Krepitev preprečevanja, pripravljenosti in odzivnosti EU na nesreče

KLJUČNE TOČKE

Cilji

Glavni cilj mehanizma je izboljšati učinkovitost sistemov za preventivo pred različnimi naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, ter za pripravljenost in odziv nanje znotraj in zunaj EU. Čeprav je mehanizem osredotočen na zaščito ljudi, zajema tudi okolje in premoženje, vključno z naravno dediščino.

Posebni cilji mehanizma so:

• visoka raven zaščite pred nesrečami s:
  • preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih morebitnih posledic,
  • spodbujanjem preventivne kulture in
  • izboljšanjem sodelovanja med službami civilne zaščite in drugimi pristojnimi službami;
• dvig pripravljenosti na nacionalni ravni in na ravni EU za odziv na nesreče;
• lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnjah nesreč, tudi s sprejetjem ukrepov za blažitev neposrednih posledic nesreč;
• povečanje ozaveščenosti javnosti o nesrečah in njene pripravljenosti nanje;
• povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah; in
• okrepitev sodelovanja in usklajevanja na čezmejni ravni in med državami članicami, ki so izpostavljene enakim vrstam nesreč.

Preprečevanje in obvladovanje tveganj

Preprečevanje nesreč je ena od osrednjih točk mehanizma s posebnim poudarkom na oceni tveganja in načrtovanju za obvladovanje tveganja. Sklep št. 1313/2013/EU, kakor je bil spremenjen s Sklepom (EU) 2019/420, od držav članic zahteva, da:

• nadalje razvijajo ocenjevanje zmožnosti obvladovanja tveganj na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni;
• Evropski komisiji vsaka tri leta zagotovijo povzetek pomembnih elementov ocene s poudarkom na ključnih tveganjih;
• prostovoljno sodelujejo pri medsebojnih pregledih ocenjevanja zmožnosti obvladovanja tveganj.

Kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/836 o spremembi, bo Komisija skupaj z državami članicami opredelila in razvila cilje EU za odpornost na nesreče. Ti nezavezujoči cilji bodo določeni v priporočilih Komisije in bodo temeljili na scenarijih z uporabo sedanjih in prihodnjih scenarijev, ob upoštevanju podatkov o preteklih dogodkih in posledicah podnebnih sprememb na tveganja nesreč.

Mreža znanja Unije na področju civilne zaščite

Sklep (EU) 2019/420 o spremembi od Komisije zahteva, da vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, vključno s centri odličnosti in univerzami, za izboljšanje usposabljanja in izmenjave znanja. Ti skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.

Komisija je 10. novembra 2021 uradno ustanovila mrežo znanja (Izvedbeni sklep 2021/1956). Izvedbeni sklep določa strukturo upravljanja mreže znanja in način njenega delovanja. Strukturo upravljanja mreže znanja sestavljajo odbor in dva stebra delovnih skupin (razvoj zmogljivosti in znanost). Sekretariat zagotovi Komisija.

Komisija mora tudi:

• krepiti sodelovanje pri usposabljanju in izmenjavi znanja ter izkušenj med mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite in mednarodnimi organizacijami ter državami zunaj EU;
• pripraviti strategijo obveščanja, da državljanom predstavi rezultate ukrepov v okviru mehanizma; in
• podeliti medalje kot izraz priznanja za dolgotrajno predanost in izjemen prispevek k mehanizmu.

Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC)

Da bi okrepili pripravljenost in odzivnost na nesreče na ravni EU, je vzpostavljen center ERCC, ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu in ga vodi Komisija v Bruslju. ERCC je koordinacijsko središče in operativna veja mehanizma.

Dodatna orodja v okviru mehanizma so še:

• skupni komunikacijski in informacijski sistem za nujne primere, orodje IT za takojšnje obveščanje med državami članicami mehanizma Unije v nujnih primerih;
• vaje in program usposabljanja za povečanje zmogljivosti držav članic za odzivanje na nesreče in boljšo usklajenost pomoči civilne zaščite;
• moduli civilne zaščite, tj. enote osebja in opreme, ki jih je mogoče hitro aktivirati;
• evropski nabor civilne zaščite, tj. prostovoljni nabor predhodno odrejenih sredstev za ukrepanje držav članic za pomoč ob nesrečah, pripravljenih za aktiviranje v primeru evropskih operacij civilne zaščite. To vključuje visokokakovostne module s skupinami za pomoč, strokovnjake in opremo, ki so v večji meri sofinancirani s strani EU.

Na podlagi Uredbe (EU) 2021/836 o spremembi so ERCC zagotovljene okrepljene operativne, analitične, spremljevalne in komunikacijske možnosti.

rescEU

Sklep (EU) 2019/420 o spremembi vzpostavlja tudi rescEU, dodatni nabor sredstev za zagotavljanje pomoči v razmerah, v katerih celotna obstoječa sredstva na nacionalni ravni in zmogljivosti, ki so jih države članice predhodno dodelile evropskemu naboru civilne zaščite, ne zadostujejo za zagotavljanje učinkovitega odziva.

