Podnebni ukrepi – zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (2021–2030)

POVZETEK:

Uredba (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba, znana kot uredba o delitvi napora (ESR), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/857, je namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (GHG)* iz naslednjih sektorjev: domači promet (razen letalstva), stavbe, kmetijstvo, mala industrija in odpadki. Ti sektorji predstavljajo skoraj 60 % emisij v Evropski uniji (EU).
V ta namen uredba določa cilje do leta 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državah članicah EU. Določa tudi pravila o določanju mejnih vrednosti letnih emisij toplogrednih plinov, izraženih v dodelitvah letnih emisij, za leta 2021–2030, ki postopoma vodijo do zgoraj navedenih ciljev. ESR je del nabora politik in ukrepov za zmanjšanje emisij EU za vsaj 55 % do leta 2030, kot zahteva Uredba (EU) 2021/1119, evropska zakonodaja o podnebju (glej povzetek), zaradi katere je EU dosegla cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 pravno zavezujoče.

KLJUČNE TOČKE

Vse države članice nimajo enakega cilja do leta 2030. ESR porazdeli breme zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v skladu z vidiki poštenosti in stroškovne učinkovitosti.

Do leta 2030 morajo države članice zmanjšati svoje ravni emisij toplogrednih plinov iz leta 2005 v skladu z odstotki, določenimi v stolpcu 2 Priloge I, ki segajo od 10 % (Bolgarija) do 50 % (Danska, Nemčija, Luksemburg, Finska in Švedska).

Evropska komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, ki določajo individualne letne dodelitve emisij (AEA) držav članic za leta 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO₂, v skladu z linearnimi poteki, določenimi v uredbi. Glede na to, da so bili cilji za leto 2030 in sistem poti, ki vodijo do njih, spremenjeni leta 2023, bo Komisija leta 2023 spremenila Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2126 za posodobitev števila AEA, dodeljenih državam članicam v letih 2023–2023.

Pravila prilagodljivosti v spremenjeni uredbi omogočajo državam članicam, da:

si v določenih mejah izposodijo AEA od naslednjega leta za kritje presežnih emisij v danem letu;
pod določenimi pogoji shranijo presežek AEA za uporabo v naslednjem letu;
prenesejo do 10 % (v letih 2021–2025) in 15 % (v letih 2026–2030) svojih letnih dodeljenih sredstev v drugo državo članico;
pod določenimi pogoji izravnajo vse presežke svojih emisij z odvzemi toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (ki jih ureja uredba LULUCF).

Devet držav članic (navedene v Prilogi II: Belgija, Danska, Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Finska in Švedska) lahko prekličejo omejen odstotek svojih pravic do sistema trgovanja z emisijami, do skupno največ 100 milijonov ton ekvivalenta CO₂, da bi nadomestili presežek. emisij v sektorjih ESR. Države članice morajo do 31. decembra 2023 obvestiti Komisijo, če nameravajo uporabiti ali nadalje uporabljati omejeno ukinitev pravic iz sistema trgovanja z emisijami.

Komisija bo preglede skladnosti izvedla v letih 2027 (ki zajema emisije v letih 2021–2025) in 2032 (ki zajema emisije v letih 2026–2030). Če ti pregledi pokažejo, da država članica v določenem letu po uporabi zgoraj navedenih prožnosti nima dovolj dodeljenih emisij, da bi pokrila vse svoje emisije toplogrednih plinov, se količina presežnih emisij pomnoži z 1,08 in rezultat bo prištet emisijam, ustvarjenim v naslednjem letu.

Države članice, ki izpolnjujejo določena merila glede bruto domačega proizvoda in emisij toplogrednih plinov, lahko prejmejo omejeno število dodelitev iz varnostne rezerve, ki vsebuje do 105 milijonov ton ekvivalenta CO₂, kot nadomestilo za emisije, ki jih lahko proizvedejo, če presegajo svoje cilje za leto 2030.

Komisija:

prilagodi in objavi dodeljene letne emisije za vsako državo članico;
zagotovi natančno obračunavanje skladnosti s pravili Uredbe, in sicer z registrom Unije;
redno pregleduje uredbo in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije v 6 mesecih po vsakem globalnem pregledu stanja v skladu s Pariškim sporazumom (glej povzetek); to poročilo bo vključevalo zlasti oceno potrebe po dodatnih politikah in ukrepih EU glede na potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v okviru po letu 2030, po potrebi pa ga bodo lahko spremljali zakonodajni predlogi.

Uredba (EU) 2018/842 prav tako spreminja Uredbo (EU) št. 525/2013, ki je bila nato razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2018/1999 – glej povzetek).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uredba (EU) 2018/842 se uporablja od 9. julija 2018.

Uredba o spremembi (EU) 2023/857 se uporablja od 16. maja 2023.

OZADJE

Uredba je nadaljnji korak k izpolnjevanju prejšnje zaveze EU v okviru Pariškega sporazuma o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Sektorji, ki jih vključuje Uredba, zajemajo skoraj 60 % skupnih domačih emisij EU.

Več informacij je na voljo na strani:

Delitev prizadevanj 2021–2030: cilji in prilagodljivosti (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Emisije toplogrednih plinov. Emisije ogljikovega dioksida, metana, dušikovega oksida, fluoriranih ogljikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov, dušikovega trifluorida in žveplovega heksafluorida.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov s strani držav članic od leta 2021 do leta 2030, ki prispeva k podnebnim ukrepom za izpolnjevanje zavez iz Pariškega sporazuma in o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2018/842 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 („evropska podnebna pravila“) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2126 z dne 16. decembra 2020 o določitvi letnih dodelitev emisij državam članicam za obdobje od 2021 do 2030 v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 426, 17.12.2020, str. 58).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva v podnebni in energetski okvir do leta 2030 ter o spremembi Uredbe (EU) ) št. 525/2013 in Sklep št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 11.12.2023