52006PC0145(01)

Predlog Sklep Sveta in Predstavnikov vlad Držav Članic Evropske Unije, ki so se Sestali v Okviru Sveta, o podpisu in začasni uporabi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani /* KOM/2006/0145 končno */


[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.3.2006

COM(2006) 145 konč.

2006/0048 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA IN PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

o podpisu in začasni uporabi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani

Predlog

SKLEP SVETA IN PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

o sklenitvi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

KONTEKST PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Evro-sredozemski letalski sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko je bil dosežen v pogajanjih v okviru pooblastila, prejetega od Sveta decembra 2004. |

Splošni kontekst Na podlagi pogajalskih smernic pooblastila je bilo besedilo sporazuma z Marokom dogovorjeno ad referendum na zadnjem pogajalskem krogu 14. decembra 2005, parafirala pa sta ga podpredsednik Barrot in g. Ghellab, maroški minister za opremo in promet, na prvi konferenci ministrov za promet Euromed v Marakešu, 15. decembra 2005. Podpis sporazuma je predviden za prvo polovico leta 2006. |

Obstoječe določbe na področju, na katerega se predlog nanaša Na področju, na katerega se predlog nanaša, ni obstoječih določb. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Sporazum z Marokom je prvi korak v postopku krepitve letalskih odnosov med Evropsko skupnostjo in sosednjimi državami EU, kot je določeno v Sporočilu Komisije COM(2005)79 konč., „Razvijanje agende zunanje letalske politike Skupnosti“. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PRESOJA VPLIVOV |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Metode posvetovanja, glavni ciljni sektorji in splošni profil anketirancev Med celotnim postopkom pogajanj je Komisiji pomagal Posvetovalni forum, ki je zastopal aktivno vključeno industrijo. |

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje S Posvetovalnim forumom je bilo organiziranih več kot šest srečanj, na katerih je bil predložen takrat veljavni osnutek sporazuma. Vse pripombe so bile ustrezno upoštevane. |

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj |

Zunanje strokovno znanje in izkušnje niso bili potrebni. |

Presoja vplivov Sporazum bo pripomogel k doseganju najvišje možne stopnje zbliževanja med Marokom in Evropsko unijo v zadevah gospodarskega, socialnega in okoljskega pomena v letalskem sektorju. Gospodarske zadeve: sporazum predvideva, da bodo maroški prevozniki sprejeli enake standarde, kot jih uporabljajo prevozniki Skupnosti v zadevah varnosti, varovanja in konkurence; Okoljske zadeve: vse okoljske predpise, ki se uporabljajo v letalskem sektorju, bo sprejel tudi Maroko; Socialne zadeve: Maroko bo sprejel tudi evropske standarde glede socialnih zadev, ki se nanašajo na letalstvo. V sporazumu so predvidene zaščitne določbe, ki bodo omogočale hitro ukrepanje v primeru kakršnega koli odstopanja. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Zaradi napredka v odnosu med Marokom in Evropsko unijo bo rezultat sporazuma z Marokom popolna vključitev maroškega prevoznega trga na enoten evropski trg z dvostopenjskim pristopom, ki vseskozi temelji na treh stebrih zunanje letalske politike: regulativnem zbliževanju (vključevanje letalskih predpisov ES, sodelovanje pri projektu Enotno evropsko nebo), urejenem s ciljno usmerjeno tehnično pomočjo (z instrumenti, kot je PAST), ki vodi k najvišji možni stopnji odpiranja trgov. Rezultat tega bi bilo neomejeno trgovsko območje, v katerem lahko izvajalci neovirano sprejemajo poslovne odločitve in v katerem opravljajo dejavnosti v skladu z najvišjimi standardi na področju varnosti in varovanja v letalstvu, varstva okolja in potrošnikov. |

Pravna podlaga Člen 80(2) Pogodbe o ustanovitvi ES v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 300(4) Pogodbe. |

Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjega(-ih) razloga(-ov): |

Evro-sredozemski sporazum na področju letalstva med Skupnostjo in Kraljevino Maroko ni zgolj sporazum za odpiranje trgov med zadevnima pogodbenicama, temveč vključuje tudi obsežno usklajevanje letalske zakonodaje s ključnimi deli pravil in predpisov Skupnosti, tudi glede varnosti, gospodarskih predpisov in zlasti konkurenčnega prava, vodenja zračnega prometa in varstva potrošnikov. Sporazum bi omogočal tudi postopno odpiranje dostopa na trg med Marokom in EU, s čimer bi bile zagotovljene številne priložnosti za potnike in industrijo na obeh straneh. Nazadnje pa ta sporazum predstavlja konkretni primer možnosti, ki jih je mogoče doseči v okviru evro-sredozemskega partnerstva. |

Z ukrepi Skupnosti bo doseganje ciljev predloga lažje iz naslednjega(-ih) razloga(-ov): |

Sporazum omogoča istočasen prenos pogojev v 25 držav članic, pri čemer se uporabljajo ista pravila brez diskriminacije, ugodnosti pa uživajo vsi letalski prevozniki Skupnosti, ne glede na njihovo državljanstvo. Ti prevozniki lahko zdaj neovirano opravljajo dejavnosti med katerim koli krajem v Evropski uniji in katerim koli krajem v Maroku. |

Povečale se bodo tudi tržne priložnosti: maroško prebivalstvo šteje približno 31 milijonov, prebivalstvo EU pa 450 milijonov, zato je trenutno letna rast zračnega prometa že približno 7 %. Odstranitev vsakršnih omejitev kapacitet med Marokom in EU lahko privabi tudi nove udeležence na trgu in ustvari priložnosti za opravljanje dejavnosti na letališčih, ki so trenutno zasedena pod svojimi zmogljivostmi. Nove pravice glede skupnih letov z izbranim partnerjem (code-sharing) in zakupa letala s posadko (wet-lease) bodo zagotovile nove priložnosti prevoznikom in razvoj trga. |

Poleg tega je uskladitev letalske zakonodaje mogoče doseči zgolj na ravni Skupnosti, saj so pravila in predpisi Skupnosti zajeti v področje uporabe sporazuma. |

Predlog je torej skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjega(-ih) razloga(-ov): |

Že od prve faze dalje je ustanovljen skupni organ, ki razpravlja o zadevah, povezanih z izvajanjem Sporazuma, in odloča o vključevanju nove zakonodaje v Sporazum. Skupni odbor si bo prizadeval za razvoj Sporazuma, ukvarjal se bo s socialnimi vprašanji in gospodarskimi predlogi glede lastništva in nadzora. Skupni odbor bodo sestavljali predstavniki Komisije in držav članic. |

Poleg tega bodo države članice še naprej opravljale običajne upravne naloge, za katere so zadolžene v okviru mednarodnega zračnega prometa, vendar v skladu s skupnimi pravili, ki se uporabljajo enotno. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrumenti: drugo. |

Druga sredstva ne bi zadoščala iz naslednjega(-ih) razloga(-ov): Dvostranske letalske odnose lahko urejajo le mednarodni sporazumi. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

Simulacija, poskusna faza in prehodno obdobje |

Za predlog je veljalo ali bo veljalo prehodno obdobje. |

Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva področje EGP, zato zajema Evropski gospodarski prostor. |

1. Predlog

SKLEP SVETA IN PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

o podpisu in začasni uporabi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA EVROPSKE UNIJE, SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 300(4) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

2. Komisija je v imenu Skupnosti in držav članic v pogajanjih dosegla Evro-sredozemski letalski sporazum s Kraljevino Maroko (v nadaljevanju „Sporazum“);

3. Sporazum je bil parafiran v Marakešu 14. decembra 2005;

4. Skupnost in države članice Sporazum podpišejo in začasno uporabljajo, ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve;

5. Treba je določiti postopkovne določbe za udeležbo Skupnosti in držav članic v Skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 21 Sporazuma, in v postopkih arbitraže, določenih v členu 22 Sporazuma, ter za izvajanje nekaterih določb Sporazuma, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem zaščitnih ukrepov, podeljevanjem in razveljavljanjem prometnih pravic in določenimi vprašanji varnosti in varovanja –

SKLENILA:

Člen 1 (Podpis)

Predsednik Sveta se s tem pooblasti za imenovanje osebe, pooblaščene, da v imenu Skupnosti podpiše Evro-sredozemski letalski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve. Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2 (Začasna uporaba)

Skupnost in države članice Sporazum do začetka njegove veljavnosti uporabljajo začasno od datuma podpisa.

