Reševanje vprašanja zaposlovanja v EU v letu 2015

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju je priloga k letnemu pregledu rasti za leto 2015. Analizira zaposlovanje in socialne trende v državah Evropske unije (EU) in njihove politične odzive za izboljšanje zaposlovanja in socialne uspešnosti.

AKT

Osnutek skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju k sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2015 (COM(2014) 906 finalz dne 28. novembra 2014)

POVZETEK

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju je priloga k letnemu pregledu rasti za leto 2015. Analizira zaposlovanje in socialne trende v državah Evropske unije (EU) in njihove politične odzive za izboljšanje zaposlovanja in socialne uspešnosti.

KAJ JE NAMEN TEGA POROČILA?

V okviru novega cikla evropskega semestra je Evropska komisija (EK) objavila letni pregled rasti za leto 2015 in se osredotočila na to, kaj lahko EU stori, da podpre ustvarjanje delovnih mest in rast. Letni pregled rasti določa predvsem splošne gospodarske prednostne naloge EU in daje državam EU smernice politike za naslednje leto.

K letnemu pregledu rasti je priloženo tudi to skupno poročilo o zaposlovanju, ki analizira stanje na področju zaposlovanja v EU in odzive politike držav EU v zvezi s tem.

KLJUČNE TOČKE

Poročilo kaže, da se znatne strukturne reforme obrestujejo. Analizira tudi potencial za izboljšanje zaposlovanja in socialne uspešnosti v EU.

Glavne ugotovitve:

trendi na trgu dela in socialnem področju: čeprav brezposelnost počasi upada, je v EU-28 še vedno visoka; septembra 2014 je bilo 24,6 milijona brezposelnih (10,1 %). Poročilo poudarja tudi, da:

dolgotrajna brezposelnost še vedno narašča (5,1 % v EU-28 leta 2013),

brezposelnost mladih ostaja zelo visoka (21,6 % v EU-28 leta 2014), vendar se kažejo znaki izboljšanja,

je pri stopnjah zgodnjega opuščanja šolanja dosežen napredek pri uresničevanju cilja, da bi do leta 2020 predčasno opustilo šolanje manj kot 10 % mladih,

EU dobro napreduje pri uresničevanju cilja, da bi 40 % oseb, starih 30-34 let do leta 2020 dokončalo terciarno izobraževanje.

Zaposlovanje in socialne reforme v državah EU: Države EU so v skladu z evropskim semestrom 2014 sprejele reforme, ki učinkujejo na stopnje aktivnosti. Sprejeti so bili ukrepi za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti, katerih cilji so:

zmanjšati segmentacijo trga dela* s poenostavitvijo delovne zakonodaje v državah EU,

zmanjšati obdavčitev dela, da bi podjetja lahko (ponovno) zaposlovala mlade in dolgotrajno brezposelne,

zagotoviti ugodno okolje za podjetja, da bi spodbujali pripravništvo,

izboljšati znanja in spretnosti v izobraževalnem sistemu držav EU na vseh ravneh,

reformirati sisteme socialne varnosti, da bi zagotovili, da se tisti, ki so izključeni iz trga dela, zaščitijo in zavarujejo pred revščino.

Poročilo poudarja, da se napredek in prizadevanja pri izvajanju teh reform med državami EU razlikujejo. Tako so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi zagotovili konkretne rezultate na terenu.

Pregled kazalnikov

Poročilo vsebuje tudi drugo izdajo pregleda ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov, ki so bili uvedeni za okrepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (EMU):

brezposelnost,

brezposelnost mladih in stopnja tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo,

razpoložljivi dohodek gospodinjstev,

stopnja tveganja revščine,

dohodkovna neenakost*.

Glavne ugotovitve poročila za leto 2015 kažejo vztrajne socialno-ekonomske razlike v stopnjah brezposelnosti, brezposelnosti mladih in tistih mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo. Znižanje dohodka gospodinjstev in porast neenakosti ter čedalje višje stopnje revščine je opaziti tudi v večini južnih držav v območju evra (Italija, Grčija idr.).

KLJUČNI POJMI

* Segmentacija trga dela: razdelitev trga dela na več delov. Primeri vključujejo razmere, v katerih so nekateri zaposleni za nedoločen, drugi pa za določen čas ali v katerih se razlikujejo pogoji za delavce migrante in nemigrante.

* Dohodkovna neenakost: v tem okviru gre za primerjavo relativnih deležev dohodka države med različnimi skupinami znotraj prebivalstva. Kadar je delež skupnega dohodka velik pri najbogatejših, imajo revnejši segmenti ustrezno nižji delež in neenakost je večja.

Za več informacij glejte:

Zadnja posodobitev: 21.06.2015