Varnost osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje

POVZETEK:

Uredba (EU) 2019/1157 – okrepitev varnosti osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom EU in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Namen te uredbe je okrepiti varnost osebnih izkaznic v državah EU, ki so izdane njihovim državljanom, in dokumentov za prebivanje, ki jih zagotavljajo drugim državljanom EU in njihovim družinskim članom.
• Uredba uvaja minimalne standarde za informacije na izkaznicah in varnostne značilnosti, ki jih morajo uporabljati vse države EU, ki izdajajo take dokumente.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Uredba se uporablja za:

• osebne izkaznice, ki jih države EU izdajo svojim državljanom, razen za začasne dokumente z veljavnostjo manj kot šest mesecev;
• potrdila o prijavi za državljane EU, ki živijo v drugi državi EU več kot tri mesece, in listine za prebivanje za državljane, ki imajo tam stalno prebivališče;
• dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje za družinske člane državljanov EU, ki niso državljani EU.

Osebne izkaznice

• Osebne izkaznice morajo biti izdelane v formatu ID-1, vsebovati morajo strojno berljivo polje in izpolnjevati določene specifikacije in varnostne standarde, ki vključujejo:
  • zahteve glede velikosti, postavitve in vsebine (ime, spol, državljanstvo, datum rojstva, poljubne osebne lastnosti, številko dokumenta in datum prenehanja veljavnosti), določene v dokumentu 9303 Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) 9303;
  • naziv „osebna izkaznica“ ali drugo dobro uveljavljeno nacionalno oznako v uradnem jeziku države EU, ki je dokument izdala, ter besedi „osebna izkaznica“ v vsaj enem od drugih uradnih jezikov EU;
  • dvočrkovno kodo države EU, ki je dokument izdala, v zastavi EU na sprednji strani;
  • zelo varen pomnilniški medij, ki vsebuje podobo obraza imetnika in dva prstna odtisa
    • otroci, mlajši od šest let, so izvzeti iz obveznosti odvzema prstnih odtisov,
    • otroci, stari od šest do dvanajst let, pa so lahko izvzeti;
  • druge podrobnosti in zaznamke, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja.
• Veljavne so najmanj pet in največ deset let. Države EU:
  • lahko v izjemnih primerih in v zvezi z mladoletniki veljavnost omejijo na manj kot pet let;
  • lahko v zvezi z osebami, starimi 70 let in več, podaljšajo veljavnost na več kot deset let;
  • morajo omejiti veljavnost na 12 mesecev ali manj, kadar je začasno fizično nemogoče odvzeti prstne odtise vlagatelja.
• Osebne izkaznice, ki so že v obtoku, ne bodo več veljavne na dan prenehanja veljavnosti:
  • ali najpozneje do 3. avgusta 2031, če ne bodo izpolnjevale novih zahtev;
  • ali najpozneje do 3. avgusta 2026, če ne bodo izpolnjevale minimalnih varnostnih standardov iz dela 2 dokumenta ICAO 9303 ali vključevale funkcionalnega strojno berljivega polja;
  • če so izdane osebam, starim 70 let in več, in izpolnjujejo varnostne standarde ICAO ter zahteve glede funkcionalnega strojno berljivega polja.

Dokumenti za prebivanje, izdani državljanom EU, morajo vsebovati vsaj:

• naziv dokumenta v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države EU;
• jasno navedbo, da so izdani v skladu z Direktivo 2004/38/ES (glej povzetek Svoboda gibanja in prebivanja v EU);
• številko dokumenta;
• ime in priimek imetnika;
• datum rojstva imetnika;
• informacije, ki se vključijo na potrdila o prijavi, in dokumenti, ki potrjujejo stalno prebivališče;
• organ, ki dokument izda;
• dvočrkovno kodo države EU, ki je dokument izdala, v zastavi EU na sprednji strani.

