Avtorska in sorodne pravice na enotnem digitalnem trgu

KLJUČNE TOČKE

Direktiva posodablja enajst direktiv, ki skupaj tvorijo zakonodajo EU o avtorski pravici, vendar jih ne nadomešča. Te vključujejo:

• Direktivo 2001/29/ES o o usklajevanju avtorske pravice v informacijski družbi in
• direktive o:
  • uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (Direktiva 2004/48/ES),
  • osirotelih delih (Direktiva 2012/28/EU) ter
  • kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Direktiva 2014/26/EU).

Izjeme avtorske pravice za zagotovitev širšega dostopa

Direktiva olajšuje uporabo avtorsko varovanih gradiv za različne namene, večinoma v povezavi z dostopom do znanja, z uvedbo obveznih izjem avtorske pravice za spodbujanje:

• besedilnega in podatkovnega rudarjenja¹,
• digitalne uporabe del za namen ilustracije pri poučevanju in
• ohranjanja kulturne dediščine.

Olajšuje licenciranje, da se omogoči širši dostop do vsebin, zlasti z zagotavljanjem:

• novega sistema, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine, kot so knjižnice, muzeji in arhivi, olajšuje digitalizacijo in razširjanje, tudi na spletu in prek meja EU, razprodanih del, ki jih imajo v zbirki,
• posebnega pravila o razširjenem kolektivnem licenciranju in podobnih mehanizmih,
• pogajalskega mehanizma za pomoč zainteresiranim stranem pri doseganju sporazumov o dajanju na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo.

Direktiva tudi pojasnjuje, da lahko pod nekaterimi pogoji vsak brez omejitev uporablja in deli reprodukcije umetniških del v javni domeni (npr. sliko kipa, ki ni več varovan z avtorsko pravico).

Varstvo medijskih publikacij za spletno uporabo

• Založnikom medijskih publikacij s sedežem v EU se zagotovijo nove pravice za digitalno uporabo njihovih medijskih publikacij, čeprav se te pravice uporabljajo samo za uporabo s strani ponudnikov spletnih storitev in ne za zasebne ali nekomercialne načine uporabe s strani posameznih uporabnikov. Te nove pravice se ne uporabljajo za dejanja vstavljanja hiperpovezav in zelo kratke izvlečke medijskih publikacij.
• Avtorji del, vključenih v medijsko publikacijo, bi morali prejeti ustrezni delež prihodkov, ki nastanejo zaradi njene uporabe.

Uporaba varovanih vsebin s strani spletnih platform za deljenje vsebin

• Ponudniki storitev deljenja vsebin bi morali dobiti dovoljenje imetnikov pravic za dajanje del, ki jih naložijo njihovi uporabniki, na voljo javnosti, na primer z licenčnim sporazumom. Če licenčni sporazum ni sklenjen, zadevne platforme uporabijo mehanizem za oprostitev odgovornosti, vendar pa si morajo po „najboljših močeh“ prizadevati preprečiti, da bi bila nedovoljena vsebina na voljo na njihovih spletnih mestih. Prizadevati si morajo na podlagi ustreznih in potrebnih informacij imetnikov pravic.
• Uporabniki smejo objavljati vsebine za posebne namene citiranja, kritike, ocene, karikature, parodije ali pastiša in lahko uporabijo mehanizme za pritožbe in povrnitev škode v primeru sporov zaradi vsebine, do katere je bil zmotno onemogočen dostop ali je bila odstranjena s platforme.

Pravično plačilo za avtorje in izvajalce

Države EU bi morale zagotoviti uporabo načela primernega in sorazmernega plačila, kadar avtor ali izvajalec prenese ali licencira svoje pravice za izkoriščanje drugi stranki (npr. založbi ali producentu).

Preglednost in preklic

Avtorji in izvajalci bi morali redno – vsaj enkrat na leto – prejeti posodobljene, relevantne in celovite informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb. V primeru neuporabe dela ali izvedbe imajo pravico do preklica v razumnem času.

Spremembe pogodb

Pogajalske pravice avtorjev in izvajalcev so okrepljene. Pravico imajo od stranke, s katero imajo sklenjeno pogodbo o izkoriščanju pravic, zahtevati primerno in pravično dodatno plačilo v primerih, v katerih je prvotno dogovorjeno plačilo nerazumno nizko glede na vse prihodke iz izkoriščanja del.