Sporazum o vzajemnem priznavanju (MRA) med EU in Novo Zelandijo

POVZETEK:

Sporazum o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo

Sklep 98/509/ES o sklenitvi Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo

KAJ JE NAMEN TEGA SPORAZUMA IN TEGA SKLEPA?

Sporazum o vzajemnem priznavanju * si prizadeva za spodbujanja trgovine z blagom med EU in Novo Zelandijo z odstranjevanjem tehničnih ovir.

Skladno z dvostranskim sporazumom, ki so ga države EU odobrile 18. junija 1998, EU in Nova Zelandija sprejemata rezultate postopka ugotavljanja skladnosti*, ki ga imenovani organi za ugotavljanje skladnosti izvedejo za določene industrijske izdelke.

Sklep v imenu EU sprejema sporazum o vzajemnem priznavanju z Novo Zelandijo.

KLJUČNE TOČKE

Sporazum zajema naslednje sektorje:

dobro proizvodno prakso za zdravila,
medicinske pripomočke,
telekomunikacijsko terminalsko opremo in radijsko opremo,
električne izdelke,
elektromagnetno združljivost* opreme,
industrijske stroje, vključno s stolpnimi žerjavi in avtodvigali,
tlačno opremo.

Sporazum:

omogoča družbam iz EU, da svoje izdelke – ki morajo izpolnjevati novozelandske zahteve – preskušajo in certificirajo v EU ter jih nato izvozijo na novozelandski trg in obratno,
navaja zakone, predpise in upravne določbe, na katere se sporazum v posameznem sektorju nanaša,
določa pogoje za vzajemno priznavanje rezultatov ugotavljanja skladnosti,
določa postopke imenovanja organov za ugotavljanje skladnosti* v vsakem sektorju,
od evropskih in novozelandskih organov zahteva, da presojajo, nadzirajo in spremljajo organe za ugotavljanje skladnosti ter tako zagotovijo, da ustrezno opravljajo svoje delo,
opredeljuje preklic imenovanja organov za ugotavljanje skladnosti,
vzpostavlja skupni odbor predstavnikov EU in Nove Zelandije za reševanje morebitnih težav, ki nastanejo na podlagi sporazuma.

OD KDAJ SE TA SPORAZUM UPORABLJA?

Ta sporazum se uporablja od 1. januarja 1999.

OZADJE

V svoji resoluciji z dne 21. decembra 1989 so se države EU dogovorile o načelih sporazumov o vzajemnem priznavanju. 21. septembra 1992 so pooblastile Evropsko komisijo, da se v imenu EU pogaja o sporazumih o vzajemnem priznavanju z nekaterimi državami, ki niso članice EU.

Več informacij je na voljo na spletni strani:

Sporazumi o vzajemnem priznavanju (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Sporazum o vzajemnem priznavanju: mednarodni sporazum, s katerim si dve ali več držav medsebojno priznava rezultate postopkov ugotavljanja skladnosti.

Ugotavljanje skladnosti: postopek, s katerim se izdelek pred uvedbo na trg preskuša, pregleda in certificira, da se zagotovi njegova skladnost z ustrezno zakonodajo.

Elektromagnetna združljivost: medsebojno delovanje električne in elektronske opreme z njenim elektromagnetnim okoljem in z drugo opremo. Vse elektronske naprave lahko oddajajo elektromagnetna polja.

Organi za ugotavljanje skladnosti: ugotavljajo, ali izdelek izpolnjuje ustrezne zakonodajne ali regulativne zahteve.

GLAVNA DOKUMENTA

Sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo (UL L 229, 17.8.1998, str. 62–110).

Nadaljnje spremembe Sporazuma so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Sklep Sveta 98/509/ES z dne 18. junija 1998 o sklenitvi Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo (UL L 229, 17.8.1998, str. 61).

Glej prečiščeno različico.

POVEZANI DOKUMENTI

Resolucija Sveta z dne 21. decembra 1989 o globalnem pristopu k ugotavljanju skladnosti (UL C 10, 16.1.1990, str. 1–2).

Zadnja posodobitev 24.07.2018