Uredba razveljavlja Uredbo (ES) št. 2201/2003, znano kot „Uredba Bruselj IIa“, da se zagotovijo učinkovitejša pravila za varstvo otrok in njihovih staršev v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, na primer v zvezi z varstvom in vzgojo, pravicami do stika in protipravnim odvzemom otrok.
Njen namen je pospešiti postopke zaradi potrebe po hitrem ukrepanju za zaščito otrokove koristi v številnih od teh okoliščin.
KLJUČNE TOČKE
Uredba se uporablja v civilnih zadevah1, ki se nanašajo na:
razvezo;
prenehanje življenjske skupnosti;
razveljavitev zakonske zveze;
starševsko odgovornost (podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem), zlasti:
pravice do varstva in vzgoje otroka in pravice do stikov;
harmonizirana pravila o sodni pristojnosti v zadevah razveze, prenehanja življenjske skupnosti in razveljavitve zakonske zveze;
harmonizirana pravila o sodni pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, kot so pravice do varstva in vzgoje otroka, pravice do stikov ali namestitev otroka v drugo državo EU;
izboljšan postopek vrnitve v primerih protipravnega odvzema otrok z uvedbo jasnih rokov, da se lahko zadeve hitro rešijo; sodišča prve in druge stopnje bodo morala odločbe izdati v šestih tednih;
spodbujanje mediacije;
možnost zaslišanja otrok v postopkih, ki jih zadevajo;
odprave potrebe po postopku z vključitvijo posrednika („razglasitev izvršljivosti“) za odločbe o starševski odgovornosti, s tem pa se posameznikom prihranijo čas in stroški;
jasnejša pravila o namestitvi otroka v drugo državo EU, vključno s potrebo po soglasju v vseh razmerah, razen kadar naj bi se otrok namestil pri staršu;
učinkovitejše izvrševanje odločb in uvedbo možnih razlogov za začasno zadržanje ali zavrnitev izvršitve;
poenostavljen pretok odločb, javnih listin3 in nekaterih dogovorov v EU na podlagi pravil o priznavanju in izvrševanju v drugih državah EU;
boljše sodelovanje med osrednjimi organi različnih držav EU in med sodišči ob upoštevanju pravic strank in zaupnosti.
Uredba dopolnjuje Haaško konvencijo o protipravnem odvzemu otrok iz leta 1980, ki obravnava odločbe, s katerimi se odredi vrnitev otroka v državo izvora.
Razveljavitev
Uredba (EU) 2019/1111 razveljavlja Uredbo (ES) št. 2201/2003 s .
OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?
Ta uredba se uporablja od . Nekatera pravila glede delegiranih aktov in zahteve, da države EU predložijo informacije Evropski komisiji, se uporabljajo od .
Civilne zadeve: civilnopravni postopki in pripadajoče sodne odločbe. Za namene uredbe pojem vključuje vse zahtevke, ukrepe ali odločbe v zvezi s „starševsko odgovornostjo“ v smislu te uredbe, v skladu z njenimi cilji in na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Rejništvo: posameznik, ki je bil zakonsko imenovan za varstvo koristi osebe, ki zaradi svoje mladosti ali nezmožnosti razumeti ali iz drugih razlogov ni zmožna sama varovati svojih koristi. Nanaša se na skrbnika premoženja varovanca (tj. otroka, ki je s sodnim ukrepom predan v oskrbo skrbniku), za razliko od skrbnika osebe.
Javne listine: opredeljene v Uredbi (ES) št. 805/2004 kot:
GLAVNI DOKUMENT
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (UL L 178, , str. 1–115).
POVEZANI DOKUMENTI
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, , str. 1–29).
Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 2201/2003 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L 7, , str. 1–79).