Prehod od odvisnosti od pomoči k samozadostnosti

KLJUČNE TOČKE

Izziv prisilnega razseljevanja poziva EU k nadaljnjim ukrepom. To sporočilo Evropske komisije predlaga razvojni pristop k prisilnemu razseljevanju, ki temelji na osnovi natančnih spoznanj o tem, kaj deluje in kaj ne deluje. Cilj je preprečiti dolgoročnost razseljevanja in postopoma končati odvisnost razseljenih oseb od humanitarne pomoči.

Sprememba poudarka

Politika temelji na strategiji EU za povezovanje pomoči, rehabilitacije in razvoja (LRRD) za razvoj strategije, ki vključuje humanitarno pomoč, razvojno sodelovanje in politično vključevanje. Njeni elementi vključujejo:

• Zgodnje vključevanje vseh akterjev. Politični in razvojni akterji morajo sodelovati od začetka krize razseljevanja z namenom izboljšanja življenjskih razmer in iskanja rešitev za odpravo razseljevanja.
• Strategije, ki temeljijo na dokazih o vzrokih za razseljevanje in njegovih posledicah, morajo biti pripravljene, kar bo omogočilo dolgoročno zaščito in samozadostnost, večje osebno dostojanstvo in zmanjšan vpliv na države gostiteljice.
• Preoblikovanje strategij v programe, usklajene s finančnimi cikli EU. Poleg tega bi cilji, o katerih bi se dogovorile EU in države gostiteljice, upoštevali nepričakovane pritoke razseljenih oseb, ne da bi to ogrozilo lokalni razvoj ali dodatno destabiliziralo lokalne skupnosti.
• Regionalno sodelovanje. Med državami, ki se srečujejo s skupnimi izzivi, bi moralo obstajati boljše sodelovanje. Spodbujati je treba akademsko mobilnost in mobilnost delavcev ter tudi tesnejše povezave med zakonodajnimi organi in podjetji, sindikati in socialnimi partnerji.
• Sodelovanje s partnerskimi državami. Spodbujati je treba pravno registracijo za razseljeno prebivalstvo in prebivalstvo progresivno integrirati v socialno in gospodarsko življenje skupnosti ter spodbujati vključevanje lokalnih oblasti.
• Vključevanje zasebnega sektorja. Zasebni sektor je treba vključiti v načrtovanje na začetku krize. Sodelovanje med zasebnim in javnimi sektorji je treba olajšati, vključno s spodbujanjem samozaposlitve razseljenih oseb in pomočjo pri ponovnem zagonu podjetij.
• Kakovostno izobraževanje je pomembno za zaščito otrok in ima najvišjo prednost. Med izobraževanjem v izrednih razmerah in javnim izobraževanjem mora obstajati večja kontinuiteta, države gostiteljice pa je treba spodbujati, da izkoristijo potencial razseljenega izobraževalnega osebja.
• Dostop do trgov dela. Pomoč vladam držav gostiteljic, da zagotovijo razseljenim osebam dostop do trgov dela in dobrih služb, pri čemer je ključnega pomena zaščita oseb pred izkoriščanjem.
• Dostop do storitev. Pomoč vladam držav gostiteljic, da zagotovijo razseljenim osebam storitve, kot so nastanitev, zdravstveno varstvo, varnost, pravosodje in socialno varstvo, je ključnega pomena.