Okrepljeno sodelovanje na področju evropskega pomorskega nadzora

KLJUČNE TOČKE

Skupno okolje je eno od ključnih strateških ciljev integrirane pomorske politike EU in pomemben element strategije za pomorsko varnost.

Kaj je skupno okolje na področju pomorstva?

To je prostovoljni postopek sodelovanja, ki nadgrajuje obstoječe sisteme in platforme za izmenjavo in skupno uporabo informacij. Izboljšana interoperabilnost med njimi bi morala optimizirati izmenjavo informacij med nadzornimi organi, s čimer bi se izboljšalo spremljanje razmer v pomorstvu. Poleg tega je glavni cilj skupnega okolja na področju pomorstva tudi povečati zaščito, varnost in varstvo okolja na pomorskih območjih EU.

Katere so njegove koristi?

• Boljše poznavanje in spremljanje razmer v pomorstvu, kar prispeva k bolj usklajenim in odzivnim operacijam nadzora,
• bistveno zmanjšanje prizadevanj za zbiranje podatkov,
• zmanjšanje upravnih in operativnih stroškov dejavnosti pomorskega nadzora.

Dosežki na ravni EU:

Vzpostavljeni so številni sistemi, ki prispevajo k različnim področjem politike in se uporabljajo na medsektorski ravni. Ti vključujejo:

• SafeSeaNet, ki zagotavlja integrirane pomorske storitve za spremljanje prometa (spremljanje razmer) in izvajanje zakonodaje EU,
• skupni komunikacijski in informacijski sistem za nujne primere, ki omogoča lažjo komunikacijo med pomorskimi incidenti in nesrečami,
• sistem za spremljanje plovil, satelitski sistem za spremljanje, ki ribiškim organom zagotavlja podatke o lokaciji, smeri in hitrosti plovil,
• omrežje za pomorski nadzor, ki omogoča izmenjavo operativnih informacij in storitev v pomorstvu, kot so položaj ladij, poti, identifikacijski podatki, pogovor ali slike,
• Evropski sistem varovanja meja (Eurosur), večnamenski sistem za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in čezmejnih kaznivih dejanj na zunanjih mejah EU,
• Evropska agencija za upravljanje zunanjih meja - Frontex, ki spodbuja, usklajuje in razvija upravljanje evropskih meja,
• enotna okenca v posameznih državah, ki zagotavljajo platforme za izmenjavo nacionalnih informacij, namenjene za poročanje in izmenjavo informacij o ladjah, in ki so povezane z evropskim sistemom izmenjave pomorskih informacij.

Katera so prednostna področja za nadaljnje čezmejno in medsektorsko sodelovanje?

• Izmenjava posodobljenih informacij o položaju patruljnih čolnov in letal, da se v množičnih reševalnih akcijah in/ali pri drugih dogodkih na morju zagotovi čim hitrejši odziv,
• orodja za sodelovanje pri čezmejnem kriznem upravljanju,
• združevanje podatkov in izmenjava informacij o sumljivih plovilih, ki plujejo po vodah EU,
• nacionalni registri plovil za rekreacijo, da se omogoči računalniška obdelava zahtev po informacijah med državami EU.

Komisija predlaga tudi več nadaljnjih ukrepov. Na primer:

• do konca leta 2016 namerava razviti nezavezujoč priročnik o skupnem okolju na področju pomorstva s priporočili o dobrih praksah in informacijami o tem, kako uporabiti to skupno okolje,
• podpirala bo ukrepe za razvoj, vzdrževanje in razširjanje standardov, ki bodo omogočili, da bodo sistemi za pomorski nadzor postali interoperabilni,
• še naprej bo pregledovala sedanjo sektorsko zakonodajo na ravni EU, da bi odstranila morebitne preostale pravne ovire pri medsektorski izmenjavi informacij in hkrati zagotovila skladnost z ustreznimi zahtevami glede varstva podatkov.

Komisija bo do leta 2018 prav tako začela postopek pregleda, da bo ocenila izvajanje skupnega okolja na področju pomorstva in potrebo po nadaljnjem ukrepanju.

Več informacij je na voljo na straneh spletnega mesta Evropske komisije o integriranem pomorskem nadzoru.