Uredba (EU) št. 575/2013, znana kot uredba o kapitalskih zahtevah (CRR), je namenjena krepitvi bonitetnih zahtev bank v Evropski uniji (EU). To se naredi tako, da se od njih zahteva, da hranijo zadosten kapital, obveznosti za pokrivanje izgub in likvidna sredstva, da se zagotovi njihova finančna trdnost. Uredba tudi od bank zahteva, da javnosti razkrijejo, kako izpolnjujejo bonitetne zahteve.
Splošni cilj je zagotoviti večjo stabilnost in vzdržljivost bank v stresnih gospodarskih obdobjih.
KLJUČNE TOČKE
Uredba vzpostavlja enoten niz usklajenih bonitetnih pravil, ki jih morajo spoštovati banke po vsej EU. Namen tega „enotnega pravilnika“ je zagotoviti enotno uporabo globalnih standardov (Basel III) v vseh državah članicah EU.
Zakonodaja je bila večkrat spremenjena v skladu z razvijajočimi se mednarodnimi regulativnimi standardi, ki jih je določil Baselski odbor za bančni nadzor.
Glavni elementi Uredbe (EU) št. 575/2013 vključujejo naslednje.
Višje in boljše kapitalske zahteve. Banke morajo imeti skupni znesek kapitala, ki ustreza vsaj 8 % njihovih sredstev, merjeno glede na njihova tveganja. Na primer, nekatera sredstva, kot je gotovina, veljajo za varna in ne zahtevajo kapitalske zahteve; druga sredstva – kot so posojila drugim bankam, podjetjem ali potrošnikom – veljajo za bolj tvegana in zato zahtevajo kapitalske zahteve. Bolj tvegana kot so sredstva v lasti institucije, več kapitala mora imeti.
Likvidnostni ukrepi. Da bi zagotovili zadostno likvidnost bank, uredba uvaja dve likvidnostni zahtevi:
količnik likvidnostnega kritja, katerega cilj je zagotoviti, da imajo banke kratkoročno dovolj likvidnih sredstev (npr. gotovine ali drugih sredstev, ki jih je mogoče hitro pretvoriti v gotovino z malo ali brez izgube vrednosti);
zahteva glede neto stabilnega financiranja, katere cilj je zagotoviti, da se banke ne zanašajo preveč na kratkoročno financiranje za financiranje svojih srednjeročnih in dolgoročnih sredstev.
Omejitev finančnega vzvoda. Uredba določa zavezujoč količnik finančnega vzvoda, katerega cilj je omejiti banke pri financiranju prevelikega dela svojih dejavnosti z dolgom.
Spreminjanje zakonodaje
Uredba o spremembi (EU) 2016/1014 je podaljšala obdobje, v katerem so trgovci z blagom izvzeti iz velikih izpostavljenosti in zahtev po lastnem kapitalu, določenih v Uredbi (EU) št. 575/2013, do ali do datuma začetka veljavnosti kakršnih koli sprememb, kar je prej.
Uredba o spremembi (EU) 2017/2395 je uvedla prehodne ureditve za ublažitev vpliva uvedbe standarda poročanja 9 Odbora za mednarodne računovodske standarde (MSRP 9)1 na lastna sredstva in za obravnavo velikih izpostavljenosti nekaterih izpostavljenosti javnega sektorja, denominiranih v domači valuti katere koli države članice. Od bank, ki za pripravo računovodskih izkazov uporabljajo MSRP, je zahteval uporabo MSRP 9 s . Ker bi to lahko vodilo do nenadnega znatnega povečanja pričakovanih rezervacij za kreditne izgube – in s tem do nenadnega zmanjšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucij2 – je uredba institucijam dovolila, da dodajo del povečanja pričakovanih rezervacij za kreditne izgube svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu kot dodatni kapital za prehodno obdobje petih let do .
Uredba o spremembi (EU) 2017/2401 določa revidirane kapitalske zahteve za pozicije v listinjenju3. Spreminja regulativne kapitalske zahteve za institucije, ki delujejo kot pobudniki, sponzorji ali vlagatelji v poslih listinjenja, da bi ustrezno odražale specifične lastnosti preprostih, preglednih in standardiziranih listinjenj.
Uredba o spremembi (EU) 2019/630 spreminja Uredbo (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgube za nedonosne izpostavljenosti. Njegov namen je preprečiti prekomerno kopičenje slabih posojil4 v prihodnosti brez zadostnega kritja izgub v bilancah stanja bank. Prizadeva si zagotoviti, da banke rezervirajo dovolj lastnih sredstev, ko nova posojila postanejo nedonosna. Uredba določa „bonitetni varovalni mehanizem“, ki institucijam omogoča, da do običajnih najnižjih ravni pokrijejo nastale in pričakovane izgube pri novonastalih posojilih, ko postanejo ta posojila nedonosna. Če banka ne izpolnjuje veljavne zahteve glede minimalnega kritja, bo potreben odbitek od lastnih sredstev.
Uredba o spremembi (EU) 2019/876 je uvedla spremembe v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede lastnega kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostjo do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenosti do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja.
Uredba o spremembi (EU) 2019/2033 vzpostavlja evropski bonitetni okvir za investicijska podjetja. Prej so za vsa investicijska podjetja veljala enaka pravila o upravljanju kapitala, likvidnosti in tveganja kot za banke.