Člen 3 (Skupni odbor)

1. Skupnost in države članice v Skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 21 Sporazuma, zastopajo predstavniki Komisije in držav članic.

2. Stališče, ki ga v okviru Skupnega odbora zavzamejo Skupnost in države članice v zvezi s spremembo prilog Sporazuma, vsemi zadevami iz člena 6 ali 7 Sporazuma ali drugimi zadevami v izključni pristojnosti Skupnosti, določi Komisija. V vseh drugih primerih stališče Skupnosti na podlagi predloga Komisije določi Svet s kvalificirano večino.

3. Stališče Skupnosti in držav članic v okviru Skupnega odbora predloži Komisija.

Člen 4 (Arbitraža)

1. Komisija zastopa Skupnost in države članice v arbitražnih postopkih v skladu s členom 22 Sporazuma.

2. Odločitev za začasno ustavitev uporabe ugodnosti v skladu s členom 22(6) Sporazuma sprejme Svet na podlagi predloga Komisije. Svet odloča s kvalificirano večino.

3. O vsakem ustreznem ukrepu, ki se sprejme v skladu s členom 22 Sporazuma o zadevah v izključni pristojnosti Skupnosti, odloči Komisija s pomočjo posebnega odbora predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

Člen 5 (Zaščitni ukrepi)

1. Odločitev za zaščitne ukrepe v skladu s členom 23 Sporazuma na lastno pobudo ali na zahtevo ene od držav članic sprejme Komisija, ki ji pomaga posebni odbor predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

2. Kadar država članica od Komisije zahteva uporabo zaščitnih ukrepov, ji v podkrepitev svoje zahteve zagotovi informacije, potrebne za utemeljitev zahteve. Komisija se glede take zahteve odloči v enem mesecu ali v nujnih primerih v 10 delovnih dneh ter o svoji odločitvi obvesti Svet in države članice. Vsaka država članica lahko v 10 delovnih dneh od uradnega obvestila odločitev Komisije naslovi na Svet. Svet lahko v enem mesecu od naslovitve sprejme drugačno odločitev. Svet odloča s kvalificirano večino.

Člen 6 (Prometne pravice)

1. Države članice vnaprej obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi, ki jo nameravajo sprejeti v skladu s členom 3 ali 4 Sporazuma.

2. Če Komisija kadar koli ugotovi, da odločitev, ki jo je država članica sprejela ali jo namerava sprejeti v skladu s členom 3 ali 4 Sporazuma, ni združljiva s Sporazumom, na zadevno državo članico naslovi odločitev, v kateri zahteva sprejetje ustreznih ukrepov za dosego skladnosti s Sporazumom. Komisija o taki odločitvi obvesti Svet in države članice. Vsaka država članica lahko v 10 delovnih dneh od uradnega obvestila odločitev Komisije naslovi na Svet. Svet lahko v enem mesecu od naslovitve sprejme drugačno odločitev. Svet odloča s kvalificirano večino.

Člen 7(Varnost)

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki zahtevi ali uradnem obvestilu, ki jih predložijo ali prejmejo v skladu s členom 13 Sporazuma.

Člen 8 (Varovanje)

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki zahtevi ali uradnem obvestilu, ki jih predložijo ali prejmejo v skladu s členom 14 Sporazuma.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

2006/0048 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA IN PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

o sklenitvi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2), prvim pododstavkom člena 300(3) in členom 300(4) Pogodbe,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija je v imenu Skupnosti in držav članic v pogajanjih dosegla Evro-sredozemski letalski sporazum s Kraljevino Maroko (v nadaljevanju „Sporazum“);

(2) Sporazum je bil podpisan dne ….;

(3) Sporazum odobrijo Skupnost in države članice;

(4) Potrebno je določiti postopkovne določbe za udeležbo Skupnosti in držav članic v Skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 21 Sporazuma, in v postopkih arbitraže, določenih v členu 22 Sporazuma, ter za izvajanje nekaterih določb Sporazuma, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem zaščitnih ukrepov, podeljevanjem in razveljavljanjem prometnih pravic in določenimi vprašanji varnosti in varovanja –

SKLENILA:

Člen 1 (Odobritev)

1. Evro-sredozemski letalski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani se s tem odobri v imenu Skupnosti. Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

2. Po zaključenih notranjih postopkih, potrebnih za začetek veljavnosti Sporazuma, pošlje vsaka država članica sekretariatu Sveta diplomatsko noto, predvideno v členu 29 Sporazuma.

3. Predsednik Sveta se s tem pooblasti za imenovanje osebe, pooblaščene, da v imenu Skupnosti in držav članic Kraljevini Maroko posreduje diplomatske note iz člena 29 Sporazuma. [na podlagi člena 25 Sporazuma z Združenimi državami, za katerega Pravna služba predlaga vključitev v člen 29]

Člen 2 (Skupni odbor)

1. V Skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 21 Sporazuma, Skupnost in države članice zastopajo predstavniki Komisije in držav članic.

2. Stališče, ki ga v okviru Skupnega odbora sprejmejo Skupnost in države članice v zvezi s spremembo prilog Sporazuma, vsemi zadevami iz člena 6 ali 7 Sporazuma ali drugimi zadevami v izključni pristojnosti Skupnosti, določi Komisija. V vseh drugih primerih stališče Skupnosti določi Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije.

3. Stališče Skupnosti in držav članic v okviru Skupnega odbora predloži Komisija.

Člen 3 (Arbitraža)

1. Komisija zastopa Skupnost in države članice v arbitražnih postopkih v skladu s členom 22 Sporazuma.

2. Odločitev za začasno ustavitev uporabe ugodnosti v skladu s členom 22(6) Sporazuma sprejme Svet na podlagi predloga Komisije. Svet odloča s kvalificirano večino.

3. O vsakem ustreznem ukrepu, sprejetem v skladu s členom 22 Sporazuma o zadevah v izključni pristojnosti Skupnosti, odloči Komisija s pomočjo posebnega odbora predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

Člen 4 (Zaščitni ukrepi)

1. Odločitev za zaščitne ukrepe v skladu s členom 23 Sporazuma na lastno pobudo ali na zahtevo ene od držav članic sprejme Komisija, ki ji pomaga posebni odbor predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

2. Kadar država članica od Komisije zahteva uporabo zaščitnih ukrepov, ji v podkrepitev svoje zahteve zagotovi informacije, potrebne za utemeljitev zahteve. Komisija se glede take zahteve odloči v enem mesecu ali v nujnih primerih v 10 delovnih dneh ter o svoji odločitvi obvesti Svet in države članice. Vsaka država članica lahko v 10 delovnih dneh od uradnega obvestila odločitev Komisije naslovi na Svet. Svet lahko v enem mesecu od naslovitve sprejme drugačno odločitev. Svet odloča s kvalificirano večino.

