Dolgoročni proračun EU – učinkovito uresničevanje prioritet po letu 2020

KLJUČNE TOČKE

Proračun EU se zelo razlikuje od nacionalnih proračunov držav EU – v glavnem je namenjen naložbam, ima dolgoročno načrtovanje in mora biti vedno uravnotežen.

Predlogi Komisije o večletnem finančnem okviru, predstavljeni maja 2018, temeljijo na načelu evropske dodane vrednosti, tj. vrednosti, ki izhaja iz porabe EU in pomeni dodatek k vrednosti, ki bi jo države EU sicer s svojim delovanjem ustvarile same.

Sporočilo poudarja, da je neformalno srečanje voditeljev pravočasno in bistveno. Kot prvi korak je treba določiti, kaj si Evropa želi doseči skupaj, in se dogovoriti o prioritetah. Naslednji korak je zagotoviti ustrezna sredstva EU, da bo lahko uresničila te prioritete.

Sporočilo določa vrsto izbir politike in si prizadeva količinsko opredeliti njihov finančni vpliv.

Dva primera:

• če se države EU zavežejo pogosto dani obljubi, da bodo izboljšale varstvo zunanjih meja EU, bi strošek v obdobju več kot sedmih let dosegal od 20 do 25 milijard EUR in do 150 milijard EUR za celotni sistem EU za upravljanje mej.
• V zvezi s podpiranjem mobilnosti mladih je zagotovljena tudi močna podpora za potrebo po povečanju mobilnosti in izmenjav, tudi prek znatno razširjenega programa Erasmus+. Predvideti je mogoče več scenarijev, odvisno od ravni zastavljenih ciljev. Podvojitev števila mladih v EU, ki sodelujejo v programu Erasmus+, bi zahtevalo naložbo v višini 30 milijard EUR v sedemletnem obdobju. Zagotovitev priložnosti enemu od treh mladih, da se udeleži programa Erasmus+, bi zahtevala proračun v obdobju 2021–2027 v višini 90 milijard EUR.

Sporočilo obravnava tudi:

• kako z uporabo učinkovitejših finančnih instrumentov narediti več z manj ter kako pomembno vlogo imajo jamstva,
• povečanje prožnosti za prilagoditev dolgoročnega proračuna novim potrebam in hitremu odzivanju na nepredvidljive dogodke, na primer s kar najboljšim izkoriščanjem sproščenih sredstev¹ in možnostjo za oblikovanje rezerve,
• posodobitev proračuna EU, vključno z okrepitvijo povezave med cilji proračuna EU in načinom njegovega financiranja, pri čemer se izkoristijo možna nova lastna sredstva,
• možnost okrepitve povezave, ki se pogosto navaja kot „pogojenost“, med financiranjem EU in spoštovanjem temeljnih vrednot EU.

Sporočilo opozarja, da mora dokončno stališče o večletnem finančnem okviru sprejeti Evropski svet s soglasjem Evropskega parlamenta.

Sporočilo poudarja tudi pomen pravočasnega dogovora: dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru leta 2019 bi jasno pokazal, da je močna in enotna Evropa s 27 članicami zmožna uresničiti pričakovanja, obenem pa bi zagotovil proračun in trajnost financiranja v korist vseh.