Euro - skupna evropska valuta

Ko se država EU odloči, da svojo nacionalno valuto nadomesti z eurom, je zlasti za posameznike in podjetja izjemno pomembno zagotoviti pravno varnost. Naslednja dva dela zakonodaje zagotavljata, da bo s to varnostjo omogočen nemoten prehod na euro.

AKT

Uredba Sveta (ES) št. 1103/97 z dne 17. junija 1997 o nekaterih določbah v zvezi z uvajanjem eura

Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura

POVZETEK

Ko se država EU odloči, da svojo nacionalno valuto nadomesti z eurom, je zlasti za posameznike in podjetja izjemno pomembno zagotoviti pravno varnost. Naslednja dva dela zakonodaje zagotavljata, da bo s to varnostjo omogočen nemoten prehod na euro.

KAJ JE NAMEN UREDB?

Uredbi št. 1103/97 in 974/98 (kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2169/2005) določata pravno podlago za uvedbo eura (Ekonomska in monetarna unija - EMU). Prva zajema vprašanja, kot so menjalna razmerja in postopki, status pogodb in plačilna navodila. Druga določa razpored prehoda na euro. Njune določbe morajo upoštevati vse države EU, ki sprejemajo euro.

KLJUČNE TOČKE (UREDBA (ES) ŠT. 1103/97)

• Euro je 1. januarja 1999 nadomestil evropsko denarno enoto ECU (European Currency Unit), tj. košarico nacionalnih valut, ki se je pred tem uporabljala za namene obračunavanja v EU. Menjalni tečaj euro:ECU je bil 1:1.
• Euro je razdeljen v 100 podenot. Te podenote se imenujejo centi ali pa se zanje uporablja kateri koli drug izraz, ki se na splošno uporablja v zadevni državi.
• Uvedba eura ne vpliva na kontinuiteto pogodb in vseh pravnih sporazumov in obveznosti, ki vsebujejo navedbe v nacionalni valuti.
• Menjalni tečaji za pretvorbo nacionalnih valut v euro so sestavljeni iz šestih številk. Ne sme se jih zaokroževati navzgor ali navzdol.
• Vsaka menjava ene nacionalne valute v drugo se opravi prek eura.

KLJUČNE TOČKE (UREDBI (ES) ŠT. 974/98 IN 2169/2005)

• Od datuma sprejetja eura je euro valuta sodelujočih držav EU.
• Določi se lahko prehodno obdobje od datuma sprejetja eura in datuma dejanskega prehoda na euro, v katerem Evropska centralna banka ter nacionalna(-e) centralna(-e) banka(-e) da v obtok bankovce in kovance eura, ki nadomestijo valuto zadevne države.
• To prehodno obdobje traja največ tri leta, lahko pa je čim krajše oziroma ga sploh ni, če sta oba datuma na isti dan. Države, ki so nazadnje sprejele euro, prehodnega obdobja sploh niso uporabile.
• V obdobju opuščanja so lahko pravni dokumenti izraženi v nacionalni valuti še največ eno leto, da bi se tako olajšal prehod.
• Če so pravni dokumenti izraženi v nacionalni valuti, ta navedba po datumu gotovinskega prehoda samodejno velja, kakor če bi se uporabljal euro.
• Pri vzporedni uporabi nacionalnih bankovcev in kovancev ter bankovcev in kovancev eura lahko prebivalci do določene zgornje meje brezplačno zamenjajo nacionalno valuto v eure.
• Nacionalni bankovci in kovanci ostanejo v zadevni državi zakonito plačilno sredstvo še največ šest mesecev po datumu gotovinskega prehoda, vendar lahko vlada to obdobje tudi skrajša.
• Po tem obdobju jih lahko zamenjajo v eure v skladu s postopki, ki so določeni v nacionalnem pravu in praksi.

Uredba Sveta (ES) št. 974/98 je urejala prvotno uvedbo eura in je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2169/2005, da bi se pripravili na širitev euroobmočja. (S tem povezan povzetek opisuje, kako prehod na euro poteka v praksi).

UPORABNIKI EURA

Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija (od leta 1999), Grčija (2001), Slovenija (2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009), Estonija (2011), Latvija (2014) in Litva (2015).

Dodatne informacije so na voljo na spletnem mestu in v publikaciji Generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve.

Zadnja posodobitev 10.09.2015