Člen 5 (Prometne pravice)

1. Države članice vnaprej obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi, ki jo nameravajo sprejeti v skladu s členom 3 ali 4 Sporazuma.

2. Če Komisija kadar koli ugotovi, da odločitev, ki jo je država članica sprejela ali jo namerava sprejeti v skladu s členom 3 ali 4 Sporazuma ni združljiva s Sporazumom, na zadevno državo članico naslovi odločitev, v kateri zahteva sprejetje ustreznih ukrepov za dosego skladnosti s Sporazumom. Komisija o taki odločitvi obvesti Svet in države članice. Vsaka država članica lahko v 10 delovnih dneh od uradnega obvestila odločitev Komisije naslovi na Svet. Svet lahko v enem mesecu od naslovitve sprejme drugačno odločitev. Svet odloča s kvalificirano večino.

Člen 6 (Varnost)

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki zahtevi ali uradnem obvestilu, ki jih predložijo ali prejmejo v skladu s členom 13 Sporazuma.

Člen 7 (Varovanje)

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki zahtevi ali uradnem obvestilu, ki jih predložijo ali prejmejo v skladu s členom 14 Sporazuma.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

EVRO-SREDOZEMSKI LETALSKI SPORAZUM

MED

EVROPSKO SKUPNOSTJO

IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI na eni strani

TER

KRALJEVINO MAROKO na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

REPUBLIKA SLOVAŠKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v nadaljevanju „države članice“, in

EVROPSKA SKUPNOST,

v nadaljevanju „Skupnost“, na eni strani ter

KRALJEVINA MAROKO,

v nadaljevanju „Maroko“, na drugi strani so se –

v želji, da bi spodbujale mednarodni letalski sistem na podlagi poštene konkurence med letalskimi prevozniki na trgu s čim manjšim državnim vplivom in predpisi;

v želji, da bi omogočile širitev mednarodnih možnosti za zračni promet, tudi z razvojem omrežij zračnega prevoza za izpolnjevanje potreb potnikov in naročnikov prevoza po primernih storitvah zračnega prevoza;

v želji, da bi omogočile letalskim prevoznikom, da ponudijo potujoči javnosti in naročnikom prevozov konkurenčne cene in storitve na odprtih trgih;

v želji, da bi liberalizirani sporazum koristil vsem sektorjem letalske industrije, vključno delavcem letalskih prevoznikov;

v želji, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in zaščite v mednarodnem zračnem prometu, ter s potrditvijo zaskrbljenosti nad dejanji ali grožnjami proti varnosti letal, ki ogrožajo varnost oseb ali premoženja, škodljivo vplivajo na delovanje zračnega prevoza in spodkopavajo zaupanje javnosti v varnost civilnega letalstva;

ob upoštevanju Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944;

v želji, da se letalskim prevoznikom zagotovijo enaki pogoji delovanja;

ob spoznanju, da lahko vladne subvencije škodljivo vplivajo na konkurenco med letalskimi prevozniki in ogrozijo osnovne cilje tega sporazuma;

ob potrditvi pomembnosti varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike in ob priznavanju pravic suverenih držav za sprejetje ustreznih ukrepov v ta namen;

ob upoštevanju pomena varstva potrošnikov, vključno z varstvom, ki ga zagotavlja Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, sklenjena v Montrealu 28. maja 1999, v kolikor sta obe pogodbenici pogodbenici te konvencije;

z namenom razširiti okvir obstoječih sporazumov o zračnem prevozu s ciljem odprtja dostopa do trgov in doseganja čim večjih koristi za potrošnike, letalske prevoznike, delovno silo in skupnosti na obeh straneh;

ker lahko sporazum med Evropsko skupnostjo in Marokom predstavlja primer za sklicevanje v Evro-sredozemskih letalskih odnosih z namenom spodbujanja koristi liberalizacije v tem ključnem gospodarskem sektorju;

ob upoštevanju, da naj bi se tak sporazum izvajal na postopen, a celovit način in da se lahko z ustreznim mehanizmom zagotovi vse večja skladnost z zakonodajo Skupnosti –

dogovorile:

Člen 1

Opredelitve

Če ni drugače opredeljeno, v tem sporazumu:

1. izraza „dogovorjena storitev“ in „določena proga“ pomenita mednarodni zračni promet v skladu s členom 2 in Prilogo1 k temu sporazumu;

2. „Sporazum“ pomeni ta sporazum, njegove priloge in vse spremembe;

3. „zračni prevoz“ pomeni prevoz potnikov, prtljage, tovora in pošte z letalom, ločeno ali skupaj, ki je na voljo javnosti za plačilo ali najem in v izogib dvomom vključuje redni in izredni (čarterski) zračni prevoz in zračni prevoz tovora;

4. „Pridružitveni sporazum“ pomeni Evro-sredozemski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, sklenjen v Bruslju 26. februarja 1996;

5. „operativna licenca Skupnosti“ pomeni operativno licenco v povezavi z letalskimi prevozniki s sedežem v Evropski skupnosti, podeljeno in podaljšano v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov;

6. „Konvencija“ pomeni Konvencijo o Mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944, in vključuje:

6. vsako spremembo, ki je začela veljati v skladu s členom 94(a) Konvencije in sta jo ratificirala tako Maroko kot država članica ali države članice Evropske skupnosti, kot je ustrezno v zadevnem primeru, in

7. vsako Prilogo ali spremembo Priloge, sprejeto v skladu s členom 90 Konvencije, če se take priloge ali spremembe kadarkoli uporabljajo tako za Maroko kot za državo članico ali države članice Evropske skupnosti, kot je ustrezno v zadevnem primeru;

7. „celotni stroški“ pomenijo stroške zagotavljanja storitev in razumne upravne režijske stroške in, če je to ustrezno, vse stroške, ki so odraz okoljskih stroškov in se uporabljajo brez razlikovanja glede na državljanstvo;

8. „pogodbenici“ pomeni na eni strani Skupnost ali države članice ali Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi zadevnimi pristojnostmi ter na drugi strani Maroko;

9. „državljani“: vsaka oseba ali subjekt z maroškim državljanstvom za maroško pogodbenico ali državljanstvom države članice za evropsko pogodbenico, če je, v primeru pravnega subjekta, nenehno pod učinkovitim nadzorom bodisi neposredno bodisi z večinsko udeležbo oseb ali subjektov z maroškim državljanstvom za maroško pogodbenico ali oseb ali subjektov z državljanstvom države članice ali ene od tretjih držav, opredeljenih v Prilogi 5, za evropsko pogodbenico.

10. „subvencije“: vsak finančni prispevek, ki ga zagotovijo organi ali regionalne organizacije ali druge javne organizacije, tj. če:

8. praksa vlade ali regionalnega organa ali druge javne organizacije vključuje neposreden prenos sredstev, kot so dotacije, posojila ali infuzije lastniškega kapitala, potencialen neposreden prenos sredstev na podjetje ali prevzem obveznosti podjetja, kot so garancije za posojila;

9. se vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija odreče plačilu sicer obveznih dajatev ali jih ne izterja;

10. vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija zagotovi blago ali storitve, ki ne predstavljajo splošne infrastrukture, ali kupi blago ali storitve;

11. vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija izvrši plačila v mehanizem za financiranje ali za izvedbo ene ali več nalog, prikazanih v točkah (i), (ii) in (iii), ki so običajno v pristojnosti vlade, pooblasti zasebni organ ali mu odredi takšno izvedbo in se pri tem postopek dejansko ne razlikuje od običajne vladne prakse;

in če je s tem dodeljena ugodnost.

