Skupna ribiška politika EU

KLJUČNE TOČKE

• Cilj upravljanja ribištva je ribičem omogočiti, da čim bolj povečajo svoj ulov, ne da bi pri tem ogrozili razmnoževanje ribjih staležev (njihov „največji trajnostni donos“). V ta namen je za večino komercialnih staležev rib določen celotni dovoljeni ulov (ali „ribolovne možnosti“). Ravni ribolova so morale biti do leta 2015, kjer je bilo to mogoče, in najkasneje do leta 2020, v nekaterih primerih pa do leta 2025, usklajene z ravnmi največjega trajnostnega donosa za vse staleže.

• Upravljanje staležev rib temelji na znanstvenih mnenjih. Države članice EU morajo zbirati, upravljati in dati na voljo podatke, ki so potrebni za znanstvena mnenja. To vključuje biološke, okoljske in socialno-ekonomske podatke. Dejavnosti zbiranja podatkov finančno podpira EU.

• Z uvedbo obveznosti iztovarjanja je cilj SRP odpraviti potratno prakso vračanja neželenega ulova v morje (zavržkov). Obveznost iztovarjanja je bila postopoma uvedena v obdobju 2015–2019 in je zdaj v celoti veljavna, kar od ribičev zahteva, da iztovorijo ves ulov reguliranih komercialnih vrst.

• Večletni načrti določajo cilje za upravljanje ribjih staležev.

• Tehnični ukrepi so širok nabor pravil, ki urejajo, kako, kje in kdaj lahko ribiči lovijo. Vzpostavljeni so za vsa evropska morske bazene, vendar se od enega do drugega morskega bazena precej razlikujejo, kar odraža regionalne okoliščine.

• SRP decentralizira odločanje tako, da ga približa ribolovnim območjem (postopek, znan kot regionalizacija). Predvideva ustanovitev svetovalnih svetov za vsako od geografskih območij. Države članice z interesom upravljanja na določenem območju lahko predlagajo ohranitvene ukrepe, ki jih lahko Komisija sprejme v zakonodajo EU.

• Sistem nadzora ribištva zagotavlja skladnost s pravili uredbe SRP, vključno z novo Uredbo (EU) 2023/2842 (uredba o nadzoru) in bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu (Uredba (ES) št. 1005/2008 – glej povzetek). Uredba (EU) št. 1026/2012 (glej povzetek) določa pravila, ki se uporabljajo za ohranjanje staležev rib v državah z netrajnostnimi načini ribolova.

• Novi tržni standardi glede označevanja, kakovosti in sledljivosti omogočajo potrošnikom boljšo obveščenost o izvoru rib, ki jih kupujejo, in o načinu njihove proizvodnje.

• Načelo trajnosti velja tudi za plovila EU, ki izvajajo ribolov zunaj voda EU. Na Komisijo je bilo preneseno pooblastilo za pogajanje o sporazumih o partnerstvu o trajnem ribištvu in njihovo sklenitev v imenu EU z določenimi partnerskimi državami zunaj EU. Ti sporazumi:

  • plovilom EU omogočajo ribolov presežka staležev v izključni ekonomski coni partnerske države v pravno urejenem okolju v zameno za finančni prispevek;

  • se osredotočajo na ohranjanje virov in okoljsko trajnost ter zagotavljajo, da za vsa plovila EU veljajo enaka pravila za nadzor in preglednost.

• Države članice morajo podpirati razvoj trajnostne akvakulture z večletnimi nacionalnimi načrti.

Pregled uredbe SRP

Komisija je leta 2023 objavila poročilo o delovanju SRP. To poročilo ocenjuje delovanje SRP 10 let po zadnji reformi leta 2013. Podaja pregled delovanja in kje so bili doseženi oprijemljivi rezultati, kje izvajanje zaostaja in kakšna prizadevanja so še potrebna, da bi v celoti izkoristili potencial SRP. Hkrati ima tudi perspektivo, usmerjeno v prihodnost, ki zagotavlja vizijo in pot do trajnostnega in odpornega ribištva prihodnosti.

Komisija vsako leto objavi tudi sporočilo, v katerem opisuje napredek glede stanja staležev rib in sproža široko javno posvetovanje o določitvi letnih ribolovnih možnosti za naslednje leto. To sporočilo oceni napredek pri trajnostnem ribolovu v EU in pregleda ravnotežje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, družbeno-gospodarsko uspešnostjo sektorja in izvajanjem obveznosti iztovarjanja. Določa tudi utemeljitev za predlog o ribolovnih možnostih za naslednje leto.