Sprostitev gospodarskega potenciala podatkov v državni lasti
Ponovna uporaba podatkov, ki jih ustvari javni sektor, ima obsežen gospodarski potencial. Količina takšnih podatkov pa medtem narašča. Zato bo izboljšanje pravil o tem, kdaj in kako se takšni podatki lahko uporabijo in ponovno uporabijo, močno koristila gospodarstvu Evropske unije (EU). Cilj te direktive, ki je del Evropske digitalne agende in strategije Evropa 2020 za gospodarsko rast, je sprostiti ta potencial.
AKT
Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja
POVZETEK
Ponovna uporaba podatkov, ki jih ustvari javni sektor, ima obsežen gospodarski potencial. Količina takšnih podatkov pa medtem narašča. Zato bo izboljšanje pravil o tem, kdaj in kako se takšni podatki lahko uporabijo in ponovno uporabijo, močno koristila gospodarstvu Evropske unije (EU). Cilj te direktive, ki je del Evropske digitalne agende in strategije Evropa 2020 za gospodarsko rast, je sprostiti ta potencial.
KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?
Ta direktiva dopolnjuje in spreminja dele Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi podatkov, ki jih ustvarjajo in hranijo javni organi v EU (tj. državni, regionalni in lokalni organi). Cilj je oblikovati posodobljeno skupno podlago po vsej EU za uporabo podatkov javnega sektorja, kar bo spodbudilo javne organe, da zagotovijo brezplačen elektronski dostop do podatkov ali, če tega ne bodo želeli storiti, da za tak dostop zaračunajo nadomestilo, ki pa ne sme presegati skupnega stroška zbiranja, shranjevanja in obdelave podatkov ter zagotavljanja dostopa do njih.
KLJUČNE TOČKE
|
— |
Podatki v lasti knjižnic, univerzitetnih knjižnic, muzejev in arhivov, ki niso bili vključeni v Direktivo iz leta 2003, zdaj sodijo na področje uporabe te direktive.
|
|
— |
Ta direktiva spreminja načelo zaračunavanja ponovne uporabe podatkov. Medtem ko je Direktiva iz leta 2003 zahtevala, da nadomestilo za podatke javnih organov ne sme presegati stroškov zbiranja in razširjanja podatkov, Direktiva iz leta 2013 jasno omeji to pravilo na knjižnice in javne organe, ki potrebujejo prihodek za opravljanje svojih nalog. Vsi drugi organi morajo podatke dati na razpolago brezplačno ali za nadomestilo, ki ne presega stroška dajanja podatkov na voljo zainteresiranim uporabnikom in ponovnim uporabnikom, kar se v dobi elektronskih prenosov lahko približa ničli.
|
|
— |
Medtem ko Direktiva iz leta 2003 od držav EU ni zahtevala, da omogočijo ponovno uporabo podatkov javnih organov, ta Direktiva uvaja pravico do ponovne uporabe z omogočanjem ponovne uporabe vse vsebine, do katere je dostop mogoč v skladu z nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij.
|
OZADJE
Podatki javnega sektorja, kot so pravni, prometni, meteorološki, gospodarski in finančni podatki, so največji vir informacij v EU. Omogočanje ponovne uporabe teh podatkov za druge namene (tj. zavarovalne storitve, navigacijo GPS, vremenske napovedi) lahko v veliki meri spodbudi gospodarsko rast in inovacije.
KLJUČNI POJMI
Direktiva iz leta 2003 opredeljuje „ponovno uporabo“ kot uporabo javnih informacij za drug namen, ki ni namen, zaradi katerega so se informacije zbirale.
REFERENCE
|
Akt |
Začetek veljavnosti |
Rok prenosa v državah članicah |
Uradni list Evropske unije |
|
Direktiva 2013/37/EU |
17.7.2013 |
18.7.2015 |
POVEZANI AKTI
Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90-96)
Zadnja posodobitev: 06.03.2015