11. „mednarodni zračni prevoz“ pomeni zračni prevoz, ki poteka čez zračni prostor nad ozemljem več kot ene države;

12. „cena“ pomeni tarife, ki jih uporabljajo letalski prevozniki ali njihovi zastopniki za prevoz potnikov, prtljage in/ali tovora (razen pošte) pri zračnem prevozu in, če je to ustrezno, druge oblike prevoza v povezavi z mednarodnim zračnim prometom, ter pogoje za uporabo tarif;

13. „SESAR“ pomeni tehnično izvedbo projekta Enotno evropsko nebo, ki zagotavlja usklajen razvoj in vzpostavitev novih generacij sistemov vodenja zračnega prometa; in

14. „ozemlje“ pomeni za Kraljevino Maroko kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje v njeni suverenosti ali jurisdikciji ter za Evropsko skupnost kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje, kjer se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in pod pogoji, določenimi v Pogodbi in vsakem instrumentu nasledniku; uporaba tega sporazuma za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče; uporaba tega sporazuma za gibraltarsko letališče se odloži, dokler se ne začne uveljavljati dogovor iz skupne izjave zunanjih ministrov Kraljevine Španije in Združenega kraljestva z dne 2. decembra 1987.

Naslov I

Gospodarske določbe

Člen 2

Prometne pravice

1. Vsaka pogodbenica prizna drugi pogodbenici, če ni navedeno drugače v Prilogi 1, naslednje pravice pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa s strani letalskih prevoznikov druge pogodbenice:

a) pravico do preleta njenega ozemlja brez pristanka;

b) pravico do pristankov na njenem ozemlju v vse namene, ki niso vkrcanje ali izkrcanje potnikov, prtljage, tovora in/ali pošte v zračnem prevozu (v nekomercialne namene);

c) med opravljanjem dogovorjenih storitev na določeni progi pravico do pristankov na njenem ozemlju v namene vkrcanja in izkrcanja potnikov, tovora in/ali pošte v mednarodnem prometu, ločeno ali skupaj; in

d) pravice, ki so drugače določene v tem sporazumu.

2. Nobena določba v tem sporazumu ne podeljuje letalskim prevoznikom:

a) Maroka pravice do vkrcanja na ozemlju katere koli države članice Evropske skupnosti potnikov, prtljage, tovora in/ali pošte, ki se prevažajo za plačilo in so namenjeni v drug kraj na ozemlju navedene države članice Evropske skupnosti;

b) Evropske skupnosti pravice do vkrcanja na ozemlju Maroka potnikov, prtljage, tovora in/ali pošte, ki se prevažajo za plačilo in so namenjeni v drug kraj na ozemlju Maroka.

Člen 3

Dovoljenje

Ko od letalskega prevoznika ene pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja za opravljanje prometa, pristojni organi druge pogodbenice po najkrajšem postopku podelijo potrebna dovoljenja, pod pogojem, da:

a) za maroškega letalskega prevoznika:

- ima letalski prevoznik svoj glavni kraj poslovanja in, če obstaja, svoj registrirani sedež v Maroku, ter je prejel svojo licenco in vse druge ustrezne dokumente v skladu z zakonodajo Kraljevine Maroko;

- Maroko izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika; in

- je letalski prevoznik v lasti in bo tako tudi v bodoče, neposredno ali z večinsko udeležbo, Maroka in/ali maroških državljanov ter je vseskozi pod učinkovitim nadzorom Maroka in/ali maroških državljanov, ali pa je v lasti in bo tako tudi v bodoče, neposredno ali z večinsko udeležbo, držav članic in/ali državljanov držav članice ter je vseskozi pod učinkovitim nadzorom držav članic in/ali državljanov držav članic;

b) za letalskega prevoznika Evropske skupnosti:

- ima letalski prevoznik svoj glavni kraj poslovanja in, če obstaja, svoj registrirani sedež na ozemlju države članice Evropske skupnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ter je prejel operativno licenco Skupnosti; in

- država članica Evropske skupnosti, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ jasno opredeljen;

- je letalski prevoznik v lasti in bo tako tudi v bodoče, neposredno ali z večinsko udeležbo, držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav, naštetih v Prilogi 5, in državljanov teh drugih držav;

c) je letalski prevoznik sposoben izpolnjevati pogoje, določene v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenica, ki obravnava vlogo ali vloge, običajno uporablja pri opravljanju mednarodnih zračnih prevozov; in

d) se ohranjajo in uporabljajo določbe iz člena 13 (Varnost v letalstvu) in člena 14 (Varovanje v letalstvu).

Člen 4

Preklic dovoljenja

1. Pristojni organi obeh pogodbenic lahko prekličejo, zadržijo ali omejijo dovoljenja za opravljanje prometa ali na drug način začasno ustavijo ali omejijo opravljanje prometa letalskega prevoznika druge pogodbenice, če:

a) za maroškega letalskega prevoznika:

- letalski prevoznik nima svojega glavnega kraja poslovanja ali, če ta obstaja, svojega registriranega sedeža v Maroku, ali ni prejel operativne licence in katerega koli drugega ustreznega dokumenta v skladu z veljavno maroško zakonodajo;

- Maroko ne izvaja in vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika; ali

- letalski prevoznik ni v lasti in pod učinkovitim nadzorom, neposredno ali z večinsko udeležbo, Maroka in/ali maroških državljanov ali držav članic in/ali državljanov držav članic;

b) za letalskega prevoznika Evropske skupnosti:

- letalski prevoznik nima svojega glavnega kraja poslovanja ali, če obstaja, svojega registriranega sedeža na ozemlju države članice Evropske skupnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ali ni prejel operativne licence Skupnosti; - država članica Evropske skupnosti, ki je pristojna za izdajo licence letalskega prevoznika, ne izvaja in vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika ali ustrezni letalski organ ni jasno opredeljen; ali

- letalski prevoznik ni v lasti in pod učinkovitim nadzorom, neposredno ali z večinsko udeležbo, držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav, naštetih v Prilogi 5, in državljanov teh drugih držav;

c) letalski prevoznik ne ravna v skladu z zakoni in predpisi iz člena 5 (Uporaba zakonov) tega sporazuma; ali

d) se določbe iz člena 13 (Varnost v letalstvu) in člena 14 (Varovanje v letalstvu) ne ohranjajo ali uporabljajo.

2. Če za preprečitev nadaljnje neskladnosti s pododstavkoma 1(c) ali 1(d) tega člena ni nujno takojšnje ukrepanje, se pravice, določene s tem členom, uresničujejo le po posvetovanju s pristojnimi organi druge pogodbenice.

Člen 4a

Naložbe

O večinskem lastništvu ali učinkovitem nadzoru maroškega letalskega prevoznika s strani države članice ali njenih državljanov ali letalskega prevoznika Evropske skupnosti s strani Maroka ali njego vih državljanov predhodno odloča Skupni odbor, ustanovljen s tem sporazumom.

Ta odločitev opredeli pogoje v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev v skladu s tem sporazumom in v zvezi s storitvami med tretjimi državami in pogodbenicami.

Določbe člena 21(9) tega sporazuma se za take odločitve ne uporabljajo.

