Bruseljska pogodba (Pogodba o združitvi)

POVZETEK:

Pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti

KAJ JE NAMEN TE POGODBE?

Bruseljska pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti (znana kot „Pogodba o združitvi“) je bila podpisana z izrecnim namenom združitve treh Evropskih skupnosti (ES), ki so takrat obstajale – Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo („Euratom“).

Ob tem, ko je pogodba o združitvi ohranila pravno neodvisnost treh skupnosti, je racionalizirala njihove institucije s tem, da je združila njihove takrat še neodvisne izvršne organe – in tako povečala število skupnih evropskih institucij na pet – ter ustrezno spremenila pogodbe treh skupnosti.

KLJUČNE TOČKE

Enotni Svet in enotna Komisija

Enotni upravni proračun za ES

Enotna uprava za ES

Sedeži institucij ES

OD KDAJ SE TA POGODBA UPORABLJA?

Pogodba je bila podpisana , uporabljala se je od .

OZADJE

Pred Pogodbo o združitvi so tri Evropske skupnosti že delile nekaj skupnih institucij na podlagi Konvencije o nekaterih skupnih institucijah Evropskih skupnosti iz leta 1957: parlamentarno skupščino (ki je pozneje postala Evropski parlament), Sodišče in Ekonomsko-socialni odbor.

Pogodba o združitvi je bila glavni vmesni sporazum na poti k sodobni EU. Pogodba je bila razveljavljena – z izjemo Protokola z dne o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti – z Amsterdamsko pogodbo, podpisano , ki je začela veljati .

Več informacij je na voljo na straneh:

GLAVNA DOKUMENTA

Pogodba o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti (UL 152, , str. 2–17 (DE, FR, IT, NL))

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti (UL C 202, , str. 266–272)

Zadnja posodobitev