Uredba o spremembi (EU) 2020/873 uvaja nekatere ciljno usmerjene spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013 kot odgovor na pandemijo COVID-19. Te želijo uvesti začasno oprostitev kapitalskih zahtev, da bi čim bolj povečale sposobnost bank, da posojajo in absorbirajo izgube, povezane s pandemijo, hkrati pa ohranijo svojo odpornost. Te spremembe vključujejo prilagoditev časovnega okvira uvedbe nekaterih mednarodnih računovodskih standardov in začasno razširitev preferencialne obravnave na nedonosna posojila, za katera velja državno jamstvo, kot del ukrepov za ublažitev gospodarskega vpliva pandemije.
Uredba o spremembi (EU) 2021/558 uvaja spremembe za povečanje splošne občutljivosti na tveganjaokvira EU za listinjenja, s čimer se zagotovi, da postane uporaba listinjenja ekonomsko bolj izvedljiva za institucije znotraj nadzornega okvira, ki ohranja finančno stabilnost EU.
Uredba o spremembi (EU) 2022/2036 uvaja spremembe v zvezi s konsolidiranim izračunom za globalne sistemsko pomembne institucije z več subjekti v postopku reševanja, da se bolje zagotovi, da se pokrivanje izgub in dokapitalizacija bank izvede prek zasebnih sredstev, ko te banke postanejo finančno nesposobne za preživetje in so posledično v postopku reševanja.
Uredba o spremembi (EU) 2023/2869 zahteva, da institucije, zajete v Uredbi (EU) št. 575/2013, pri objavi kakršnih koli informacij te informacije hkrati predložijo ustreznemu organu za zbiranje, da se omogoči dostop do njih na evropski enotni dostopni točki, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) 2023/2859.
Uredba o spremembi (EU) 2024/1623 vsebuje nadaljnja pravila za izboljšanje odpornosti bank na gospodarske šoke s krepitvijo vidikov ureditve, nadzora in obvladovanja tveganja. Namen sprememb je omejiti vpliv notranjih modelov bank za izračun kapitalskih zahtev, izboljšati merjenje kreditnega tveganja, operativnega tveganja in tržnega tveganja ter uvesti bonitetni režim za izpostavljenost kreditnih institucij do kripto sredstev.
Uredba (EU) št. 575/2013 daje Evropski komisiji pooblastila za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov za popolno uveljavitev enotnega bančnega pravilnika. Celoten seznam teh aktov je na voljo tukaj.
OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?
Uredba (EU) št. 575/2013 se uporablja od .
Uredba o spremembi (EU) 2016/1014 se uporablja od .
Uredba o spremembi (EU) 2017/2395 se uporablja od .
Uredba (EU) 2017/2401 o spremembi se uporablja od .
Uredba o spremembi (EU) 2019/630 se uporablja od .
Uredba o spremembi (EU) 2019/876 se uporablja od , z nekaterimi izjemami.
Uredba o spremembi (EU) 2019/2033 se uporablja od .
Uredba o spremembi (EU) 2020/873 se uporablja od .
Uredba o spremembi (EU) 2021/558 se uporablja od .
Uredba (EU) 2022/2036 o spremembi se uporablja od , razen nekaterih izjem, ki se uporabljajo od .
Uredba o spremembi (EU) 2023/2869 se uporablja od .
Uredba (EU) 2024/1623 o spremembi se uporablja od , razen izjem iz člena 2.
OZADJE
Uredba (EU) št. 575/2013 je del zakonodajnega svežnja, vključno z direktivo, ki je bil sprejet, da bi bančni sektor EU postal bolj odporen. Uredba določa bonitetne zahteve za finančne institucije, medtem ko spremljajoča direktiva o kapitalskih zahtevah (Direktiva 2013/36/EU) ureja dostop do dejavnosti sprejemanja depozitov.
Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 (MSRP 9). Standard, katerega namen je izboljšati finančno poročanje o finančnih instrumentih z uporabo bolj v prihodnost usmerjenega modela za pripoznavanje pričakovanih kreditnih izgub pri finančnih sredstvih. Uporaba MSRP 9 lahko povzroči nenadno znatno povečanje pričakovanih rezervacij za kreditne izgube in posledično nenadno zmanjšanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucij. Zato so potrebni dogovori za ublažitev morebitnega pomembnega negativnega vpliva na navadni lastniški temeljni kapital, ki izhaja iz obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub.
Navadni kapital prvega reda. Sestavni del kapitala prvega reda, ki obsega temeljni kapital banke in vključuje navadne delnice in zadržani dobiček.
Listinjenje. Listinjenje: transakcija, ki omogoča posojilodajalcu, ki je pogosto banka, refinanciranje niza posojil/naložb (npr. hipotek, lizingov avtomobilov, potrošniških posojil, kreditnih kartic) z njihovim preoblikovanjem v vrednostne papirje, v katere lahko vlagajo drugi.
Nedonosna posojila. Posojilo se na splošno šteje za nedonosno, če je minilo več kot 90 dni, ne da bi posojilojemalec (podjetje ali posameznik) plačal zapadle zneske ali obresti, ki so bili dogovorjeni, ali ko je malo verjetno, da ga bo posojilojemalec odplačal.
GLAVNI DOKUMENT
Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, , str. 1–337).
Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 575/2013 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
POVEZANI DOKUMENTI
Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o vzpostavitvi enotne evropske dostopne točke, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnost (UL L, 2023/2859, ).
Uredba (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L, 2023/2869, ).
Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, , str. 338–436).
Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, , str. 1–59).