Merske enote v EU

POVZETEK:

Direktiva 80/181/EGS o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na merske enote

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Direktiva navaja in opredeljuje zakonske enote, ki jih je treba uporabiti za izražanje količin v Evropski uniji (EU). Določa, da se v EU uporabljajo metrične merske enote / mednarodni sistem enot (enote SI)*.

Direktiva Sveta 80/181/EGS je bila večkrat spremenjena. Zadnja sprememba, uvedena z Direktivo Komisije (EU) 2019/1258, spreminja Prilogo v zvezi z opredelitvami osnovnih enot SI zaradi prilagoditve tehničnemu napredku.

KLJUČNE TOČKE

Enote SI so v EU obvezne za gospodarske, zdravstvene, varnostne in upravne namene.

Enote SI izvirajo iz mednarodnih resolucij, ki jih je sprejela Splošna konferenca o utežeh in merah (CGPM), ki jo spoštujejo vse države EU.

Direktiva v sklopu vrste prilog navaja in opredeljuje dovoljene in obvezne merske enote, vključno z naslednjimi.

Osnovne enote SI
- čas: sekunda (s),
- dolžina: meter (m),
- masa: kilogram (kg),
- električni tok: amper (A),
- termodinamična temperatura: kelvin (K),
- množina snovi: mol (mol),
- svetilnost: kandela (cd).
Več kot 20 enot, izpeljanih iz enot SI, s posebnimi imeni in simboli (npr. frekvenca: herc, hertz (Hz), sila: njuten, newton (N), električna upornost: om, ohm (Ω)).
Predpone, ki označujejo desetiške večkratnike in manjkratnike (npr. kilo: 10³ in k, mili: 10^-3 in m).
Enote, ki so dovoljene samo na določenih področjih (npr. lomnost optičnih sistemov: dioptrija, masa dragih kamnov: metrski karat).
Sestavljene enote.

Opredelitve enot temeljijo na naravnih konstantah, kar omogoča natančne meritve tudi v zelo majhnem obsegu. Kot take se lahko uporabljajo ne le v vsakdanjem življenju, temveč tudi za namene, ki zahtevajo zelo visoko natančnost, kot so znanstvene raziskave ali napredne tehnološke aplikacije.

Izjeme: Direktiva ne vpliva na uporabo enot v zračnem in pomorskem prometu ter železniškem prometu, kot je določeno v mednarodnih sporazumih, ki zavezujejo EU ali države EU.

Odstopanja se uporabljajo samo na Irskem in v omejenih primerih:

milje, jardi, čevlji in palci so še naprej dovoljeni na cestnih prometnih znakih ter za merjenje razdalje in hitrosti,
pinti so še vedno dovoljeni za prodajo mleka v vračljivih posodah ter prodajo točenega piva in jabolčnika,
trojanske unče se lahko še naprej uporabljajo za plemenite kovine.

Dodatne navedbe

Direktiva dovoljuje tudi uporabo dodatnih navedb (navedbe količin, izraženih v merskih enotah, ki jih direktiva ne vsebuje). Vendar jih ni mogoče uporabljati samih, temveč lahko samo spremljajo enote SI, ki so navedene in opredeljene v direktivi, enote SI pa morajo prevladovati.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 1. oktobra 1981, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 1. julija 1981.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

Merske enote (Evropska komisija),
Generalna konferenca za uteži in mere (BIPM-CGPM),
Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO).

KLJUČNI POJMI

Mednarodni sistem enot (SI): sistem fizičnih merskih enot, ki temelji na metru, kilogramu, sekundi, amperu, kelvinu, kandeli in molu, skupaj z nizom predpon, ki označujejo množenje ali deljenje s potenco števila 10. Je sodobna oblika metričnega sistema in edini sistem merjenja z uradnim statusom v skoraj vseh državah na svetu.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi Direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40–50).

Nadaljnje spremembe Direktive 80/181/EGS so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 03.02.2021