Večletni načrt za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah

KLJUČNE TOČKE

Uredba vzpostavlja večletni načrt² za staleže rib, navedene v nadaljevanju, vključno z globokomorskimi staleži, na določenih območjih v zahodnih vodah in sosednjih vodah:

• črni morski meč (Aphanopus carbo);
• okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris);
• brancin (Dicentrarchus labrax);
• trska (Gadus morhua);
• krilati romb (Lepidorhombus spp.);
• morska spaka (Lophiidae);
• vahnja (Melanogrammus aeglefinus);
• mol (Merlangius merlangus);
• oslič (Merluccius merluccius);
• modri leng (Molva dypterygia);
• škamp (Nephrops norvegicus);
• okati ribon (Pagellus bogaraveo);
• morska plošča (Pleuronectes platessa);
• polak (Pollachius pollachius);
• morski list (Solea solea).

Uredba se uporablja tudi za prilov³ ulovljen v zahodnih vodah pri ribolovu prej navedenih staležev.

Načrt prispeva k:

• skupni ribiški politiki, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa pri upravljanju ribištva, njegov namen pa je zagotoviti, da se pri izkoriščanju staležev rib populacije obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos;
• odpravi zavržkov s preprečevanjem in zmanjševanjem naključnega ulova;
• izvajanju obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

Načrt uporablja ekosistemski pristop⁴ k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem.

Ciljna ribolovna umrljivost ⁵

Ciljno ribolovno umrljivost, razpon, ki je določen za vsako vrsto in območje, zajete v uredbi, je treba doseči čim prej in postopoma vsaj do leta 2020 ter jo vzdrževati po tem datumu. Razponi, ki temeljijo na znanstvenem mnenju in jih pregleduje Evropska komisija, da bi nujno upoštevala spreminjajoče se razmere, zagotavljajo prožnost pri odzivanju na razmere, povezane z mešanih ribolovom, in prispevanju k obveznosti iztovarjanja.

Zaščitni ukrepi

Ribolovne možnosti so oblikovane tako, da se zagotovi, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost za padec drstitvenega staleža pod referenčno mejno vrednost, in da se sprejmejo posebni ukrepi za ohranjanje, če je stalež v skladu z znanstvenim mnenjem ogrožen.

Upravljanje prilova

Upravljanje staležev prilova, vključno z ribolovnimi možnostmi, kadar je to primerno, upošteva najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje in izzive pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom, zlasti v primerih, ko organi ukrepajo s prezgodnjim zaprtjem ribolova, da bi ohranili staleže.

Tehnični ukrepi

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi:

• specifikacije (spremembe) v zvezi z ribolovnim orodjem (opremo) in predpisi o njegovi uporabi;
• prepoved ali omejitev ribolova na določenih območjih;
• prepoved ali omejitev ribolova ali uporabe določenih vrst ribolovnega orodja v določenih časovnih obdobjih;
• najmanjša referenčna velikost ohranjanja rib.

Svet vsako leto določi tehnične ukrepe za nadzor nad ribolovom morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu.

Druge določbe

Če znanstveno mnenje kaže, da ima rekreacijski ribolov velik vpliv na ribolovno umrljivost staleža, Svet lahko določi nediskriminatorne omejitve za rekreacijske ribiče na podlagi preglednih in objektivnih meril, tudi okoljskih, socialnih in ekonomskih.

Za vsako območje zahodnih voda vsaka država EU izda dovoljenja za ribolov v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju. Omejijo lahko tudi celotno zmogljivost takih plovil, ki uporabljajo specifično opremo. Komisija lahko določi omejitev celotne zmogljivosti ladjevja zadevne države.

Kadar staleže izkoriščajo tudi države zunaj EU, EU sodeluje z njimi, da zagotovi njihovo trajnostno upravljanje, in lahko izmenja ribolovne možnosti.

Komisija po oceni načrta, ki jo opravi vsakih pet let, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih in učinku načrta na staleže, za katere se uporablja uredba, in ribištvo, ki te staleže izkorišča.