Kazenski postopki – domneva nedolžnosti in pravica biti navzoč na sojenju

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

• Direktiva velja za vse posameznike (fizične osebe), ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku.
• Velja za vse faze kazenskega postopka, in sicer od trenutka, ko je oseba osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja, do pravnomočne sodbe.

Pravice

Direktiva določa temeljne pravice obdolžene ali osumljene osebe v kazenskem postopku:

• domneva nedolžnosti, dokler ni dokazana krivda;
  • države EU morajo sprejeti ukrepe in tako zagotoviti, da javne izjave javnih organov in sodne odločbe (razen odločb o ugotovitvi krivde) oseb ne označujejo za krive;
  • poleg tega morajo države EU sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovijo, da osumljene ali obdolžene osebe niso predstavljene kot krive na sodišču ali v javnosti z uporabo sredstev za fizično omejevanje;
• dokazno breme nosi tožilstvo;
• pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe;
• pravica do navzočnosti na sojenju – če je izpolnjen eden od teh pogojev, se lahko sojenje izvede v odsotnosti osumljene ali obdolžene osebe:
  • oseba je bila pravočasno obveščena o sojenju in posledicah izostanka,
  • osebo zastopa pooblaščeni odvetnik, ki ga je imenovala sama ali pa država.

Pravna sredstva

• Države EU morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva v primeru kršitve teh pravic.
• Če je kršena pravica do molka ali pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe, morajo države EU zagotoviti upoštevanje pravic do obrambe in poštenost postopka pri presojanju zadevnih izjav.
• Če osumljena ali obdolžena oseba ni bila prisotna na sojenju in predhodno navedeni pogoji niso bili izpolnjeni, je oseba upravičena do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, ki omogoča vnovično vsebinsko odločanje o zadevi (vključno s predstavitvijo novih dokazov).