Bonski sporazum – o onesnaženju Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi, vključno z onesnaženjem zraka, ki ga povzroča ladijski promet

POVZETEK:

KAJ JE NAMEN TEGA SPORAZUMA IN TEH SKLEPOV?

Sporazum vzpostavlja sistem sodelovanja med pogodbenicami glede reševanja onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi.
S sklepom 84/358/EGS se sklene sporazum v imenu Evropske skupnosti (današnje EU).
Leta 2019 so pogodbenice dosegle dogovor glede pristopa Španije in razširitve področja uporabe sporazuma na onesnaževanje zraka z ladij, kot je določeno v Prilogi VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij Mednarodne pomorske organizacije (konvencija MARPOL). Sklep (EU) 2021/176 označuje sklep EU glede razširitve področja uporabe sporazuma in pristopa Španije.

KLJUČNE TOČKE

Pogodbenice

Pogodbenice Bonskega sporazuma, kakor je bil nazadnje spremenjen leta 2021, so vlade Belgije, Danske, Francije, Nemčije, Irske, Nizozemske, Norveške, Španije, Švedske in Združenega kraljestva ter Evropske unije.

Morska območja, zajeta v sporazumu

Sporazum zadeva širše Severno morje in njegove širše poti – eno najprometnejših morskih območij na svetu. Odkar je Španija pristopila k sporazumu, ta zajema:

ožje Severno morje, južno od 61°00'00,00" zemljepisne širine;
Skagerrak, katerega južna meja je določena vzhodno od Skagena s severno zemljepisno širino 57°44'43,00";
Biskajski zaliv, ki je na jugu in zahodu omejen s črto, ki je opredeljena v delu I Priloge k sporazumu;
druge vode, ki zajemajo Irsko morje, Keltsko morje, morje ob rtu Malin, Severni Minch, Mali Minch, del Norveškega morja in dele severovzhodnega Atlantika, ki jih na zahodu in severu omejuje črta, opredeljena v delu II Priloge s sporazumu.

Področje uporabe

Na podlagi prejšnjega sporazuma, podpisanega leta 1969, ki je zajemal onesnaženje zaradi razlitja surove nafte, je Bonski sporazum iz leta 1984 zajemal tudi razlitje drugih škodljivih snovi, ki onesnažujejo ali grozijo z onesnaženjem morja na območju Severnega morja.

Leta 2019 so se pogodbenice odločile, da spremenijo sporazum tako, da bo zajemal sodelovanje na področju spremljanja v zvezi z zahtevami iz Priloge VI h Konvenciji MARPOL. Priloga VI uvaja strožje mejne vrednosti žvepla za gorivo za plovilo na območjih nadzora nad emisijami žveplovega oksida (vključno s Severnim morjem). Direktiva (EU) 2016/802 o zmanjšanju vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva prenaša glavne spremembe mednarodnega prava o preprečevanju onesnaževanja zraka z ladij v zakonodajo EU (glej povzetek).

Področja dela

Pogodbenice se strinjajo, da:

bodo aktivno medsebojno sodelovale;
bodo skupaj razvijale in določale smernice za praktične, operativne in tehnične vidike skupnih ukrepov;
bodo medsebojno izmenjevale informacije o:
- nacionalnih organizacijah, ki se ukvarjajo z vrsto onesnaženj, zajetih v sporazumu;
- pristojnemu organu, odgovornemu za sprejemanje in pošiljanje poročil o tovrstnem onesnaženju in za reševanje vprašanj v zvezi z ukrepi vzajemne pomoči;
- svojih nacionalnih sredstvih za izogibanje tovrstnemu onesnaženju ali njegovemu obvladovanju, ki bi lahko bila razpoložljiva za mednarodno pomoč;
- novih načinih za izognitev tovrstnemu onesnaženju in o novih učinkovitih ukrepih za njegovo obvladovanje;
- večjih tovrstnih izrednih dogodkih, ki so jih obravnavale.

Poročanje o izrednih dogodkih in medsebojna pomoč

Pogodbenice se strinjajo, da se bodo medsebojno obveščale o morebitnih nezgodah ali prisotnosti nafte ali drugih škodljivih snovi na območju Severnega morja, ki lahko resno ogrozijo obalo ali s tem povezane interese katere koli druge pogodbenice. Skupaj so razvile standardno obliko obveščanja za poročanje o onesnaženjih.
Pogodbenica, ki se sooča z onesnaženjem, lahko zaprosi za pomoč drugih pogodbenic. Pogodbenica prosilka praviloma povrne stroške pogodbenicam, ki ji priskočijo na pomoč, za kakršne koli sprejete ukrepe.

Izvajanje

Pogodbenice izvajajo sporazum tako, da:

svoja območja odgovornosti nadzorujejo za grožnje onesnaženja morja, vključno z usklajevanjem zračnega in satelitskega nadzora;
se medsebojno opozarjajo na morebitne grožnje;
sprejemajo skupne operativne pristope, da se lahko zanesejo druga na drugo za dosego potrebnih standardov preprečevanja in odpravljanja posledic/čiščenja;
se medsebojno podpirajo (na zahtevo) v odzivnih operacijah;
medsebojno izmenjujejo raziskave in razvijanja;
izvajajo skupne vaje.

Proračun in tajništvo

Vsaka pogodbenica prispeva 2,5 % k letnim izdatkom sporazuma, saldo odhodkov pa si pogodbenice (razen EU) razdelijo sorazmerno z njihovim bruto nacionalnim proizvodom.

Tajništvo sporazuma ima sedež v Londonu.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Bonski sporazum iz leta 1984 je začel veljati 28. junija 1984.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

O Bonskem sporazumu (spletno mesto Bonskega sporazuma).

GLAVNI DOKUMENTI

Sporazum o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonnski sporazum) (UL L 188, 16.7.1984, str. 9–16).

Sklep Sveta 84/358/EGS z dne 28. junija 1984 o sklenitvi Sporazuma o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (UL L 188, 16.7.1984, str. 7–8).

Sklep Sveta (EU) 2021/176 z dne 5. februarja 2021 o sklenitvi sprememb Sporazuma o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonski sporazum) v zvezi z razširitvijo področja uporabe navedenega sporazuma in o pristopu Kraljevine Španije k navedenemu sporazumu (UL L 54, 16.2.2021, str. 1–2).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (UL L 132, 21.5.2016, str. 58–78).

Zadnja posodobitev 26.04.2021