Arktična regija – nova politična agenda EU

KLJUČNE TOČKE

Podnebne spremembe in varstvo okolja

V regiji se podnebne spremembe odvijajo hitreje in celoviteje kot kdaj koli prej. Z nadaljnjim segrevanjem lahko pride na Arktiki do poletij brez ledu že v naslednjih 20 do 40 letih.

Tudi sama arktična regija prispeva k podnebnim spremembam zaradi postopnega sproščanja metana ob segrevanju območja.

Da bi pomagala arktični populaciji pri razvoju politike v zvezi z ambiciozno agendo prilagajanja, je EU pripravljena sodelovati z arktičnimi državami, njihovimi lokalnimi populacijami in domorodnimi skupnostmi za:

• določanje mednarodnih ukrepov za omejevanje črnega ogljika² in emisij metana,
• podpiranje mednarodnega dostopa do raziskovalnih ustanov v arktični regiji (z raziskovalnimi postajami, ladijskim prometom za znanstveno raziskovanje, s satelitskim opazovanjem v okviru programa Copernicus),
• ustvarjanje mreže zavarovanih morskih območij in oblikovanje mednarodnega sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na osrednjem območju Arktičnega oceana.

Trajnostni razvoj

EU lahko prispeva k izpolnjevanju potreb Arktike glede izboljšane socialnogospodarske odpornosti³ z znanstvenimi, raziskovalnimi in inovacijskimi projekti.

V arktični regiji primanjkuje naložb, zato bo strategija EU vključevala naslednje:

• preusmerjanje finančnih instrumentov EU za podporo inovacijam in razvoju infrastrukture zaradi izboljšanja prometnih povezav in podjetij,
• vnovično obravnavanje programa Copernicus in ciljnih raziskav v zvezi s pomorsko varnostjo prek nadzora in spremljanja ladijskega prometa.

Mednarodno sodelovanje

EU se bo tudi v prihodnje udeleževala mednarodnih forumov, pomembnih za Arktiko, kot so Arktični svet, Barentsov evroarktični svet in Severna dimenzija. V načrtu EU so tudi naslednji cilji:

• sodelovanje z drugimi državami, kot so Indija, Japonska in Kitajska, na področju znanosti in raziskovanja,
• posvetovanje z arktičnimi domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi zaradi zagotavljanja spoštovanja njihovih pravic in upoštevanja njihovih stališč pri izvajanju politik EU.

Financiranje EU

EU prispeva največ finančnih sredstev za raziskovanje Arktike: od leta 2002 naprej je bilo iz proračuna EU dodeljenih 200 milijonov evrov.

V obdobju od 2014 do 2020 bo v območje vložena več kot 1 milijarda evrov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in sicer v strateška področja, kot so raziskave in inovacije, podpora malim podjetjem in čista energija.