Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami

KLJUČNE TOČKE

Konvencija o trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)

• CITES je začela veljati leta 1975.
• 183 držav in regionalnih organizacij je pogodbenic konvencije, vključno z EU in vsemi državami članicami EU.

Uredba

Konvencija določa različne stopnje regulacije za različne rastlinske in živalske vrste. Te so navedene v njenih prilogah.

• Dodatek I vključuje vrste, ki jim grozi izumrtje in s katerimi mora biti trgovina strogo regulirana in dovoljena le v izjemnih okoliščinah.
• Dodatek II vključuje vrste, ki jim trenutno ne grozi skorajšnje izumrtje, lahko pa se to zgodi, razen če trgovina ni strogo regulirana. Za lažji učinkovit nadzor nad temi vrstami lahko dodatek vključuje tudi podobne vrste – te so podobnega videza kot vrste, ki so ogrožene.
• Dodatek III vključuje vrste, ki jih regulira pogodbena stranka in za katere je potrebno sodelovanje drugih pogodbenic, da bi nadzorovali njihovo izkoriščanje prek mednarodne trgovine.

Dovoljenja in potrdila

• Dovoljenja in potrdila se v okviru CITES uporabljajo za regulacijo in spremljanje trgovine z ogroženimi vrstami. Izdajo jih pooblaščeni organi upravljanja vsake pogodbenice (v EU organi držav članic).
• Dovoljenja in potrdila se izdajo le, če so izpolnjeni določeni pogoji. Odvisno od kategorije vrste ti vključujejo:
  • ali bi bila trgovina škodljiva za preživetje vrste;
  • ali je bil primerek pridobljen zakonito;
  • v primeru živih živali, pogoje za prevoz in namestitev.
• Z vrstami v Dodatku I ni mogoče trgovati v komercialne namene.
• Strokovni organi svetujejo organom upravljanja pri izdajanju izvoznih dovoljenj, s čimer se zagotovi, da stanje ohranjenosti vrst iz Dodatka II ostane precej nad ravnjo za vključitev v Dodatek I.
• Obstajajo številne izjeme od nekaterih od teh pravil, vključno za:
  • primerke, ki so pridobljeni preden je konvencija začela veljati zanje;
  • tranzit in pretovarjanje preko ozemlja pogodbenice, kjer primerek ostaja pod carinskim nadzorom;
  • živali, vzrejene v ujetništvu, in umetno razmnožene rastline;
  • izmenjavo primerkov v zbirkah znanstvenikov in znanstvenih ustanov ter primerkov, vzrejenih v ujetništvu ali pred konvencijami, ki jih organizirajo potujoče razstave.

Spremljanje in izvrševanje

• Stranke morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da:
  • kaznujejo nezakonito trgovino s primerki ali posedovanje primerkov, za katere veljajo pravila CITES;
  • primerke, zasežene pri nezakoniti trgovini, zaplenijo ali vrnejo v državo izvoza.
• Pogodbenice morajo vse podatke o trgovini beležiti in poročati sekretariatu CITES na letni ravni. Evropska komisija pripravi tudi analizo letnega trgovinskega poročila EU.
• Pogodbenice predložijo triletno poročilo sekretariatu o pravnih pravilih in ukrepih, sprejetih za uveljavljanje CITES.