Odprti podatki in ponovna uporaba informacij javnega sektorja

KLJUČNE TOČKE

Direktiva temelji na splošnem načelu, po katerem bi morala biti omogočena ponovna uporaba javnih in javno financiranih podatkov za komercialne ali nekomercialne namene.

Odprti podatki

Direktiva spodbuja uporabo odprtih podatkov (podatkov, zagotovljenih v odprtih formatih⁵, ki jih lahko posamezniki svobodno uporabljajo in delijo za kakršen koli namen). Organi javnega sektorja in javna podjetja morajo svoje dokumente dati na voljo v kakršnem koli obstoječem formatu ali jeziku in, kadar je primerno, z elektronskimi sredstvi v formatih, ki so odprti, strojno berljivi in dostopni ter jih je mogoče najti in ponovno uporabiti, skupaj z njihovimi metapodatki.

Praktične ureditve za ponovno uporabo

• Organi javnega sektorja morajo obdelati zahtevke za ponovno uporabo elektronsko, kadar je to primerno, in jih zagotoviti v razumnem roku.
• Urediti morajo tudi vse potrebno za olajšanje spletnega iskanja dokumentov, ki jih hranijo.
• Države članice EU morajo tudi olajšati dejansko ponovno uporabo dokumentov, zlasti z zagotavljanjem informacij o pravicah, opisanih v Direktivi, ter pomoči in smernic.

Dinamični podatki in podatki v realnem času

Dinamični podatki morajo biti na voljo za ponovno uporabo takoj po tem, ko so zbrani prek vmesnika za aplikacijsko programiranje, po potrebi pa je treba omogočiti njihov masovni prenos.

Raziskovalni podatki

• Države članice morajo sprejeti politike in ukrepe za zagotavljanje javne dostopnosti podatkov, pridobljenih v javno financiranih raziskavah v skladu z načelom „privzeta odprtost“ ter podpreti razširjanje raziskovalnih podatkov, ki jih je mogoče najti, so dostopni in interoperabilni ter jih je mogoče ponovno uporabiti (načelo FAIR).
• Upoštevati je treba pomisleke glede pravic intelektualne lastnine, varstva podatkov in zaupnosti, varnosti in upravičenih poslovnih interesov v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“.
• Podatki, pridobljeni v javno financiranih raziskavah, se lahko ponovno uporabljajo za komercialne in nekomercialne namene, kadar so že javno dostopni prek institucionalnih ali tematskih repozitorijev.

Pošteno trgovanje in nediskriminacija

• Ponovna uporaba dokumentov je odprta za vse na trgu, vsi pogoji za ponovno uporabo pa morajo biti nediskriminatorni.
• Splošno pravilo določa, da ureditev med organi javnega sektorja ali javnimi podjetji, ki hranijo dokumente, ter tretjimi osebami ne more zagotavljati izključnih pravic.
• V ožje opredeljenih primerih, v katerih Direktiva omogoča takšne ureditve, se veljavnost ureditve redno pregleduje in upoštevajo se posebne zahteve glede preglednosti.

Nabori podatkov velike vrednosti

Dokumenti, katerih ponovna uporaba je povezana s pomembnimi družbeno-gospodarskimi koristmi, bi morali biti na voljo pod posebno prijaznimi pogoji ponovne uporabe. Direktiva je zato Evropski komisiji naložila, da sprejme seznam naborov podatkov velike vrednosti, ki bi morali biti na voljo brezplačno, v strojno berljivih formatih, prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje in, kadar je to ustrezno, kot masovni prenos k sebi. Izbrani so bili nabori podatkov iz šestih tematskih kategorij, določenih v Prilogi I:

• geoprostorski podatki,
• opazovanje zemlje in okolje,
• meteorološki podatki,
• statistični podatki,
• družbe in lastništvo družb,
• mobilnost.

Komisija lahko doda tudi nove tematske kategorije z delegiranim aktom.

Izvedbeni akt, Uredba (EU) 2023/138, zato določa seznam posebnih naborov podatkov velike vrednosti ter ureditve za njihovo objavo in ponovno uporabo.

Nadomestila

• Ponovna uporaba dokumentov mora biti brezplačna. Mejni stroški, ki nastanejo zaradi reprodukcije in razširjanja dokumentov, anonimizacije osebnih podatkov in ukrepanja za varovanje zaupnih poslovnih informacij, se lahko povrnejo.
• Kulturne ustanove, javna podjetja in nekateri organi javnega sektorja, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 6(2), lahko zaračunajo več, da bi povrnili upravičene stroške.

Izjeme

Direktiva se ne uporablja za:

• dokumente, na katerih imajo tretje osebe pravice intelektualne lastnine,
• dokumente, do katerih ni dostopa ali je dostop omejen zaradi nacionalnega režima dostopa ali zaradi zaščite občutljivih informacij, povezanih s kritično infrastrukturo,
• dokumente, katerih zagotavljanje ni del izvajanja javne naloge organa javnega sektorja ali opravljanja storitev v splošnem interesu javnega podjetja,
• dokumente, ki jih hranijo javna podjetja in so povezani z dejavnostmi, ki so neposredno izpostavljene konkurenci, ki je neposredno izpostavljeno konkurenci in zato zanje ne veljajo pravila javnega naročanja iz člena 34 Direktive 2014/25/EU (glej povzetek),
• druge dokumente iz člena 1(2) Direktive.