Pravila in finančna podpora za strateške načrte SKP

KLJUČNE TOČKE

Uredba se uporablja za pomoč EU, ki jo financirata Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za vloge, ki jih predložijo države članice in odobri Evropska komisija, v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra. 2027.

• EKJS financira sheme dohodkovne podpore za kmete in ukrepe za podporo trgu (ukrepi, ki podpirajo in stabilizirajo kmetijske trge).
• EKSRP je prispevek SKP k podpori EU za ukrepanje na področju razvoja podeželja. Financira ukrepe:
  • za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva;
  • za spodbujanje trajnostnega upravljanja virov in podnebne ukrepe ter
  • za doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih območij.
• Finančna sredstva v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 s dodeljena na naslednji način:
  • 291,1 milijarde EUR za EKJS; in
  • 95,5 milijarde EUR za EKSRP.

Pravičnejša in bolj zelena SKP

Podpora EKJS in EKSRP mora prispevati k naslednjim posebnim ciljem:

• podpiranje vzdržnih dohodkov kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej EU, da se okrepi dolgoročna varnost preskrbe s hrano in raznolikost kmetijstva ter zagotovi gospodarska trajnost kmetijstva;
• kratkoročno in dolgoročno povečanje konkurenčnosti kmetij, vključno z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;
• izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;
• prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, krepitvijo zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter spodbujanjem trajnostne energije;
• spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovito upravljanje naravnih virov, kot so voda, prst in zrak;
• prispevanje k zaustavitvi in obrnitvi trenda izgube biotske raznovrstnosti, izboljšanju ekosistemskih storitev ter ohranjanju habitatov in krajin;
• privabljanje in vzdrževanje nove generacije kmetov ter omogočanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželju;
• spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov (vključno z udeležbo žensk v kmetijstvu), socialnega vključevanja in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno s krožnim biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;
• izboljšanje odziva kmetijstva EU na zahteve družbe po hrani in zdravju, vključno z zagotavljanjem trajnostne, visokokakovostne, varne in hranljive hrane, zmanjševanjem živilskih odpadkov, izboljšanjem dobrobiti živali in bojem proti protimikrobni odpornosti;
• posodobitev kmetijstva in podeželja s širšo izmenjavo znanja, inovacijami in digitalizacijo z izboljšanim dostopom kmetov do raziskav in usposabljanja;
• zmanjšanje upravnega bremena in poenostavitev izvajanja SKP.

Strateški načrti SKP

Da bi lahko kmetom in drugim upravičencem zagotovile podporo iz EKJS in EKSRP, morajo države članice razviti strateški načrt SKP na nacionalni ravni, ki združuje vrsto ciljno usmerjenih intervencij, ki obravnavajo posebne potrebe države članice in bodo sposobne prispevati k ciljem na ravni EU, vključno z evropskim zelenim dogovorom.

Ko so načrti predloženi, jih mora Komisija odobriti pred njihovim izvajanjem od 1. januarja 2023.

Komisija oceni, ali načrti prispevajo k zakonodaji in zavezam EU v zvezi s podnebjem in okoljem ter so skladni z njimi, vključno s strategijo od vil do vilic in strategijo biotske raznovrstnosti. Države članice morajo ob spremembi podnebne in okoljske zakonodaje posodobiti svoje načrte.

V teh načrtih morajo države članice med drugim zagotoviti naslednje.

• Ocenijo dohodkovne potrebe kmetov in pripravijo strategijo prerazporejanja, ki upošteva te potrebe. Mobilizirajo lahko vrsto pravil in ukrepov, kot je namenska shema podpore za male kmete, prerazporeditvena dohodkovna podpora ali postopno upadanje/omejitev.
• Ocenijo, kako lahko povečajo udeležbo žensk v kmetijstvu, obravnavajo izzive v zvezi s tem in po potrebi vključijo ukrepe.
• Vključijo sistem pogojenosti, v skladu s katerim so kmetje in upravičenci, ki prejemajo neposredna plačila in imajo koristi od nekaterih ukrepov za razvoj podeželja, kaznovani, če ne izpolnjujejo predpisanih zahtev upravljanja ali standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (DKOP), določenih v strateških načrtih, ki zajemajo:
  • podnebje in okolje, vključno z biotsko raznovrstnostjo vode, tal in ekosistemov;
  • javno zdravje in zdravje rastlin;
  • dobrobit živali.
• Navedejo, da bo do 1. januarja 2025 za kmete in druge prejemnike neposrednih plačil predvidena upravna kazen, če ne bodo zagotovili pravičnih pogojev za zaposlitev v skladu z zakonodajo EU.

Komisija podpira države članice v postopku priprave svojega strateškega načrta, tako da:

• v celoti izkoristijo novo SKP in njene instrumente, da bi podprli svoje kmete pri prehodu na povečano trajnost v prehranskih sistemih;
• vsak načrt vključuje intervencijsko strategijo, ki pojasnjuje, kako bo vsaka država članica uporabljala instrumente SKP za doseganje ciljev SKP v skladu z ambicijami zelenega dogovora.

