Smernice za politike zaposlovanja

POVZETEK:

Sklep (EU) 2020/1512 o smernicah za politike zaposlovanja držav EU

KAJ JE NAMEN TEH SMERNIC?

Smernice zagotavljajo usmerjanje za države Evropske unije (EU) pri oblikovanju politik zaposlovanja in določanju nacionalnih ciljev, da se zagotovijo usklajene politike EU.

KLJUČNE TOČKE

• Štiri smernice za zaposlovanje (iz člena 148 Pogodbe o delovanju EU (PDEU)) so del desetih integriranih smernic, ki zajemajo tudi šest širših smernic ekonomskih politik (člen 121 PDEU).
• Časovna veljavnost širših smernic ekonomskih politik ni omejena, smernice za zaposlovanje pa je treba pripraviti vsako leto. Smernice za zaposlovanje so bile prvič sprejete skupaj („celovit sveženj“) leta 2010 in so podprle strategijo Evropa 2020.
• Smernice za zaposlovanje so usklajene z evropskim stebrom socialnih pravic, vključujejo štiri razsežnosti letne strategije za trajnostno rast in zlasti prvič vključujejo razsežnost okoljske trajnosti ter odražajo pobudo za „močno socialno Evropo za pravičen prehod“. Vključujejo tudi cilje organizacije Združenih narodov za trajnostni razvoj in obravnavajo posledice pandemije COVID-19.

Smernice iz leta 2020 se osredotočajo na naslednje:

Spodbujanje povpraševanja po delovni sili

Države EU bi morale sprejeti številne ukrepe, ki vključujejo:

• dejavno spodbujanje trajnostnega socialnega tržnega gospodarstva ter olajševanje in podpiranje naložb v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;
• preusmeritev obdavčitve z dela na druge vire, ki bolj podpirajo zaposlovanje in vključujočo rast ter so usklajeni s podnebnimi in okoljskimi cilji;
• zagotavljanje, da imajo vsi delavci ustrezne in pravične plače, tako da so neposredno ali posredno zaščiteni na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač.

Krepitev ponudbe delovne sile ter izboljšanje dostopa do zaposlitve, spretnosti in kompetenc

Države EU bi morale:

• spodbujati trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeški kapital, tako da bi pospeševale relevantno znanje, spretnosti in kompetence v celotnem življenjskem obdobju ljudi ter se prilagajale sedanjim in prihodnjim potrebam trga dela;
• spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja;
• brezposelnim in neaktivnim osebam zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč;
• podpirati delovno okolje, prilagojeno invalidom;
• obravnavati problem razlike v stopnji zaposlenosti in plačilu med spoloma.

Izboljšanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga

Države EU bi morale:

• sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s poštenimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti;
• učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to udeležbo omogočiti;
• brezposelnim zagotavljati ustrezna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti;
• ustrezno podpreti mobilnost učečih in delavcev, da se okrepijo spretnosti in poveča zaposljivost ter izkoristi celoten potencial evropskega trga dela;
• zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih in, kjer je primerno, gospodarskih reform in politik.

Spodbujanje enakih možnosti za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini

Države EU bi morale:

• spodbujati trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti za vse;
• zagotoviti enako obravnavo za skupine, ki so premalo zastopane, pri:
  • zaposlovanju,
  • socialni zaščiti,
  • zdravstvu in dolgotrajni oskrbi,
  • izobraževanju in
  • dostopu do blaga in storitev;
• posodobiti sisteme socialne zaščite;
• razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja, in sicer:
  • ustrezno dohodkovno podporo,
  • vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih podpornih storitev ter
  • izpolnjevanje posameznih potreb;
• zagotoviti, da bi imel vsakdo dostop do osnovnih storitev, tudi otroci;
• zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Uporablja se od 20. oktobra 2020.

OZADJE

Smernice so skladne s Paktom za stabilnost in rast ter drugo zakonodajo in pobudami EU, tudi tistimi za:

• jamstvo za mlade;
• vključevanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela;
• poti izpopolnjevanja.

Te pobude so združene v evropskem semestru, ki izvaja evropsko strategijo zaposlovanja in podpira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja.

GLAVNI DOKUMENT

Sklep Sveta (EU) 2020/1512 z dne 13. oktobra 2020 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 344, 19.10.2020, str. 22–28).

POVEZANI DOKUMENTI

Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (UL C 428, 13.12.2017, str. 10–15).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov VIII – Ekonomska in monetarna politika – Poglavje 1 – Ekonomska politika – Člen 121 (prejšnji člen 99 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 97–98).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov IX – Zaposlovanje – Člen 148 (prejšnji člen 128 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 112–113).

Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27–31).

Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46–51).

Zadnja posodobitev 12.02.2021