Pošiljanje sodnih in izvensodnih pisanj med državami EU

KLJUČNE TOČKE

Uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, kadar je sodna in izvensodna pisanja treba poslati v drugo državo EU.

Pisanja – zaprosila, potrditve, potrdila o prejemu in sporočila – se pošiljajo med organi prek:

• varnega in zanesljivega decentraliziranega sistema IT (mreža nacionalnih sistemov IT in interoperabilnih točk dostopa);
• najhitrejšega, najustreznejšega drugega sredstva, če je sistem moten.

Naslovnikom jih vročajo:

• organi za sprejem ali
• organi za pošiljanje s priporočenim pismom ali z elektronskimi sredstvi pod nekaterimi pogoji.

Države EU:

• izberejo javne uradnike, organe in druge pristojne osebe za pošiljanje („organi za pošiljanje“) in sprejemanje („organi za sprejem“) pisanj;
• zagotovijo Evropski komisiji podrobnosti o izbranih informacijah in drugih dejstvih;
• imenujejo osrednji organ za:
  • zagotavljanje informacij organom za pošiljanje,
  • reševanje težav, ki lahko nastopijo,
  • posredovanje zaprosil pristojnemu organu za sprejem v izjemnih primerih,
• zagotovijo pomoč pri iskanju neznanih naslovov posameznikov, ki se jim vroča pisanje;
• pokrivajo stroške namestitve, delovanja in vzdrževanja uporabljenih nacionalnih sistemov IT.

Postopek pošiljanja in vročanja navaja:

• sodna pisanja med organi:
  • morajo biti poslana neposredno in čim hitreje,
  • jim je treba priložiti ustrezen obrazec za zaprosilo v uradnem jeziku EU;
• organi za sprejem morajo:
  • čim prej potrditi prejem pisanja,
  • obvestiti organ za pošiljanje, če manjka kakšna informacija ali je zaprosilo zunaj zakonodajnega področja uporabe,
  • pisanje, če nimajo potrebne krajevne pristojnosti, posredovati ustreznemu organu,
  • vročiti pisanje, če imajo pristojnost, da to storijo, v enem mesecu,
  • obvestiti organ za pošiljanje, ali je pisanje vročeno ali zavrnjeno;
• naslovniki lahko zavrnejo sprejem pisanja:
  • če ni napisano v uradnem jeziku njihove države ali v enem od jezikov, ki jih razumejo,
  • bodisi ob vročanju ali s pisno izjavo v dveh tednih;
• posebna pravila in urniki se uporabljajo, če je toženec odsoten, kadar se s pisanjem začne sodni postopek.

Na splošno prosilcem ni treba pokriti stroškov vročanja sodnih pisanj. Vendar se uporablja enotna, nacionalno določena fiksna taksa za:

• sodnega uradnika ali sodno pristojnega posameznika,
• posebno obliko vročanja.

Komisija:

• lahko sprejme delegirane in izvedbene akte o tehničnih vidikih zakonodaje;
• je odgovorna za oblikovanje, vzdrževanje, razvoj in financiranje programske opreme, ki jo lahko nacionalni organi uporabljajo namesto svojega nacionalnega sistema IT;
• sestavi in posodablja elektronski priročnik in praktične informacije, ki jih prejema od nacionalnih organov in jih daje na voljo na Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah (Odločba 2001/470/EC – glej povzetek) in na Evropskem portalu e-pravosodje;
• do 2. julija 2023 vzpostavi podroben program za spremljanje dosežkov, rezultatov in učinkov uredbe;
• predloži poročilo o oceni Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

Izvensodna pisanja se pošiljajo in vročajo pod enakimi pogoji kot sodna pisanja.

Uredba:

• se ne uporablja za:
  • davčne, carinske ali upravne zadeve,
  • odgovornost vlade pri izvajanju sodne oblasti,
  • naslovnike, ki nimajo znanega naslova.

Razveljavitev

Uredba (EU) 2020/1784 spreminja in nadomešča Uredbo (ES) št. 1393/2007 in njene poznejše spremembe (glej povzetek).