Vrste intervencij v okviru neposrednih plačil EKJS

Obstajajo podrobna pravila glede naslednjega.

• Nevezana neposredna plačila
  • Osnovna dohodkovna podpora za trajnost v obliki letnega plačila na upravičeni hektar, ki ga prijavi aktivni kmet. Če se država članica odloči za podporo malim kmetom, lahko to stori v obliki pavšalnega zneska ali določenega zneska na hektar. Letna plačila malim kmetom ne sme presegati 1250 evrov.
  • Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost – vsaj 10 % neposrednih plačil je treba nameniti orodju za prerazporeditveno dohodkovno podporo, da bi bolje obravnavali dohodkovne potrebe manjših in srednje velikih kmetij. Države članice lahko naredijo izjeme, če lahko dokažejo, da so njihove potrebe manjše ali da mobilizirajo druge intervencije za obravnavanje takšnih potreb po dohodku.
  • Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete, odobrena za največ pet let. Podpora je lahko v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar ali pavšalnega plačila na mladega kmeta. Države članice bodo morale mladim kmetom razdeliti vsaj 3 % svojega proračuna za neposredna plačila v obliki dohodkovne ali naložbene podpore ali pomoči za zagon.
  • Ekološke sheme za kmete, ki se zavežejo k spoštovanju kmetijskih praks, ki so koristne za podnebje, okolje in dobrobit živali, ter za boj proti protimikrobni odpornosti; vsaj 25 % proračuna za neposredna plačila je dodeljenega ekološkim shemam.
• Vezana neposredna plačila
  • Vezana dohodkovna podpora v obliki letnega plačila na hektar ali žival v določenih sektorjih ali vrstah kmetovanja socialno-ekonomskega ali okoljskega pomena.
  • Plačilo za posamezen pridelek za bombaž v Bolgariji, Grčiji, na Portugalskem in v Španiji.

Intervencija v določenih tržnih sektorjih

Obstajajo podrobna pravila o vrstah intervencij v naslednjih sektorjih:

• sadje in zelenjava,
• čebelarski proizvodi,
• vino,
• hmelj,
• oljčno olje in namizne olive,
• drugi sektorji iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in sektorji iz Priloge VI k tej uredbi, Uredbe (EU) 2021/2115.

Uredba za vsak sektor določa cilje in navaja vrste upravičenih intervencij. Glede na sektor je lahko podpora v kateri koli od naslednjih oblik:

• povračilo upravičenih dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec;
• stroški na enoto;
• pavšalni zneski;
• pavšalno financiranje.

Vrste intervencij za razvoj podeželja v okviru EKSRP

Obstajajo podrobna pravila za plačila ali podporo za:

• okoljske, podnebne in druge zaveze upravljanja;
• naravne ali druge območne omejitve, značilne za posamezno območje;
• za območje značilne pomanjkljivosti, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev;
• naložbe, vključno z naložbami v namakanje;
• ustanavljanje mladih in novih kmetov ter zagonskih podjetij na podeželju;
• orodja za obvladovanje tveganja;
• sodelovanje (vključno z evropskimi partnerstvi za inovacije in Leader);
• Izmenjavo znanja in razširjanje informacij.

Vsaj 35 % celotnega prispevka EKSRP k strateškemu načrtu SKP je treba nameniti za intervencije, ki podpirajo posebne okoljske in podnebne cilje, vključno z dobrobitjo živali.

Za spodbujanje lokalnega razvoja je treba programu Leader nameniti najmanj 5 % EKSRP.

Uspešnost, spremljanje in vrednotenje

Uredba uvaja skupni niz kazalnikov kot del novega okvira uspešnosti, spremljanja in vrednotenja. Kazalnike se spremlja z letnimi poročili o učinkovitosti in polletnim pregledom učinkovitosti strateških načrtov SKP, da se oceni napredek držav članic pri doseganju njihovih ciljev in ciljev SKP.

Finančna rezerva

Uredba vključuje finančno rezervo za krizne intervencije v višini najmanj 450 milijonov EUR letno.

Dopolnilna zakonodaja

• Delegirani akt, Uredba (EU) 2022/126, dopolnjuje Uredbo (EU) 2021/2115 z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki so jih države članice določile v svojih strateških načrtih SKP. Vključuje tudi pravila o količniku za standard DKOP 1 (o vzpostavitvi varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov).
• Delegirana uredba (EU) 2022/648 spreminja Prilogo XI glede zneska podpore EU za vrste intervencij za razvoj podeželja za proračunsko leto 2023.
• Izvedbeni akt, tj. Izvedbena uredba (EU) 2022/1317, določa izjeme za uporabo standardov DKOP 7 (o kolobarjenju na njivah, razen za pridelke, ki rastejo pod vodo) in 8 (o najmanjšem deležu kmetijske površine, namenjene neproizvodnim območjem ali značilnostim) za leto zahtevka 2023.

Razveljavitev prejšnje zakonodaje

Uredba razveljavlja Uredbi (EU) št. 1305/2013 o razvoju podeželja in (EU) št. 1307/2013 o neposrednih plačilih kmetom.