Člen 5

Uporaba zakonov

1. Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se uporabljajo za prihod letala, ki opravlja mednarodni zračni promet, na njeno ozemlje in odhod z njega ali na vodenje in navigacijo letal, veljajo tudi za letalske prevoznike druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

2. Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se uporabljajo za prihod potnikov, posadk ali tovora na letalu na njeno ozemlje, in odhod z njega (vključno s predpisi v zvezi z vstopom, mejno kontrolo, imigracijo, potnimi listinami, carino, karanteno ali za pošto s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, posadke ali tovor prevoznikov druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

Člen 6

Konkurenca

V okviru področja uporabe tega sporazuma se uporabljajo določbe iz Poglavja II („Konkurenca in druge gospodarske določbe“) Naslova IV Pridružitvenega sporazuma, če ta sporazum ne vsebuje posebnih določb.

Člen 7

Subvencije

1. Pogodbenici priznavata, da javne subvencije za letalske prevoznike izkrivljajo ali bi lahko izkrivljale konkurenco z dajanjem prednosti posameznim družbam pri zagotavljanju storitev zračnega prevoza, ogrožajo temeljne cilje Sporazuma in niso združljive z načelom odprtega zračnega prostora.

2. Če je dodelitev javnih subvencij letalskemu prevozniku ali letalskim prevoznikom, ki opravljajo promet v skladu s tem sporazumom, nujno potrebna za dosego zakonitega cilja, morajo biti take subvencije sorazmerne s ciljem, pregledne in usmerjene k čim večjemu zmanjšanju, kolikor je to izvedljivo, škodljivega vpliva na letalske prevoznike druge pogodbenice. Pogodbenica, ki dodelil tako subvencijo, nemudoma obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri za dodelitev take subvencije ter o skladnosti le-te z merili, določenimi v tem sporazumu.

3. Če je pogodbenica mnenja, da subvencija, ki jo zagotovi druga pogodbenica ali, odvisno od primera, javni ali vladni organ države, ki ni pogodbenica, ni skladna z merili iz odstavka 2, lahko zahteva srečanje Skupnega odbora iz člena 21 za obravnavo zadeve in ustrezen odziv na skrbi, ki se spoznajo za utemeljene.

4. Če Skupni odbor spora ne more rešiti, pogodbenici obdržita možnost uporabe svojih protisubvencijskih ukrepov.

5. Določbe v tem členu ne posegajo v zakone in predpise pogodbenic glede ključnih storitev zračnega prevoza in obveznosti javnih storitev na ozemlju pogodbenic.

Člen 8

Poslovne priložnosti

1. Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo pravico, da na ozemlju druge pogodbenice ustanovijo poslovalnice za promocijo in prodajo zračnega prevoza in z njim povezanih dejavnosti.

2. Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo v skladu z zakoni in predpisi druge pogodbenice v zvezi z vstopom, prebivanjem in zaposlovanjem pravico, da na ozemlje druge pogodbenice pripeljejo in tam obdržijo upravno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, katerega naloga je podpirati zagotavljanje zračnega prevoza.

3. a) Brez poseganja v pododstavek (b) spodaj ima vsak letalski prevoznik v povezavi z oskrbovanjem letal na letališču na ozemlju druge pogodbenice:

(i) pravico opravljati lastno oskrbo letala („samooskrba“) ali oskrbo po lastni izbiri

(ii) pravico izbrati med konkurenčnimi izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe letal v celoti ali delno, če je takim izvajalcem dovoljen dostop do trga na podlagi zakonov in drugih predpisov pogodbenic ter če so taki izvajalci prisotni na trgu.

b) Za naslednje kategorije storitev oskrbovanja letal na letališču, tj. postopki v zvezi s prtljago, postopki na ploščadi, postopki v zvezi z gorivom in oljem, postopki v zvezi s tovorom in pošto, kar zadeva fizične postopke v zvezi s tovorom in pošto med letališkim terminalom in letalom, so pravice pod (i) in (ii) pododstavka (a) zgoraj zgolj predmet posebnih omejitev razpoložljivega prostora ali kapacitet, ki izhajajo iz potrebe po ohranjanju varnega delovanja letališča. Če take omejitve izključujejo samooskrbo in če ni učinkovite konkurence med izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe letal, so vse take storitve vsem letalskim prevoznikom na voljo na enakovredni in zadostni podlagi; cene takih storitev ne presegajo njihovih celotnih stroškov, vključno s primerno donosnostjo po amortizaciji.

4. Vsak letalski prevoznik vsake pogodbenice lahko prodaja zračni prevoz na ozemlju druge pogodbenice neposredno in/ali, po presoji letalskega prevoznika, prek prodajnih zastopnikov ali drugih posrednikov, ki jih imenuje letalski prevoznik. Vsak letalski prevoznik ima pravico do prodaje takega prevoza in vsaka oseba pravico do nakupa takega prevoza v lokalni ali kateri koli prosto zamenljivi valuti.

5. Vsak letalski prevoznik ima pravico, da na zahtevo zamenja in prenese lokalne prihodke z ozemlja druge pogodbenice na svoje matično zemlje in, razen če je to neskladno s splošno veljavnim zakonom ali predpisom, v državo ali države po lastni izbiri. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčenja v zvezi z njimi, po menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na datum, ko prevoznik predloži prvo vlogo za prenos.

6. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice poravnajo lokalne stroške, ki vključujejo nakup goriva, v lokalni valuti. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice po lastni presoji poravnajo take stroške v prosto zamenljivih valutah v skladu z lokalnimi predpisi o valutah.

7. Pri opravljanju ali zagotavljanju storitev v skladu s Sporazumom lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sodeluje pri dogovorih glede trženja, kot so sporazumi o skupinski prodaji ali skupnih letih, z

a) letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki pogodbenic; in

b) letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki tretje države; in

c) kopenskimi ali pomorskimi prevozniki;

če (i) imajo vsi sodelujoči v takih ureditvah ustrezno pristojnost in (ii) ureditve izpolnjujejo zahteve v zvezi z varnostjo in konkurenco, ki se običajno uporabljajo pri takih ureditvah. Pri prodaji potniškega prevoza, ki vključuje skupne lete, se kupca ob prodaji ali v vsakem primeru pred vkrcanjem obvesti o tem, kateri ponudniki prevoza bodo opravljali promet v posameznih sektorjih storitve.

8. (a) Kar zadeva prevoz potnikov, za ponudnike drugih oblik prevoza ne veljajo zakoni in predpisi, ki urejajo zračni prevoz, izključno zato, ker take prevoze zagotavlja letalski prevoznik pod svojim imenom. Ponudniki drugih oblik prevoza se lahko po lastni presoji odločijo glede vstopa v skupne ureditve. Pri odločanju glede posamezne ureditve lahko ponudniki drugih oblik prevoza med drugim upoštevajo interese potrošnika ter tehnične, ekonomske, prostorske in zmogljivostne omejitve.

