Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (znana tudi kot „fiskalni dogovor“)

POVZETEK:

Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji

KAJ JE NAMEN TE POGODBE?

Cilj te medvladne pogodbe je okrepiti proračunsko disciplino vlad držav članic euroobmočja po krizi državnega dolga, ki se je začela leta 2010.

KLJUČNE TOČKE

Ta „fiskalni dogovor“ določa zahteve za države članice euroobmočja v zvezi z njihovo proračunsko politiko. Če želijo, lahko v njem sodelujejo tudi druge države EU. Izmed 28 držav EU (1) pogodbe niso podpisali samo Češka, Hrvaška in Združeno kraljestvo (1). Pogodba podpira prenovljeni Pakt za stabilnost in rast, v skladu s katerim

• mora biti nacionalni proračunski primanjkljaj manjši od 3 % bruto domačega proizvoda (BDP),
• nacionalni javni dolg pa ne sme preseči 60 % BDP.

Medvladni sporazum ima 3 glavne cilje:

• 1.
  zagotoviti, da bodo nacionalni proračuni uravnoteženi ali v presežku

  Da bi države upoštevale to „pravilo o uravnoteženem proračunu“, mora njihov letni strukturni primanjkljaj ostati na ravni 0,5 % BDP ali nižje. Strukturni primanjkljaj je splošni primanjkljaj, zmanjšan za vpliv gospodarskega ciklusa na izdatke in prihodke vlade (npr. višji odhodki za nadomestila za brezposelne v obdobju recesije).

  Vlade morajo vzpostaviti popravljalni mehanizem, ki se samodejno sproži pri vsakem odklonu od pravila o uravnoteženem proračunu. To pomeni, da se popravljalni ukrepi začnejo samodejno izvajati, če pride do odklona uravnoteženega proračuna od načrtovane poti.

  Državam se dovoli začasno izvzetje iz pravila o uravnoteženem proračunu v izjemnih okoliščinah, kot je resen gospodarski upad. Poleg tega, kadar je javni dolg precej nižji od referenčne vrednosti, določene v Paktu za stabilnost in rast (60 % BDP), se lahko odobri višji strukturni primanjkljaj do največ 1 % BDP.

  Če države EU ne izpolnjujejo teh zahtev, se zadeva predloži Sodišču Evropske unije. Državam, ki ne izvršijo sodbe Sodišča, lahko slednje naloži finančne sankcije.

   

• 2.
  povečati vpliv priporočil Evropske komisije, če javni primanjkljaj držav članic euroobmočja postane prevelik

  Ta medvladna pogodba zavezuje države EU, da v okviru glasovanja v Svetu EU sprejmejo predloge in priporočila Komisije o nespremenjenem postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, razen če temu nasprotuje kvalificirana večina.

   

• 3.
  izboljšati usklajevanje nacionalnih ekonomskih politik

  Medvladna pogodba zahteva, da morajo vlade Komisiji in Svetu vnaprej poročati o načrtih izdaje dolžniških instrumentov (zbiranje sredstev z izposojanjem pri imetnikih obveznic). Zagotoviti morajo, da bodo vnaprej med sabo razpravljale o svojih načrtih večjih reform ekonomske politike ali jih uskladile. Ta pogodba zajema tudi upravljanje euroobmočja. Na primer, vsaj dvakrat letno bi bilo treba organizirati vrh voditeljev držav ali vlad euroobmočja (vrh držav euroobmočja).

   

OD KDAJ SE TA POGODBA UPORABLJA?

Pogodba je začela veljati 1. januarja 2013.

Ozadje

Več informacij je na voljo na strani:

• Fiskalna pogodba – ugotavljanje stanja (Evropska komisija)

GLAVNI DOKUMENT

Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v Ekonomski in monetarni uniji z dne 2. marca 2012 – ni objavljena v Uradnem listu.

Zadnja posodobitev 10.03.2014

(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).