Program EU za zdravje (2021–2027)

KLJUČNE TOČKE

Program prinaša dodano vrednost EU, ustvarja povečanje učinkovitosti in učinke dodane vrednosti, ki jih ni bilo mogoče doseči z ukrepi, sprejetimi samo na nacionalni ravni. Podpira in dopolnjuje nacionalne politike za spodbujanje in izboljšanje zdravja ljudi v EU ter zagotavlja varovanje zdravja ljudi v vseh politikah in dejavnostih EU v skladu s pristopom Eno zdravje¹.

Štirje splošni cilji so:

• izboljšati in spodbujati zdravje v EU;
• zaščititi ljudi pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje;
• izboljšati zdravila, medicinske pripomočke in izdelke, ki so pomembni v času krize;
• okrepiti zdravstvene sisteme z izboljšanjem njihove odpornosti in učinkovitosti virov.

Ti so razširjeni na naslednjih desetih specifičnih ciljev:

• Za izboljšanje in spodbujanje zdravja v EU bo program podprl:
  • preprečevanje bolezni in promocijo zdravja,
  • mednarodne zdravstvene pobude in sodelovanje.
• Za krepitev držav članic EU in sposobnosti EU za spopadanje s čezmejnimi zdravstvenimi grožnjami bo program podprl:
  • preprečevanje, pripravljenost in odziv na čezmejne zdravstvene grožnje,
  • dopolnjevanje nacionalnih zalog bistvenih proizvodov, ki so pomembni v času krize,
  • vzpostavitev rezerve zdravstvenega in podpornega osebja.
• Za prispevanje k odzivu na naraščajoče povpraševanje po zdravstvenem varstvu in pravičnejšem varovanju javnega zdravja s:
  • podpiranjem izboljšane razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti zdravil, medicinskih pripomočkov in izdelkov, ki so pomembni v času krize.
• Za izboljšanje odpornosti in učinkovitosti virov zdravstvenih sistemov bo program EU za zdravje podpiral ukrepe, ki prispevajo k:
  • krepitvi zdravstvenih podatkov, digitalnih orodij in storitev ter digitalni preobrazbi zdravstvenega varstva,
  • izboljšanju dostopa do zdravstvenega varstva,
  • razvoju in izvajanju zdravstvene zakonodaje EU ter odločanju na podlagi dokazov,
  • integriranemu delu med zdravstvenimi sistemi držav članic.

Priloga I k uredbi navaja številne različne dejavnosti, ki so upravičene do financiranja EU v okviru vsakega od 10 posebnih ciljev. Prejemniki morajo priznati in zagotoviti prepoznavnost sredstev EU, ki jih prejmejo.

V primerih resne čezmejne nevarnosti za zdravje ali izrednih razmer na področju javnega zdravja Evropska komisija lahko:

• nabavlja skupaj z državami članicami, ko v celoti pridobijo, dajo v najem ali zakup nabavljene predmete;
• izvaja naročila v imenu držav članic na podlagi sporazuma;
• kot veletrgovec nabavlja za nakup, skladiščenje in prodajo ali podarjanje zalog in storitev v korist držav članic in izbranih partnerskih organizacij.

Proračun sedemletnega programa znaša 2 446 000 000 EUR (trenutne cene). To se poveča za dodatnih 2 900 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) iz večletnega finančnega okvira. Skupnih 5,3 milijarde EUR sredstev se razdeli po naslednjih merilih:

• promocija zdravja in preprečevanje bolezni prejme najmanj 20 %;
• nabava za dopolnjevanje nacionalnih zalog bistvenih kriznih izdelkov prejme največ 12,5 %;
• globalne zaveze in zdravstvene pobude prejmejo največ 12,5 %;
• administrativni stroški prejmejo največ 8 %.

Program lahko zagotavlja financiranje v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi (Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 – glej povzetek), zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Nepovratna sredstva ne smejo presegati 60 % upravičenih stroškov projekta, vendar se lahko ta delež poveča na 80 %, če obstaja „izjemna koristnost“, kot je opredeljeno v členu 8 uredbe. Nepovratna sredstva lahko financirajo 100 % upravičenih stroškov za projekte evropskih referenčnih mrež ali drugih transnacionalnih mrež, opredeljenih z zakonodajo EU, in pod določenimi pogoji za projekte Svetovne zdravstvene organizacije.

Države, ki niso članice EU, lahko sodelujejo v programu pod določenimi pogoji in le, če so povezane s programom. Države pridružene programu, ki niso članice EU, in pravne osebe pridružene programu s sedežem v državi, ki ni članica EU, so upravičene do vseh možnosti financiranja v okviru programa EU za zdravje. V zadnjih zapisih (avgusta 2022) so bile Islandija, Norveška in Ukrajina pridružene programu EU za zdravje.

Pravila upravljanja predvidevajo posvetovalno usmerjevalno skupino EU za zdravje, sestavljeno iz Komisije in nacionalnih predstavnikov. Ta skupina:

• zagotavlja skladnost in dopolnjevanje med nacionalnimi zdravstvenimi politikami ter med programom in drugimi ukrepi EU;
• spremlja izvajanje programa in predlaga potrebne prilagoditve;
• se sestane vsaj trikrat letno, da lahko države članice izmenjajo mnenja.

Komisiji pomaga Odbor programa EU za zdravje, ki poda mnenje, preden Komisija sprejme letni delovni program. Če odbor nima mnenja ali poda negativno mnenje, Komisija ne more sprejeti delovnega programa.

Komisija:

• se posvetuje z usmerjevalno skupino pri pripravi letnih delovnih programov in obvesti Evropski parlament o izidu teh sestankov pred zadnjo sejo usmerjevalne skupine;
• išče mnenja ustreznih zainteresiranih strani, vključno s civilno družbo in organizacijami bolnikov, o prednostnih nalogah in strateških usmeritvah letnega delovnega programa ter o potrebah, ki jih je treba obravnavati, in doseženih rezultatih;
• izvaja program EU za zdravje z letnimi delovnimi programi, ki jih sprejme po pozitivnem mnenju držav članic v programskem odboru;
• bo predstavila vmesno oceno programa najpozneje do 31. decembra 2024 in končno oceno najpozneje do konca leta 2031 Parlamentu, Svetu Evropske unije, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropskemu odboru regij;
• izvaja informacijske in komunikacijske kampanje o programu;
• ima pooblastilo za sprejemanje izvedbenih in delegiranih aktov.

Priloga II določa 23 kazalnikov, ki se uporabljajo za ocenjevanje napredka programa.

Uredba razveljavlja Uredbo (EU) št. 282/2014 z dne 1. januarja 2021 s prehodnimi pravili za prehod na program EU za zdravje.