Pripravljenost na tveganja v sektorju električne energije
POVZETEK:
Uredba (EU) 2019/941 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije
KAJ JE NAMEN TE UREDBE?
- Namen te uredbe je:
- boljša opredelitev morebitnih kriz pri oskrbi z električno energijo*;
- priprava načrtov za obvladovanje kriz in
- obvladovanje kriz, ko nastanejo.
- Določa skupno metodologijo in pravila za sodelovanje med državami EU z namenom preprečevanja in obvladovanja kriz pri oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga električne energije.
- Razveljavlja Direktivo 2005/89/ES, ki je določala ukrepe, ki so jih morale sprejeti države EU za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo na splošno.
KLJUČNE TOČKE
Evropska mreža operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo (ENTSO-E):
- po obsežnih posvetovanjih do 5. januarja 2020 predloži Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v odobritev in/ali spremembo metodologijo:
- za opredelitev regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo v zvezi z zadostnostjo sistema, sigurnostjo sistema in zadostnostjo preskrbe z gorivom;
- za oceno sezonske in kratkoročne zadostnosti (mesečne zadostnosti ter zadostnosti za en teden vnaprej in za en dan vnaprej) elektroenergetskega sistema v primeru skrajnih vremenskih razmer;
- v šestih mesecih po odobritvi prve metodologije opredeli najpomembnejše scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo za vsako regijo;
- ponovno oceni regionalne scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo vsaka štiri leta;
- posodobi in izboljša obe metodologiji, kadar se pojavijo pomembne nove informacije;
- izvede sezonske ocene zadostnosti ter jih za zimo vsako leto objavi do 1. decembra in za poletje do 1. junija.
Metodologija za opredelitev regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo:
- upošteva vsaj naslednja tveganja:
- tveganja za redke in hude naravne nesreče;
- naključna tveganja;
- posledična tveganja, vključno z zlonamernimi napadi in pomanjkanjem goriva;
- vključuje vsaj naslednje:
- upoštevanje vseh zadevnih nacionalnih in regionalnih okoliščin;
- vzajemno delovanje tveganj prek meja in korelacija med njimi;
- simulacije sočasnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo;
- razvrstitev tveganj glede na njihov učinek in verjetnost;
- načela o ravnanju z občutljivimi informacijami ob zagotavljanju preglednosti.
- se objavi na spletnih mestih ENTSO-E in ACER.
Pristojni organi, ki jih države EU imenujejo do 5. januarja 2020:
- so odgovorni za izvajanje nalog, opredeljenih v zakonodaji, in v ta namen sodelujejo med seboj;
- po potrebi sodelujejo z operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov, regulativnimi organi, ENTSO-E, regionalnimi koordinacijskimi centri in drugimi ustreznimi deležniki;
- v štirih mesecih po opredelitvi regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo opredelijo najpomembnejše nacionalne scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo in jih posodobijo vsaka štiri leta;
- pripravijo načrte pripravljenosti na tveganja na podlagi opredeljenih regionalnih in nacionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo. Načrti, ki jih Evropska komisija oceni po posvetovanju z usklajevalno skupino za električno energijo, so pripravljeni v skladu s predlogo, ki vsebuje informacije, kot so:
- povzetek za krize pri oskrbi z električno energijo;
- vloge in odgovornosti pristojnega organa;
- postopki in ukrepi v krizi pri oskrbi z električno energijo (npr. nacionalni, regionalni in dvostranski);
- imenovanje in opredeljena vloga kriznega koordinatorja;
- posvetovanja z deležniki, kot so operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov ter elektroenergetska podjetja in podjetja plinskega gospodarstva;
- preskusi odziva na izredne razmere;
- izdajo zgodnje opozorilo* Komisiji in sosednjim državam EU, kadar zanesljive informacije kažejo, da bi lahko prišlo do krize pri oskrbi z električno energijo na njenem ozemlju, in zagotovijo ustrezne informacije;
- razglasijo krizo pri oskrbi z električno energijo ter obvestijo Komisijo in sosednje države EU;
- predložijo poročilo o vrednotenju najpozneje v treh mesecih po koncu krize pri oskrbi z električno energijo Komisiji in usklajevalni skupini za električno energijo, ki opisuje dogodek in ocenjuje njegove učinke, sprejete ukrepe in možne izboljšave.
Spremljanje
- Usklajevalna skupina za električno energijo opravi razprave o vprašanjih, kot so skladnost načrtov pripravljenosti na tveganja, rezultati ocene zadostnosti in uspešnost držav EU na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo*.
- ACER spremlja zanesljivost oskrbe z električno energijo in redno poroča usklajevalni skupini za električno energijo.
- Komisija do 1. septembra 2025 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, kako izboljšati zanesljivost oskrbe z električno energijo v EU.
OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?
Ta uredba se uporablja od 4. julija 2019.
OZADJE
Kriza pri oskrbi z električno energijo se lahko pojavi iz več razlogov, na primer zaradi skrajnih vremenskih razmer, zlonamernih napadov ali pomanjkanja goriva. Kadar pride do kriznih razmer, imajo te pogosto čezmejni učinek. Večji dogodki, kot so obdobja hudega mraza, vročinski valovi ali kibernetski napadi, lahko sočasno vplivajo na več držav EU.
Uredba je eden od osmih delov zakonodaje svežnja „čista energija za vse Evropejce“, ki ga je Komisija predložila novembra 2016. To prispeva k oblikovanju energetske unije in ohranja konkurenčnost EU ter izpolnjuje njene obveznosti v zvezi s podnebnimi spremembami iz Pariškega sporazuma.
KLJUČNI POJMI
Kriza pri oskrbi z električno energijo: obstoječe ali preteče stanje znatnega pomanjkanja električne energije.
Zgodnje opozorilo: zagotovitev konkretnih, resnih in zanesljivih informacij, da lahko nastopi dogodek, ki bo verjetno znatno poslabšal razmere na področju oskrbe z električno energijo in povzročil krizo pri oskrbi z električno energijo.
Zanesljivosti oskrbe z električno energijo: zmožnost elektroenergetskega sistema, da odjemalcem zagotovi dobavo električne energije z jasno opredeljeno ravnjo kakovosti.
GLAVNI DOKUMENT
Uredba (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L 158, 14.6.2019, str. 1–21).
POVEZANI DOKUMENTI
Uredba (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 158, 14.6.2019, str. 22–53).
Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54–124).
Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125–199).
Zadnja posodobitev 24.07.2019