Boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine EU v državah zunaj EU

Sporočilo vsebuje pregled strategije Komisije iz leta 2004 za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v državah zunaj EU. Predstavlja možnosti za izboljšave ob upoštevanju spreminjajočega se okolja.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru: Trgovina, rast in intelektualna lastnina - strategija za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah (COM(2014) 389 final z dne 1. julija 2014).

POVZETEK

KAJ JE NAMEN SPOROČILA?

KLJUČNE TOČKE

Sporočilo predlaga naslednje ukrepe:

—	večje sodelovanje z javnimi organi, civilno družbo in drugimi za ozaveščanje glede posledic kršitev pravic intelektualne lastnine zunaj EU;

—	izboljšanje zbiranja podatkov in poročanja o kršitvah ter opredelitev prednostnih držav, kjer je treba ukrepati;

—	izhajanje iz veljavne zakonodaje EU, na primer z odobritvijo predloga Komisije za zakonodajo o poslovnih skrivnostih (nerazkrito tehnično znanje in izkušnje ter poslovne informacije);

—	spodbujanje večjega sodelovanja med Komisijo in državami EU prek izmenjave informacij;

—	nadaljevanje prizadevanj za okrepitev varstva intelektualne lastnine na mednarodnem prizorišču;

—	vključevanje varstva intelektualne lastnine v dvostranske trgovinske sporazume EU, kot je bilo nazadnje storjeno v sporazumih z Gruzijo, Kanado, Moldavijo in Singapurjem;

—	vzpostavitev dialogov o intelektualni lastnini s ključnimi državami, kakršni že potekajo z Brazilijo, Kitajsko in Rusijo;

—	zagotavljanje tehnične pomoči državam v razvoju, ki želijo izboljšati svoj sistem pravic intelektualne lastnine, vendar za to nimajo virov;

—	uporabo različnih dvostranskih in večstranskih mehanizmov za reševanje sporov pri obravnavanju težav in

—	pomoč podjetjem, ki se spopadajo s težavami v zvezi z intelektualno lastnino zunaj EU, v obliki pomoči usposobljenih uradnikov EU ali služb za pomoč uporabnikom.

OZADJE

Nove proizvode in storitve je treba zaščititi, da se omogoči razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti. To zaščito zagotavljajo pravice intelektualne lastnine. Pomagajo lahko tudi državam v razvoju, da čim bolj povečajo zmožnost lastnega intelektualnega kapitala ter nadaljujejo svoje vključevanje v mednarodno trgovino.

Obseg in narava kršitev pravic intelektualne lastnine v evropskih podjetjih sta se od leta 2004, ko je bila dogovorjena strategija, precej povečala. Zlasti digitalna tehnologija omogoča poceni in visokokakovostno reprodukcijo v večjih količinah. Mednarodna trgovina s ponarejenim in piratskim blagom v letu 2008 je bila ocenjena na vrednost 2 % skupne mednarodne trgovine.

Zadnja posodobitev 10.09.2015