Boljša priprava zakonodaje – sporazum med institucijami EU

KLJUČNE TOČKE

Letno in večletno načrtovanje

Na začetku vsakega mandata zakonodajalca se bodo tri institucije dogovorile o večletnih prednostnih nalogah. Poleg tega bodo vsako leto sprejele skupno izjavo o letnih medinstitucionalnih prednostnih nalogah na podlagi letnega delovnega programa Komisije. Prva skupna izjava je bila sprejeta za leto 2017.

Ocene učinka

Sporazum določa, da mora Komisija izvesti ocene učinka vseh svojih pomembnejših zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov. Elementi, ki jih morajo vsebovati ocene učinka, so:

• gospodarski, okoljski in socialni učinki,
• subsidiarnost in proporcionalnost,
• vplivi na konkurenčnost in predvsem MSP,
• digitalni vidiki,
• teritorialni učinki.

Komisija se bo zanašala na Odbor za regulativni nadzor, ki ga delno sestavljajo zunanji strokovnjaki za objektivno preverjanje kakovosti ocen učinka Komisije.

Evropski parlament in Svet lahko, ko je to po njunem mnenju ustrezno in potrebno, izvedeta ocene učinka v zvezi z lastnimi bistvenimi spremembami. Sporazum določa tudi pravila za posvetovanja z javnostjo in deležniki ter naknadno vrednotenje zakonodaje EU.

Preglednost

Sporazum poudarja pomen izboljšanja preglednosti zakonodajnih postopkov, pa tudi:

• dogovora o izboljšani praktični ureditvi med tremi institucijami za sodelovanje in izmenjavo informacij o mednarodnih sporazumih,
• primerne obravnave trialogov¹,
• skupne javne izjave o uspešnih izidih zakonodajnih postopkov,
• skupne zbirke podatkov o zakonodajnih dosjejih, ki omogoča jasno sledljivost različnih korakov zakonodajnega postopka.

Delegirani in izvedbeni akti

Sporazum določa pravila, ki pojasnjujejo in olajšujejo uporabo delegiranih in izvedbenih aktov v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in v ta namen vsebuje prilogo z ustaljenim besedilom. Dogovorjeno je bilo zlasti, da:

• se Komisija pri pripravi delegiranih aktov posvetuje s strokovnjaki, Parlament in Svet pa imata enak dostop do povezanih sestankov in dokumentov,
• bodo vsi dokumenti, ki so bili sprejeti pred uvedbo Lizbonske pogodbe, čim prej usklajeni,
• se začnejo nadaljnja pogajanja za določitev razmejitvenih meril za delegirane in izvedbene akte (tj. nezavezujoča merila za uporabo členov 290 in 291 PDEU),
• se vzpostavi javni register delegiranih aktov (medinstitucionalni register delegiranih aktov „DelReg“ deluje od konca leta 2017).

Izvajanje in uporaba zakonodaje EU

Sporazum vključuje tri inovacije kot pomoč za izboljšanje in pojasnjevanje izvajanja in uporabe zakonodaje EU:

1. države EU morajo jasno obvestiti javnost o ukrepih, ki se sprejmejo v državah EU in s katerimi se pravo EU prenese v nacionalno pravo ali izvaja pravo EU, v skladu s Skupno izjavo iz leta 2011 o obrazložitvenih dokumentih, ki spremljajo uradno obvestilo o teh ukrepih;
2. države EU so pozvane, da v aktu o prenosu (tj. aktu, ki vključuje zakonodajo EU v nacionalno zakonodajo) ali povezanem dokumentu jasno opredelijo, če dodajo vidike v nacionalno zakonodajo, ki niso povezani z vsebino akta EU („čezmerno prenašanje“);
3. Komisija mora vključiti morebitne primere čezmernega prenašanja v letno poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Poenostavitev

Sporazum od treh institucij zahteva, da sodelujejo pri poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju bremen ter hkrati zagotavljajo, da so doseženi cilji zakonodaje. Tri institucije potrjujejo:

• svojo zavezo, da bodo za spremembo obstoječe zakonodaje pogosteje uporabljale zakonodajno tehniko prenovitve in, kadar prenovitev ni ustrezen postopek, kodificirale zakonodajna besedila čim prej po sprejetju akta o spremembi,
• svojo voljo, da bodo spodbujale najučinkovitejše regulativne instrumente, kot sta harmonizacija in vzajemno priznavanje, da bi preprečile pretirano urejanje in zmanjšale upravna bremena.

Komisija predstavi letni pregled rezultatov prizadevanj EU za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje upravnega bremena, pri čemer bo uporabila svoj program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).

Izvajanje sporazuma

Odstavek 50 sporazuma določa, da tri institucije redno spremljajo izvajanje tega sporazuma v okviru Medinstitucionalne usklajevalne skupine in se sestajajo letno na politični ravni, da ovrednotijo napredek.