Zanesljivost oskrbe s plinom v EU

KLJUČNE TOČKE

Zanesljivost oskrbe s plinom je skupna odgovornost podjetij plinskega gospodarstva, držav članic in Evropske komisije. Glavni elementi uredbe so naslednji.

• Spodbuja boljše sodelovanje in usklajevanje med regionalnimi skupinami držav članic za oceno skupnih tveganj oskrbe ter razvoj in dogovor o skupnih preventivnih in nujnih ukrepih. Države članice se lahko v skladu s spremembo Uredbe (EU) 2024/1789 v izjemnih razmerah odločijo za uvedbo začasnih ukrepov za zmanjšanje nenujne porabe plina s strani zaščitenih odjemalcev. Ti začasni ukrepi bi bili uvedeni šele po podrobni presoji pristojnih organov.
• Uvaja mehanizem solidarnosti, prek katerega si morajo države članice medsebojno pomagati, da vedno zagotovijo oskrbo s plinom najbolj ranljivim odjemalcem – tudi v težkih razmerah pri oskrbi s plinom – pod poštenimi pogoji nadomestila s strani države članice, ki prejema pomoč. Z Uredbo (EU) 2024/1789 se uvaja nov člen, v katerem so določena pravila za sodelovanje med posredno povezanimi državami članicami z uporabo tržnih ukrepov (prostovoljnih ukrepov).
• Povečuje preglednost tako, da plinske družbe obvezuje, da svoje nacionalne organe obvestijo o svojih večjih dolgoročnih pogodbah o dobavi plina, ki so lahko pomembne za zanesljivost oskrbe. Z Uredbo (EU) 2026/261 se ta obveznost razširja na pogodbe za plin, ki izvira iz Rusije ali se iz nje izvaža.
• Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov bo do 1. novembra 2026 izvedla nadaljnje simulacije motenj v oskrbi s plinom in infrastrukturi na ravni Unije.
• Države članice imajo določene obveznosti do Energetske skupnosti, Komisija pa je zadolžena za usklajevanje zakonov.
• Zaradi stopnjevanja neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini in potrebe po zagotovitvi zalog plina v EU so bile s spremembo zakonodaje določene obveznosti, da se podzemna skladišča plina na ozemlju držav članic pred vsako zimo napolnijo do določene ravni. Z Uredbo (EU) 2025/1733 se ta okvir dodatno spreminja tako, da se veljavnost obveznosti glede napolnjenosti skladišč plina podaljša do 31. decembra 2027 in se prilagodi način, kako lahko države članice pred zimsko sezono izpolnijo cilje glede napolnjenosti skladišč, tudi z opredeljenimi mehanizmi prožnosti in spremljanja.
• Ob upoštevanju razlik v zmogljivostih skladiščenja plina in nacionalnih razmerah lahko države članice delno dosežejo cilj skladiščenja s štetjem zalog utekočinjenega zemeljskega plina ali alternativnih goriv. Za države članice z zelo velikimi skladiščnimi zmogljivostmi v primerjavi z njihovo domačo porabo plina je bila obveznost polnjenja podzemnih zalog omejena na količino, ki ustreza 35 % povprečne letne porabe plina v zadnjih petih letih.
• Da bi države članice brez skladišč povečale svojo zanesljivost oskrbe, lahko 15 % svoje letne domače porabe plina shranijo v zalogah v drugih državah članicah in imajo tako dostop do zalog plina, shranjenih v drugih državah članicah. Izjema je bila odobrena Irski, Cipru in Malti, dokler niso neposredno povezane s plinskimi sistemi drugih držav članic. V Uredbi (EU) 2025/1733 je ta obveznost ohranjena, veljavni roki, tehnične omejitve in prožnosti pa so dodatno pojasnjeni ter usklajeni z razširjenim okvirom za skladiščenje plina po letu 2025.
• Države članice morajo v skladu z Uredbo (EU) 2024/1789 o spremembi pri pripravi svojih načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere upoštevati ustrezne ukrepe v zvezi s kibernetsko varnostjo. Komisija bo sprejela delegirani akt, v katerem bodo določena pravila za sektor o vidikih kibernetske varnosti čezmejnih pretokov plina, vključno s pravili o skupnih minimalnih zahtevah, načrtovanju, spremljanju, poročanju in kriznem upravljanju. Poleg tega bo sprememba operacionalizirala in razširila solidarnostni mehanizem, ki zagotavlja, da bodo države članice druga drugi zagotavljale „solidarnostni plin“ tudi v primeru resnih izrednih razmer, tako da bo zagotovljena uporaba sklopa standardnih pravil, kadar države članice niso podpisale dvostranskih sporazumov.

Razveljavitev

Uredba razveljavlja Uredbo (EU) št. 994/2010.