Hitrejše in učinkovitejše čezmejne kazenske preiskave v EU

Direktiva o evropskem preiskovalnem nalogu (EPN) določa nov celovit sistem, ki državam članicam EU v kazenskih zadevah, ki vključujejo več kot eno državo članico, omogoča pridobivanje dokazov v drugih državah članicah EU.

AKT

Direktiva 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah.

POVZETEK

Cilj direktive je poenostaviti in pospešiti čezmejne kazenske preiskave v EU. Uvaja evropski preiskovalni nalog (EPN), ki pravosodnim organom v eni državi članici EU (država izdajateljica) omogoča vložitev zahteve za zbiranje in prenos dokazov iz druge države članice EU (država izvršiteljica).

Ker EPN temelji na načelu vzajemnega priznavanja, je vsaka država članica EU dolžna priznati takšno zahtevo in jo izvršiti. To je treba storiti hitro in brez dodatnih formalnih zahtev.

Z EPN je lažje preiskovati kazniva dejanja, kot so korupcija, preprodaja drog in organiziran kriminal. Grška policija lahko denimo zaprosi policijo v Združenem kraljestvu (1), naj v njenem imenu opravi hišne preiskave ali zasliši priče.

EPN izboljšuje obstoječo zakonodajo EU na tem področju, saj določa strožje roke za zahtevano zbiranje dokazov in omejuje razloge za zavrnitev. Poleg tega zmanjšuje potrebno administrativno delo, saj uvaja enoten standardni obrazec, s katerim organi zaprosijo za pomoč pri pridobivanju dokazov.

Ključne značilnosti EPN

• Sodna odločba, ki jo izda ali potrdi pravosodni organ države članice EU zaradi izvedbe enega ali več posebnih preiskovalnih ukrepov v drugi državi članici EU z namenom pridobitve dokazov v skladu s to direktivo.
• Lahko se izda tudi za pridobitev dokazov, ki jih pristojni organi države izvršiteljice že imajo.
• V okviru veljavnih pravic do obrambe v skladu s kazenskim postopkom v državi članici EU lahko za izdajo EPN zaprosi osumljenec ali obdolženec ali odvetnik, ki zastopa osumljenca ali obdolženca.
• Ne vpliva na človekove pravice ali pravna načela, npr. pravico do obrambe v kazenskem postopku.
• Vključuje katere koli preiskovalne ukrepe, razen ustanovitve skupne preiskovalne skupine.
• Se izda za dejanja, ki po nacionalnem pravu države izdajateljice veljajo za kazniva ali predstavljajo kršitve pravnih pravil.

Rok za izvedbo je 90 dni.

Po prejemu EPN se mora država izvršiteljica hitro odzvati na zahtevo. Izvršitev se lahko zavrne v posebnih okoliščinah, npr. če je zahteva v nasprotju s temeljnimi načeli prava države izvršiteljice ali škodi nacionalnim varnostnim interesom. Vse stroške v zvezi z izvršitvijo EPN krije država izvršiteljica.

Organ, ki obravnava zahtevo, lahko izbere alternativni preiskovalni ukrep namesto EPN, če meni, da bo z njim dosegel podobne rezultate.

EPN omogoča tudi:

• začasno premestitev priprte osebe zaradi pridobivanja dokazov;
• pregled bančnih računov in finančnih poslov osumljencev;
• tajne preiskave in prestrezanje telekomunikacij;
• ukrepe za zavarovanje dokazov.

Direktiva velja za vse države članice EU, razen Danske in Irske, ki sta zavrnili sodelovanje. Nadomešča obstoječe sisteme EU za medsebojno pravno pomoč, zlasti Konvencijo o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 in okvirni sklep Sveta 2008/978/PNZ o evropskem dokaznem nalogu.

Zadnja posodobitev 10.09.2015

(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).