Dovoljenja za prebivanje za družinske člane, ki niso državljani EU:

• morajo imeti enotno obliko, določeno z Uredbo (ES) št. 1030/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954 in Izvedbenim sklepom C(2018) 7767; in
• imeti naziv „Dovoljenje za prebivanje“ ali „Dovoljenje za stalno prebivanje“ v skladu z Direktivo 2004/38/ES in standardizirano oznako „družinski član EU čl. 10 DIR 2004/38/ES“ ali „družinski član EU čl. 20 DIR 2004/38/ES“;
• dokumenti, ki so že v obtoku, ne bodo več veljavni na dan prenehanja veljavnosti ali do 3. avgusta 2026, kar koli nastopi prej. Dovoljenja, ki ne izpolnjujejo minimalnih varnostnih standardov ali ne vključujejo funkcionalnega strojno berljivega polja, ne bodo več veljavna na dan prenehanja veljavnosti ali do 3. avgusta 2023, kar koli nastopi prej.

Države EU:

• določijo najmanj en centralni organ kot kontaktno točko za izvajanje zakonodaje;
• uporabljajo ustrezne in učinkovite postopke za zbiranje biometričnih identifikatorjev, ki jih izvaja usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje. Ti postopku morajo biti skladni z Listino EU o temeljnih pravicah, Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah;
• v primeru težav pri zbiranju biometričnih identifikatorjev zagotovijo ustrezne postopke za spoštovanje dostojanstva zadevnih oseb;
• zagotovijo varnost, integriteto, avtentičnost in zaupnost zbranih in shranjenih podatkov;
• so odgovorne za izbris ali uničenje biometričnih identifikatorjev po prevzemu dokumenta ali najpozneje 90 dni po njegovi izdaji.

Evropska komisija:

• do 2. avgusta 2020 vzpostavi podroben program za spremljanje učinkov, rezultatov in vpliva zakonodaje, vključno z njenim učinkom na temeljne pravice;
• dve leti oziroma enajst let po začetku veljavnosti zakonodaje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o njenem učinku, zlasti o varstvu temeljnih pravic in osebnih podatkov;
• šest let po začetku veljavnosti zakonodaje oceni uporabo zakonodaje in predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, pri čemer nameni pozornost:
  • učinku na temeljne pravice,
  • mobilnosti državljanov EU,
  • učinkovitosti biometričnega preverjanja pri zagotavljanju varnosti potnih listin,
  • morebitni uporabi osebnih izkaznic kot potnih listin,
  • morebitni nadaljnji vizualni uskladitvi osebnih izkaznic,
  • potrebi po uvedbi skupnih varnostnih značilnosti za začasne identifikacijske dokumente;
• sprejme izvedbene akte o dodatnih tehničnih specifikacijah, ki jih zahteva Uredba.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 2. avgusta 2021. Od tega datuma morajo vse nove osebne izkaznice in dokumenti za prebivanje izpolnjevati nova merila.

OZADJE

• Zaradi povečanja potovanj in razdrobljenih predpisov je varnost osebnih izkaznic postala ključni element v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kraji identitete.
• Uredba je del akcijskega načrta Komisije iz leta 2016, katere namen je obravnavati goljufije s potnimi listinami. Zato je bilo treba sprejeti ukrepe za izboljšanje varnosti dokumentov, kot so osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje, predvsem zaradi nedavnih terorističnih napadov.
• Uredba od držav EU ne zahteva, da uvedejo osebne izkaznice ali obveznost pridobitve osebne izkaznice. Prav tako jim ne preprečuje, da bi za identifikacijo na nacionalni ravni uporabljale druge dokumente, kot so vozniška dovoljenja.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L 188, 12.7.2019, str. 67–78).

POVEZANI DOKUMENTI

Izvedbeni sklep Komisije z dne 30. novembra 2018 o določitvi tehničnih specifikacij za enotno obliko dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav in razveljavitvi Sklepa C(2002)3069.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Akcijski načrt za okrepitev evropskega odziva na preprečevanje goljufij s potnimi listinami (COM(2016) 790 final z dne 8. decembra 2016).

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2016/679 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73–114).

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77–123).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1–7).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1–4).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 21.10.2019