Začetna sestava rescEU v smislu sredstev in zahtev glede kakovosti je bila določena z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/570. RescEU so prvotno sestavljala sredstva za:

• gašenja gozdnih požarov iz zraka;
• medicinsko evakuacijo po zraku;
• ekipe za nujno medicinsko pomoč; ter
• ustvarjanje zalog medicinske opreme.

Njeno področje uporabe je bilo pozneje razširjeno na kopičenje zalog, dekontaminacijo na področju KBRJ incidentov ter sredstva za prevoz in logistiko (glej spodaj).

Uredba (EU) 2021/836 o spremembi je uvedla možnost, da Komisija neposredno naroča sredstva rescEU na področju prevoza in logistike ter druga sredstva (samo v ustrezno utemeljenih nujnih primerih). Sredstva rescEU v celoti financira Komisija.

Komisija z izvedbenimi akti opredeli sredstva rescEU, pri tem pa upošteva:

• ugotovljena in nastajajoča tveganja ter
• celotna sredstva in vrzeli na ravni EU, zlasti na področjih:
  • gašenja gozdnih požarov iz zraka,
  • KBJR incidentov,
  • nujne medicinske pomoči ter
  • prevoza in logistike.

Komisija je Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 osemkrat spremenila:

• Z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/1930, ki zagotavlja dve različni vrsti sredstev medicinske evakuacije, in sicer za:
  • žrtve nesreč z zelo nalezljivimi boleznimi in
  • žrtve nesreč z nenalezljivimi boleznimi.
• Z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/414 v odziv na sklepe o covidu-19 Sveta Evropske unije, ki v odgovornosti rescEU dodaja ustvarjanje zalog zdravstvenih protiukrepov, medicinske opreme za intenzivno nego in osebne zaščitne opreme, namenjene boju proti resnim čezmejnim nevarnostim za zdravje.
• Z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/452, ki vzpostavlja sredstva rescEU za obvladovanje tveganj z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami. Da bi se ta sredstva lahko vzpostavila, so tveganja z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami opredeljena, pri tem pa so upoštevani morebitni scenariji za taka tveganja.
• Izvedbeni sklep (EU) 2021/88 spreminja Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 in razširja njegovo področje uporabe tako, da zajema odgovornosti rescEU na področju dekontaminacije KBRJ infrastrukture, stavb, vozil, opreme in kritičnih dokazov. Ta odgovornost lahko vključuje tudi ustrezno dekontaminacijo prizadetih oseb, vključno s smrtnimi žrtvami.
• Izvedbeni sklep (EU) 2022/288 spreminja Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 in razširja njegovo področje uporabe na začasna zatočišča in ekipe za nujno medicinsko pomoč kot del rezerve rescEU.
• Izvedbeni sklep (EU) 2022/461 spreminja Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 in razširja njegovo področje uporabe na sredstva za prevoz in logistiko kot del rezerve rescEU.
• Izvedbeni sklep (EU) 2022/465 spreminja Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 in razširja njegovo področje uporabe na mobilne laboratorije skupaj s sredstvi za odkrivanje, vzorčenje, prepoznavanje in spremljanje KBRJ kot del rezerve rescEU.
• Izvedbeni sklep (EU) 2022/1198 spreminja Izvedbeni sklep (EU) 2019/570 kot odgovor na ranljivost kritične infrastrukture, povezane z energijo, ki je bila izpostavljena zaradi vojne v Ukrajini, z vključitvijo sredstev za oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah kot del rezerve rescEU.

Dodatna izvedbena pravila za rescEU so določena v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/1310. Ta izvedbeni akt določa vsa pravila, ki so potrebna za delovanje rescEU, kot so merila o uporabi in nasprotujočih si prošnjah, pravila o prenehanju uporabe in pravila o nacionalni uporabi.

Proračun

• Za izvedbo mehanizma v obdobju 2014–2020 je bilo namenjenih nekaj več kot 574,02 milijona EUR.
• Financiranje za obdobje 2021–2027 se je znatno povečalo z dodelitvijo dodatnih 1,26 milijarde EUR k znesku do 2,06 milijarde EUR za ukrepe, povezane s civilno zaščito, ki obravnavajo posledice krize COVID-19, predvidene v Instrumentu Evropske unije za okrevanje (glej povzetek).

Sodelovanje

V okviru mehanizma in različnih zgoraj navedenih orodij lahko sodelujejo države Evropskega gospodarskega prostora, države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke. V mehanizmu poleg držav članic sodelujejo še Bosna in Hercegovina, Islandija, Črna gora, Severna Makedonija, Norveška, Srbija in Turčija.

Drugo

Komisija je 5. maja 2022 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2022/706, ki določa merila in postopke za podeljevanje medalj kot izraz priznanja za dolgotrajno predanost in izjemen prispevek k mehanizmu. Izvedbeni akt predvideva dve vrsti medalj, eno za dolgotrajno predanost in eno za izjemen prispevek, obseg priznanja pa zajema aktivnosti celotnega cikla zmanjševanja tveganja nesreč. Medalje bodo podeljene na evropskem forumu za civilno zaščito ali na drugih uradnih slovesnostih na ad hoc podlagi.