(b) Poleg tega in ne glede na ostale določbe tega sporazuma je letalskim prevoznikom in posrednim ponudnikom tovornega prevoza pogodbenic v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi brez omejitev dovoljeno, da v povezavi z mednarodnim zračnim prometom uporabijo katero koli drugo obliko tovornega prevoza v ali iz katerega koli kraja na ozemlju Maroka in Evropske skupnosti ali v tretjih državah, vključno s prevozom na ali z vseh letališč s carinskim objektom in vključno, če je to ustrezno, s pravico(-ami) do prevoza tovora pod carinskim nadzorom. Ta tovor ima, bodisi da se premika po površini ali po zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalski prevozniki se lahko odločijo, da sami izvajajo druge oblike prevoza ali jih zagotavljajo prek dogovorov z drugimi ponudniki drugih oblik prevoza, vključno z drugimi oblikami prevoza, ki jih opravljajo drugi letalski prevozniki in posredni ponudniki letalskega tovornega prevoza. Taki večnamenski prevozi tovora se lahko zagotovijo po eni, direktni ceni za kombinirani zračni in površinski prevoz, pod pogojem, da se špediterjev ne zavaja glede dejstev o takem prevozu

Člen 9

Carine in dajatve

1. Letala, ki jih v mednarodnem zračnem prometu upravljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, njihova običajna oprema, oprema na letališču, zaloge goriva, maziva, potrošne tehnične zaloge, nadomestni deli (vključno z motorji), druge zaloge na letalu (ki vključujejo, vendar niso omejene na hrano, pijačo, alkohol, tobak in druge izdelke, namenjene za prodajo ali uporabo potnikov v omejenih količinah med letom) ter druge stvari, namenjene za upravljanje ali servisiranje letala v mednarodnem zračnem prevozu ali ki se uporabljajo izključno v zvezi s tem, so po prihodu na ozemlje ene pogodbenice na podlagi recipročnosti oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carinskih dajatev, trošarin in podobnih taks in dajatev, ki (a) jih določajo nacionalni organi ali Evropska skupnost in (b) ne temeljijo na stroških opravljenih storitev, pod pogojem, da taka oprema in zaloge ostanejo na letalu.

2. Oprostitev, na podlagi recipročnosti, davkov, davščin, dajatev, taks in bremenitev, navedenih v odstavku 1 tega člena, razen plačila stroškov za opravljene storitve, se nanaša tudi na:

a) zalogo na letalu, vneseno na ozemlje ali dobavljeno na ozemlju ene pogodbenice in natovorjeno v razumnih količinah, namenjeno za uporabo na čezmejnem letu letalskega prevoznika druge pogodbenice v mednarodnem zračnem prevozu, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu potovanja čez ozemlje pogodbenice, kjer so natovorjene;

b) opremo na letališču in nadomestne dele (vključno z motorji), ki so vneseni na ozemlje pogodbenice za servisiranje, vzdrževanje ali popravilo letala prevoznika druge pogodbenice, ki se uporablja v mednarodnem zračnem prevozu;

c) maziva in potrošne tehnične zaloge, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice, namenjene za uporabo na čezmejnem letu letalskega prevoznika druge pogodbenice v mednarodnem zračnem prevozu, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu potovanja čez ozemlje pogodbenice, kjer so natovorjene;

d) tiskovine, kot določa carinska zakonodaja pogodbenic, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice in namenjene za uporabo na čezmejnem letu letalskega prevoznika druge pogodbenice v mednarodnem zračnem prevozu, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu potovanja čez ozemlje pogodbenice, kjer so natovorjene;

e) varnostna in varovalna oprema za uporabo na letališčih ali tovornih terminalih.

3. Gorivo, s katerim pogodbenica oskrbuje letalske prevoznike znotraj svojega ozemlja, v tem sporazumu ni oproščeno davkov, dajatev, carin in pristojbin, podobnim tistim iz odstavka 1. Ko vstopajo na ozemlje ene pogodbenice, se na njem zadržujejo ali ga zapuščajo, morajo letalski prevozniki druge pogodbenice ravnati v skladu z zakoni in predpisi v zvezi s prodajo, oskrbo in uporabo letalskega goriva, ki veljajo na navedenem ozemlju.

4. Za opremo in zaloge, navedene v odstavkih 1 in 2 tega člena, se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo ustreznih organov.

5. Izjeme, določene v tem členu, so na voljo tudi, kadar imajo letalski prevozniki ene pogodbenice pogodbe z drugim letalskim prevoznikom, ki podobno uživa take izjeme druge pogodbenice, za posojilo ali prenos predmetov, določenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, na ozemlje druge pogodbenice.

6. Nič v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenicama, da bi zaračunali davke, davščine, dajatve, takse ali bremenitve za blago, ki se potnikom prodaja drugače kot za porabo na letalu, na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, kjer je dovoljeno vkrcanje ali izkrcanje.

Člen 10

Takse za uporabnike

1. Pogodbenica letalskim prevoznikom druge pogodbenice ne odmeri ali ne dovoli, da se jim odmerijo uporabnine, višje od tistih, odmerjenih domačim letalskim prevoznikom, ki opravljajo podoben mednarodni zračni promet.

2. Višje ali nove uporabnine so mogoče le po primernem posvetovanju med pristojnimi organi za določanje uporabnine in letalskimi prevozniki vsake pogodbenice. Uporabnike je treba v primernem času obvestiti o vseh predlogih za spremembe uporabnin in jim s tem omogočiti, da izrazijo svoja stališča pred spremembami. Pogodbenice spodbujajo izmenjavo informacij, potrebnih za točno oceno sprejemljivosti, upravičenosti in porazdelitve uporabnin v skladu z načeli tega člena.

Člen 11

Oblikovanje cen

Cene za storitve zračnega prevoza, ki se opravljajo v skladu s tem sporazumom, se določajo prosto in ne potrebujejo odobritve, lahko pa jih je potrebno predložiti zgolj v informativne namene. Cene, ki se jih zaračuna za prevoz izključno znotraj Evropske skupnosti, so v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti.

Člen 12

Statistični podatki

Pristojni organi ene pogodbenice pristojnim organom druge pogodbenice na njihovo zahtevo predložijo informacije in statistične podatke, ki se nanašajo na promet, ki ga opravljajo letalski prevozniki, pooblaščeni s strani ene pogodbenice, o dogovorjenem prometu na ali z ozemlja druge pogodbenice v taki obliki, v kakršni jih pripravijo in predložijo pooblaščeni letalski prevozniki svojim domačim pristojnim organom. O vseh dodatnih statističnih podatkih v zvezi s prometom, ki jih lahko pristojni organi ene pogodbenice zahtevajo od organov druge pogodbenice, na zahtevo ene od pogodbenic razpravlja Skupni odbor.

Naslov II

Regulativno sodelovanje

Člen 13

Varnost v letalstvu

1. Pogodbenice ravnajo v skladu z določbami zakonodaje Evropske skupnosti o varnosti v letalstvu, opredeljene v Prilogi 6.A, pod pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2. Pogodbenici zagotovita, da vsako letalo, registrirano v eni pogodbenici, za katerega obstaja sum o neskladnosti z mednarodnimi letalskimi varnostnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s Konvencijo, in pristaja na letališčih, odprtih za mednarodni zračni promet, na ozemlju druge pogodbenice, na ploščadi pregledajo pristojni organi druge pogodbenice, znotraj in zunaj, da bi preverili veljavnost dokumentov letala in njegove posadke ter vidno stanje letala in njegove opreme.

3. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvetovanja o varnostnih standardih, ki jih ima druga pogodbenica.

4. Nobena določba v tem sporazumu ne omejuje pristojnosti pristojnih organov pogodbenice za sprejetje vseh ustreznih in takojšnjih ukrepov, če ugotovijo, da letalo, proizvod ali delovanje letala:

a) ni v skladu z minimalnimi standardi, vzpostavljenimi po Konvenciji, ali zakonodajo, opredeljeno v Prilogi 6.A, odvisno od tega, kaj se uporablja, ali

b) vzbuja resne skrbi, na podlagi pregleda iz odstavka 2, da letalo ali delovanje letala ni v skladu z minimalnimi standardi, vzpostavljenimi po Konvenciji, ali zakonodajo, opredeljeno v Prilogi 6.A, odvisno od tega, kaj se uporablja, ali

c) vzbuja resne skrbi, da se minimalni standardi, vzpostavljeni po Konvenciji, ali zakonodaja, opredeljena v Prilogi 6.A, odvisno od tega, kaj se uporablja, premalo učinkovito vzdržujejo ali izvajajo.

