Dostopnost proizvodov in storitev

KLJUČNE TOČKE

Zakonodaja se bo uporabljala od 28. junija 2025 za naslednje.

• Proizvodi:
  • računalniki in operacijski sistemi;
  • plačilni terminali in nekateri samopostrežni terminali, kot so bankomati, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo, interaktivni samopostrežni terminali za zagotavljanje informacij;
  • pametni telefoni in druga oprema za dostop do telekomunikacijskih storitev;
  • televizijska oprema, ki vključuje digitalne televizijske storitve;
  • e-bralniki.
• Storitve:
  • telefonske storitve;
  • storitve za dostop do avdiovizualnih medijskih storitev;
  • nekateri elementi storitev zračnega, avtobusnega, železniškega in vodnega prevoza, kot so spletišča, mobilne storitve, elektronske vozovnice, informacije;
  • potrošniške bančne storitve;
  • e-knjige;
  • e-trgovina;
  • odgovarjanje na klice v sili v okviru enotne evropske številke „112“.

Zakonodaja se ne uporablja za:

• predhodno posnete časovne medijske vsebine, kot so videoposnetki, diapozitivi ali oblike zapisa pisarniških datotek, objavljene pred 28. junijem 2025;
• spletne zemljevide, če so ključne informacije zagotovljene na dostopen digitalen način;
• spletišča in druge oblike arhiva, ki vsebujejo vsebino, ki se ne posodablja ali ureja po 28. juniju 2025;
• mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve.

Posebne zahteve glede dostopnosti se uporabljajo za vse proizvode in storitve, ki jih zajema zakonodaja, če ne spreminjajo osnovnih značilnosti ali gospodarskim subjektom ne nalagajo nesorazmernega bremena.

• Proizvodi morajo:
  • biti načrtovani in proizvedeni tako, da se zagotovi optimalna uporaba za invalide;
  • biti skladni s podrobnimi pravili o informacijah in navodilih, uporabniških vmesnikih in oblikovanju funkcionalnosti, podpornih storitvah in embalaži.
• Storitve morajo:
  • zagotavljati informacije o storitvi, njenih elementih dostopnosti in infrastrukturi;
  • zagotavljati enostavno dostopnost spletišč in mobilnih naprav;
  • podpirati sisteme, kot so službe za pomoč uporabnikom, klicni centri, in storitve usposabljanja, ki zagotavljajo informacije o dostopnosti;
  • uporabljati prakse, politike in postopke za obravnavanje potreb invalidov. Posebna pravila se uporabljajo za različne storitve (elektronske komunikacijske storitve, avdiovizualne storitve, zračni, avtobusni, železniški, vodni in mestni prevoz, potrošniške bančne storitve, e-knjige, e-trgovino in odgovarjanje v okviru telefonske številke za klic v sili 112).
• Države EU se lahko odločijo, da je potrebna skladnost grajenega okolja, če se za storitve uporabljajo zahteve glede dostopnosti.
• Priloga II zajema nezavezujoče primere, kako se lahko izpolnijo različne zahteve glede dostopnosti.

Zakonodaja zahteva naslednje.

• Proizvajalci morajo:
  • načrtovati in izdelovati proizvode v skladu z direktivo ter upoštevati vse naknadne spremembe harmoniziranih standardov;
  • pripraviti potrebno tehnično dokumentacijo, izvesti postopek ugotavljanja skladnosti in informacije hraniti pet let;
  • zagotoviti jasno identifikacijo na svojih proizvodih in svoje kontaktne podatke;
  • proizvodu priložiti razumljiva navodila in varnostne informacije.
• Uvozniki morajo:
  • zagotoviti, da je proizvod opravil postopek ugotavljanja skladnosti, ima potrebno tehnično dokumentacijo, vključno z navodili v jeziku, ki ga uporabniki razumejo brez težav, in ima oznako CE;
  • zavrniti dajanje na trg proizvoda, za katerega domneva, da ne izpolnjuje zahtev glede dostopnosti, in o tem obvestiti proizvajalca ter organe za nadzor trga.
• Ponudniki storitev morajo:
  • oblikovati in opravljati storitve v skladu z direktivo;
  • javnosti dati na voljo informacije o storitvah, ki jih zagotavljajo, v pisni in ustni obliki, ki je dostopna invalidom, ter pojasniti, kako te izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti;
  • zagotoviti, da so vzpostavljeni postopki za nadaljnje zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede dostopnost, in upoštevati vse spremembe.
• Proizvajalci, uvozniki in distributerji morajo takoj ukrepati, če ugotovijo, da proizvod ni več skladen z zakonodajo.

Države EU morajo:

• zagotoviti, da vsi proizvodi in storitve, ki jih zajema zakonodaja, izpolnjujejo njene zahteve glede dostopnosti;
• javnosti na zahtevo zagotovijo informacije o tem, kako podjetja izvajajo zahteve;
• izvajati in posodabljati postopke za:
  • preverjanje skladnosti storitev z direktivo,
  • obravnavanje pritožb ali poročil o neskladnost,
  • preverjanje, ali je podjetje odpravilo neskladnost;
• zagotoviti načine, tudi pravne ukrepe, za zagotavljanje skladnosti in kazni za vse kršitve zakonodaje.

Evropska komisija:

• lahko sprejme delegirane in izvedbene akte za spremembo tehničnih vidikov direktive;
• lahko od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da oblikujejo harmonizirane standarde o zahtevah glede dostopnosti ali pod določenimi pogoji sprejmejo tehnične specifikacije;
• ustanovi delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki organov za nadzor trga in skladnost storitev ter deležniki, tudi organizacije invalidov, za:
  • spodbujanje izmenjave informacij in dobrih praks,
  • olajšanje sodelovanja med organi in deležniki,
  • zagotavljanje nasvetov;
• do 28. junija 2030 in nato vsakih pet let predloži poročilo o izvajanju zakonodaje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.