Upravljanje energetske unije

KLJUČNE TOČKE

Strategija za energetsko unijo ima pet razsežnosti:

• razogljičenje,
• energetsko učinkovitost,
• energetsko varnost,
• notranji energetski trg,
• raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Uredba ima številne ključne značilnosti.

• Od držav članic zahteva:
  • izdelavo celovite nacionalne energetske in podnebne načrte za obdobje 2021–2030 do 31. decembra 2019, nato pa do 1. januarja 2029 in nato vsakih 10 let; in da jih posodobijo do 30. junija 2024, nato do 1. januarja 2034 in nato vsakih 10 let;
  • pripravo dolgoročne nizkoemisijske strategije s 30-letno perspektivo in da o njih poročajo Evropski komisiji, da bi prispevali k širšim ciljem trajnostnega razvoja in dolgoročnim ciljem, ki jih določa Pariški sporazum;
  • pripravo poročil o napredku na vsaki dve leti pri izvajanju načrtov od 15. marca 2023 dalje, za spremljanje napredka v petih razsežnostih energetske unije.
• Uvaja ponoven postopek posvetovanja med Evropsko komisijo in državami članicami ter spodbuja regionalno sodelovanje med državami članicami pred dokončanjem načrtov, potem pa vsakih deset let za naslednja desetletna obdobja.
• Od Komisije zahteva, da spremlja in ocenjuje napredek držav članic pri doseganju ciljev in prispevkov, določenih v njihovih nacionalnih načrtih, ter predlaga ukrepe in izvaja svoja pooblastila na ravni EU, da se zagotovi skupno doseganje teh ciljev.
• Določa zahteve za sisteme evidenc EU in nacionalne sisteme evidenc glede emisij toplogrednih plinov, politik, ukrepov in projekcij.
• Določa zavezujoč cilj EU za neto domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990) do leta 2030 in se zavezuje, da bo postavila podnebni cilj za leto 2040 v šestih mesecih po prvem globalnem pregledu stanja v skladu s Pariškim sporazumom, za katerega Komisija priporoča, da se določi na 90 %.
• Ne omenja le zavez držav članic, ampak tudi njihove nacionalne cilje v skladu z Uredbo (EU) 2018/841 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 (znana kot uredba LULUCF).
• Za leto 2025 je predvideno, da bo Komisija izvedla obsežen pregled podatkov nacionalnih evidenc, ki so jih predložile države članice, da bi določila letne cilje zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov v državah članicah in določila dodelitve letnih emisij za države članice. Države članice v skladu z Uredbo (EU) 2018/842, ki določa zavezujoča letna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
• Usklajena je s cilji, določenimi v revidirani direktivi o obnovljivi energiji (Direktiva (EU) 2018/2001 – glej povzetek), ki želi povečati delež obnovljive energije v skupni porabi energije v EU do leta 2030 na 42,5 %, z dodatnim 2,5-odstotnim okvirnim dodatkom, da se omogoči doseganje cilja 45 %. Vsaka država članica mora prispevati k temu skupnemu cilju.
• Usklajena je s cilji, določenimi v revidirani direktivi o energetski učinkovitosti (Direktiva (EU) 2023/1791 – glej povzetek), ki določa zavezujoč cilj EU glede energetske učinkovitosti za zagotovitev zmanjšanja porabe energije za vsaj 11,7 % do leta 2030. v primerjavi s projekcijami referenčnega scenarija EU 2020.

Delegirani akti

• Komisija ima pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za prilagoditev predloge nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov spremembam okvira energetske in podnebne politike EU, ki so neposredno in posebej povezane s prispevki EU v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah in Pariškega sporazuma.
• Prav tako ima pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za upoštevanje sprememb v potencialih globalnega segrevanja in mednarodno dogovorjenih smernicah o evidencah, za določitev vsebinskih zahtev za sistem popisa EU in za vzpostavitev registrov.
• Delegirana uredba (EU) 2020/1044 dopolnjuje Uredbo (EU) 2018/1999 v zvezi z vrednostmi za potenciale globalnega segrevanja in smernicami za evidence toplogrednih plinov in v zvezi s sistemom evidenc EU:
  • razveljavlja Delegirano uredbo (EU) št. 666/2014 z dne 1. januarja 2021,
  • uporablja se za poročila, ki jih predložijo države članice od leta 2021 naprej,
  • Države članice in Komisija uporabljajo potenciale globalnega segrevanja, navedene v Prilogi I, za določanje podatkov o evidencah toplogrednih plinov in poročanje o njih.

Izvedbeni akti

Komisija je sprejela tri izvedbene akte:

• Izvedbena uredba (EU) 2020/1208 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih države članice poročajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999;
• Izvedbena uredba (EU) 2020/1294 o mehanizmu EU za financiranje obnovljivih virov energije; in
• Izvedbena uredba (EU) 2022/2299 o strukturi, obliki, tehničnih podrobnostih in postopku za integrirana nacionalna poročila o napredku na področju energije in podnebja.

Razveljavitev

Uredba razveljavlja Uredbo (EU) št. 525/2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih.