Sledljivost prenosov denarja

KLJUČNE TOČKE

• Kar zadeva področje uporabe, se uredba uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih je poslal ali prejel ponudnik plačilnih storitev⁶ ali ponudnik posredniških plačilnih storitev⁷ s sedežem v EU.
• Ponudnik plačilnih storitev plačnika je dolžan podati določene informacije o plačniku in prejemniku plačila, na primer ime plačnika in številko plačilnega računa plačnika, ter preveriti točnost podanih informacij.
• Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila in kateri koli ponudnik posredniških plačilnih storitev je dolžan sprejeti učinkovite postopke za odkrivanje, ali podane informacije o plačniku oz. prejemniku plačila manjkajo ali so nepopolne. Če informacije manjkajo ali so nepopolne, morajo imeti ponudniki plačilnih storitev vzpostavljene učinkovite postopke na podlagi tveganja za odločanje o izvršitvi, zavrnitvi ali ustavitvi prenosa sredstev, za katera manjkajo potrebne informacije.
• Osebni podatki, ki jih pridobijo ponudniki plačilnih storitev, se uporabljajo samo za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ponudniki plačilnih storitev pa so dolžni zagotoviti zaupnost takšnih podatkov.
• Evidence informacij o plačniku ali prejemniku plačila se ne hranijo dlje, kot je to potrebno za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma. Obdobje hranjenja je omejeno na pet let, po izteku tega obdobja pa se vsi osebni podatki izbrišejo, razen če nacionalno pravo določa drugače.
• Države članice EU so dolžne vzpostaviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve te uredbe.
• Uredba je del svežnja zakonodajnih ukrepov EU, katerih namen je preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z Direktivo (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja) – glej povzetek.
• Uredba je del široke strategije EU za reševanje problematike finančnega kriminala, ki vključuje tudi delo:
  • strokovne skupine za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki se redno srečuje in izmenjuje mnenja ter pomaga Komisiji pri pripravi zakonodaje ali oblikovanju politike;
  • Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki lahko oblikuje mnenja o izvrševanju ukrepov, predlaganih s strani Komisije;
  • neformalne mreže finančnih obveščevalnih enot (platforma FIU EU);
  • skupnega odbora evropskih nadzornih organov.

Sprememba

• Uredba (EU) 2019/2175 posodablja Uredbo (EU) 2015/847 v zvezi z vidiki varstva podatkov, da bi se upoštevalo sprejetje Uredbe (EU) 2016/679 (Splošna uredba o varstvu podatkov – glej povzetek).
• Od Evropskega bančnega organa od 1. januarja 2020 zahteva, da od evropskih nadzornih organov prevzame nalogo izdajanja vseh smernic, naslovljenih na pristojne organe in ponudnike plačilnih storitev, v zvezi z ukrepi, ki se sprejmejo v skladu z Uredbo (EU) 2015/847.

Razveljavitev

Uredba (EU) 2015/847 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1781/2006.