5. Če pristojni organi ene pogodbenice ukrepajo v skladu z odstavkom 4, o tem ukrepu nemudoma obvestijo pristojne organe druge pogodbenice ter navedejo razloge za ukrep.

6. Če se ukrepi, sprejeti na podlagi odstavka 4, ne ustavijo, čeprav zanje ni več razloga, lahko vsaka pogodbenica zadevo naslovi na Skupni odbor.

7. V tem členu izraz „pristojni organi“ pomeni vladne agencije ali subjekte, opredeljene v Prilogi 3. Zadevna pogodbenica o vseh spremembah nacionalne zakonodaje v zvezi s statusom pristojnih organov uradno obvesti drugo pogodbenico.

Člen 14

Varovanje v letalstvu

1. Zagotavljanje varnosti za civilna letala, njihove potnike in posadko je temeljni predpogoj za opravljanje mednarodnega zračnega prometa, zato pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti ena do druge glede zagotavljanja varovanja civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja (in zlasti svoje obveznosti v skladu s Čikaško konvencijo, Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisano v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano v Haagu 16. decembra 1970, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisano v Montrealu 23. septembra 1971, Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno letalstvo, podpisanim v Montrealu 24. februarja 1988, in Konvencijo o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisano v Montrealu 1. marca 1991, če sta obe pogodbenici pogodbenici teh konvencij, ter v skladu z vsemi drugimi konvencijami in protokoli v zvezi z varnostjo civilnega letalstva, katerih članici sta obe pogodbenici).

2. Pogodbenici na zahtevo druga drugi zagotovita vso potrebno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih letal in druga nezakonita dejanja zoper varnost takih letal, njihovih potnikov in posadke, letališč, letalskih navigacijskih naprav ter vsako drugo ogrožanje varnosti civilnega letalstva.

3. Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu s standardi varovanja letalstva in, če jih uporabljata, v skladu s priporočenimi praksami, ki jih je vzpostavila Mednarodna organizacija civilnega letalstva kot Priloge k Čikaški konvenciji, v taki meri, kot te določbe o varovanju veljajo za pogodbenici. Pogodbenici zahtevata od letalskih družb, ki so vpisane v njunih registrih ali imajo glavni kraj poslovanja ali stalni naslov na njunih ozemljih, ter od upravljavcev letališč na svojih ozemljih, da delujejo v skladu s takimi predpisi o varovanju letalstva.

4. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo ukrepi za varovanje letal, za pregled potnikov in ročne prtljage ter primerni pregledi posadke, tovora (vključno z oddano prtljago) in zalog na letalu pred in med vkrcavanjem ali natovarjanjem, in da se ti ukrepi prilagajajo glede na povečano grožnjo. Pogodbenici soglašata, da se lahko od njunih letalskih prevoznikov zahteva spoštovanje predpisov o varovanju letalstva iz odstavka (3), ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop, izstop ali dokler so letala na ozemlju te druge pogodbenice. Poleg tega vsaka pogodbenica z naklonjenostjo obravnava zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih posebnih varnostnih ukrepov zaradi določene grožnje.

5. Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji ugrabitve civilnega letala ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti takega letala, njegovih potnikov in posadke, letališč ali letalskih navigacijskih naprav, pogodbenici pomagata druga drugi, s tem da poskrbita za komuniciranje in druge ustrezne ukrepe, da bi se tak dogodek ali grožnja čim hitreje in varneje končal.

6. Ko ima ena pogodbenica razlog za utemeljen sum, da je druga pogodbenica kršila določbe o varovanju letalstva iz tega člena, lahko ta pogodbenica zahteva takojšnja posvetovanja z drugo pogodbenico.

7. Brez poseganja v člen 4 (Preklic dovoljenja) tega sporazuma je neuspela sklenitev zadovoljivega sporazuma v petnajstih (15) dneh od datuma take zahteve razlog za zadržanje, preklic, omejitev ali določitev pogojev glede dovoljenja za opravljanje prometa ali tehničnega dovoljenja letalskih prevoznikov obeh pogodbenic.

8. Če to zahteva neposredna in posebna grožnja, lahko pogodbenica sprejme začasen ukrep pred iztekom petnajstih (15) dni.

9. Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 7 zgoraj, se ustavi, ko druga pogodbenica ravna v skladu z določbami tega člena.

Člen 15

Vodenje zračnega prometa

1. Pogodbenice ravnajo v skladu z določbami zakonodaje, opredeljene v Prilogi 6B, pod pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2. Pogodbenici se zavežeta h kar največjemu sodelovanju na področju vodenja zračnega prometa z namenom razširitve enotnega evropskega neba na Maroko, da bi povečali obstoječe varnostne standarde in skupno učinkovitost splošnih standardov zračnega prometa v Evropi, dosegli največje kapacitete in najmanjše zamude.

3. Da bi pospešili uporabo zakonodaje glede enotnega evropskega neba na svojih ozemljih:

a) Maroko sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev svoje institucionalne strukture vodenja zračnega prometa enotnemu evropskemu nebu, zlasti z ustanovitvijo primernih nacionalnih nadzornih organov, ki so vsaj funkcijsko neodvisni od ponudnikov storitev vodenja zračnega prometa; in

b) Evropska skupnost Maroko poveže z ustreznimi operativnimi pobudami na področju navigacijskih služb zračnega prometa, zračnega prostora in interoperabilnosti, ki izhajajo iz projekta Enotno evropsko nebo, zlasti z zgodnjo vključitvijo maroških prizadevanj za vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora ali z ustrezno uskladitvijo v okviru SESAR.

Člen 16

Okolje

1. Pogodbenice ravnajo v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z zračnim prevozom, opredeljeno v Prilogi 6.C, pod pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2. Nobena določba v tem sporazumu ne omejuje pristojnosti pristojnih organov pogodbenice za sprejetje vseh ustreznih ukrepov, da bi preprečili ali se drugače spopadli z okoljskimi vplivi mednarodnega zračnega prometa, ki se opravlja v okviru Sporazuma, če se taki ukrepi izvajajo brez razlikovanja glede na državljanstvo.

Člen 17

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici ravnata v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z zračnim prevozom, opredeljeno v Prilogi 6.D.

Člen 18

Računalniški sistemi rezervacij

Pogodbenici ravnata v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z zračnim prevozom, opredeljeno v Prilogi 6.E.

Člen 19

Socialni vidiki

Pogodbenici ravnata v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z zračnim prevozom, opredeljeno v Prilogi 6.F.

Naslov III

Institucionalne določbe

Člen 20

Tolmačenje in izvajanje

1. Pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, in se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

2. Vsaka pogodbenica je na svojem ozemlju odgovorna za pravilno izvajanje tega sporazuma ter zlasti uredb in direktiv v zvezi z zračnim prevozom, naštetih v Prilogi 6.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi drugi pogodbenici vse potrebne informacije in pomoč v primeru preiskav o morebitnih kršitvah, ki jih ta druga pogodbenica opravlja v okviru svojih pristojnosti iz tega sporazuma.

4. Kadar ena pogodbenica v skladu s pooblastili, ki so ji dana s tem sporazumom, ukrepa glede zadev, ki zanimajo drugo pogodbenico in zadevajo organe ali podjetja druge pogodbenice, o tem v celoti obvesti pristojne organe druge pogodbenice in jim da pred sprejetjem končne odločitve priložnost za pripombe.

Člen 21

Skupni odbor

1. Ustanovi se odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic (v nadaljevanju Skupni odbor) in je odgovoren za upravljanje tega sporazuma in zagotavljanje njegovega pravilnega izvajanja. V ta namen daje priporočila in sprejema odločitve v primerih, predvidenih v tem sporazumu.

