Hitrejše in učinkovitejše čezmejne kazenske preiskave v EU

Direktiva o evropskem preiskovalnem nalogu (EPN) določa nov celovit sistem, ki državam članicam EU v kazenskih zadevah, ki vključujejo več kot eno državo članico, omogoča pridobivanje dokazov v drugih državah članicah EU.

AKT

Direktiva 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah.

POVZETEK

Cilj direktive je poenostaviti in pospešiti čezmejne kazenske preiskave v EU. Uvaja evropski preiskovalni nalog (EPN), ki pravosodnim organom v eni državi članici EU (država izdajateljica) omogoča vložitev zahteve za zbiranje in prenos dokazov iz druge države članice EU (država izvršiteljica).

Ker EPN temelji na načelu vzajemnega priznavanja, je vsaka država članica EU dolžna priznati takšno zahtevo in jo izvršiti. To je treba storiti hitro in brez dodatnih formalnih zahtev.

Z EPN je lažje preiskovati kazniva dejanja, kot so korupcija, preprodaja drog in organiziran kriminal. Grška policija lahko denimo zaprosi policijo v Združenem kraljestvu (1), naj v njenem imenu opravi hišne preiskave ali zasliši priče.

EPN izboljšuje obstoječo zakonodajo EU na tem področju, saj določa strožje roke za zahtevano zbiranje dokazov in omejuje razloge za zavrnitev. Poleg tega zmanjšuje potrebno administrativno delo, saj uvaja enoten standardni obrazec, s katerim organi zaprosijo za pomoč pri pridobivanju dokazov.

Ključne značilnosti EPN

Rok za izvedbo je 90 dni.

Po prejemu EPN se mora država izvršiteljica hitro odzvati na zahtevo. Izvršitev se lahko zavrne v posebnih okoliščinah, npr. če je zahteva v nasprotju s temeljnimi načeli prava države izvršiteljice ali škodi nacionalnim varnostnim interesom. Vse stroške v zvezi z izvršitvijo EPN krije država izvršiteljica.

Organ, ki obravnava zahtevo, lahko izbere alternativni preiskovalni ukrep namesto EPN, če meni, da bo z njim dosegel podobne rezultate.

EPN omogoča tudi:

Direktiva velja za vse države članice EU, razen Danske in Irske, ki sta zavrnili sodelovanje. Nadomešča obstoječe sisteme EU za medsebojno pravno pomoč, zlasti Konvencijo o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 in okvirni sklep Sveta 2008/978/PNZ o evropskem dokaznem nalogu.

REFERENCE

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list Evropske unije

Direktiva 2014/41/EU

21.5.2014

22.5.2017

UL L 130, 1.5.2014

Popravek

-

-

UL L 143, 9.6.2015, str. 16-16

Zadnja posodobitev 10.09.2015



(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).