2. Odločitve Skupnega odbora se sprejemajo skupno in so zavezujoče za pogodbenice. Pogodbenice izvajajo take odločitve v skladu z lastnimi pravili.

3. Skupni odbor se sestaja po potrebi in najmanj enkrat letno. Sklic sestanka lahko zahteva katera koli od pogodbenic.

4. Pogodbenica lahko sestanek Skupnega odbora zahteva tudi, ker skuša rešiti morebitna vprašanja v zvezi s tolmačenjem ali izvajanjem tega sporazuma. Tak sestanek se prične v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje dva meseca po prejemu zahteve, če ni dogovorjeno drugače.

5. Pogodbenici si zaradi pravilnega izvajanja tega sporazuma izmenjujeta informacije in se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v Skupnem odboru.

6. Skupni odbor s sklepom sprejme svoj poslovnik.

7. Če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica odločitve Skupnega odbora ne izvaja pravilno, lahko zahteva, da o tem vprašanju razpravlja Skupni odbor. Če Skupni odbor vprašanja ne more rešiti v dveh mesecih od datuma, ko je bilo nanj naslovljeno, lahko pogodbenica, ki je razpravo zahtevala, sprejme ustrezne začasne zaščitne ukrepe po členu 23.

8. V odločitvah Skupnega odbora so navedeni datum začetka izvajanja v pogodbenicah in vse druge informacije, za katere obstaja verjetnost, da bodo zadevale gospodarske subjekte.

9. Če Skupni odbor, brez poseganja v odstavek 2, odločitve o vprašanju ne sprejme v šestih mesecih od datuma, ko je bilo nanj naslovljeno, lahko pogodbenici sprejmeta ustrezne začasne zaščitne ukrepe po členu 23.

10. Skupni odbor preuči vprašanja v zvezi z medsebojnimi naložbami z večinsko udeležbo ali spremembe v učinkovitem nadzoru letalskih prevoznikov pogodbenic.

11. Poleg tega Skupni odbor razvija sodelovanje s:

(a) pospeševanjem strokovne izmenjave o novih zakonodajnih ali regulativnih pobudah in razvoju, tudi na področju varovanja, varnosti, okolja, letalske infrastrukture (vključno s sloti) in varstva potrošnikov;

(b) rednim preverjanjem socialnih vplivov Sporazuma med njegovim izvajanjem, zlasti na področju zaposlovanja, in ustreznim odzivom na skrbi, ki so spoznane za utemeljene;

(c) preučevanjem potencialnih področij za nadaljnji razvoj Sporazuma, vključno s priporočanjem sprememb Sporazuma.

Člen 22

Reševanje sporov in arbitraža

1. Pogodbenici lahko na Skupni odbor naslovita vse spore glede uporabe ali tolmačenja tega sporazuma, ki niso bili rešeni v skladu členom 21. V tem členu kot Skupni odbor nastopa Pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom.

2. Skupni odbor lahko spor reši s sklepom.

3. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvedbo sklepa iz odstavka 2.

4. Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 2, se spor na zahtevo katere koli pogodbenice pošlje v reševanje arbitraži treh arbitrov v skladu s postopkom, določenim v nadaljevanju:

a) vsaka pogodbenica imenuje arbitra v šestdesetih (60) dneh od datuma, ko od druge pogodbenice po diplomatski poti prejme uradno obvestilo z zahtevo po reševanju spora pred arbitražnim sodiščem; tretji arbiter mora biti imenovan v nadaljnjih šestdesetih (60) dneh. Če katera od pogodbenic ne imenuje svojega arbitra v dogovorjenem času ali če tretji arbiter ni pravočasno imenovan, lahko katera koli pogodbenica zahteva od predsednika sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva, da imenuje arbitra ali arbitre, kakor je potrebno;

b) tretji arbiter, imenovan v skladu s pogoji iz odstavka a), mora biti predvsem državljan tretje države ter nastopa kot predsednik arbitražnega sodišča;

c) arbitražno sodišče sprejme svoj poslovnik; in

d) skladno s končno odločitvijo arbitražnega sodišča se začetni stroški arbitraže enakomerno razdelijo med pogodbenici.

5. Vse začasne odločitve ali končna odločitev arbitražnega sodišča so zavezujoče za pogodbenici.

6. Če ena od pogodbenic ne ravna v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča, sprejeto v skladu s pogoji iz tega člena, v tridesetih (30) dneh od uradnega obvestila o navedeni odločitvi, lahko druga pogodbenica, za toliko časa, kolikor ta kršitev traja, pogodbenici v kršitvi omeji, začasno odvzame ali prekliče pravice, ki ji jih je priznala v skladu s pogoji iz tega sporazuma.

Člen 23

Zašči tni ukrepi

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje njunih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

2. Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila katere obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Zaščitni ukrepi po obsegu in trajanju ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo takega stanja ali ohranitev ravnovesja tega sporazuma. Prednost imajo taki ukrepi, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma.

3. Pogodbenica, ki načrtuje sprejetje zaščitnih ukrepov, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico prek Skupnega odbora in zagotovi vse ustrezne informacije.

4. Pogodbenici takoj začneta posvetovanja v Skupnem odboru, da bi našle vsestransko sprejemljivo rešitev.

5. Brez poseganja v člene 3(d), 4(d), 13 in 14, sme zadevna pogodbenica sprejeti zaščitne ukrepe šele po izteku enega meseca od datuma uradnega obvestila iz odstavka 3, razen če se je postopek posvetovanja iz odstavka 4 končal pred potekom navedenega roka.

6. Zadevna pogodbenica nemudoma uradno obvesti Skupni odbor o sprejetih ukrepih in zagotovi vse ustrezne informacije.

7. Vsak ukrep, sprejet v skladu s pogoji iz tega člena, se umakne, takoj ko pogodbenica v kršitvi ravna v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 24

Geografska širitev Sporazuma

Čeprav pogodbenici priznavata dvostransko naravo tega sporazuma, ugotavljata, da Sporazum spada na področje uporabe Evro-sredozemskega partnerstva, predvidenega v Barcelonski deklaraciji z dne 28. novembra 1995. Pogodbenici se zavežeta, da bosta z nadaljnjim dialogom zagotovili skladnost tega sporazuma z Barcelonskim procesom, zlasti glede možnosti za vzajemno dogovorjene spremembe z namenom upoštevanja podobnih sporazumov o zračnem prevozu.

Člen 25

Razmerje do drugih sporazumov

1. Določbe tega sporazuma nadomeščajo ustrezne določbe obstoječih dvostranskih sporazumov med Marokom in državami članicami. Vendar se lahko obstoječe prometne pravice, ki izhajajo iz teh dvostranskih sporazumov in niso zajete v tem sporazumu, še naprej uresničujejo, če ni diskriminacije med državami članicami Evropske skupnosti in njihovimi državljani.

2. Če pogodbenici postaneta stranki v večstranskem sporazumu ali potrdita sklep, ki ga sprejme Mednarodna organizacija civilnega letalstva ali druga mednarodna organizacija, ki obravnava zadeve, zajete v tem sporazumu, se posvetujeta v skupnem odboru, da ugotovita, ali je treba ta sporazum spremeniti zaradi takega razvoja dogodkov.

3. Ta sporazum ne posega v odločitve pogodbenic za izvedbo prihodnjih priporočil, ki jih lahko pripravi Mednarodna organizacija civilnega letalstva. Pogodbenici ne navedeta tega sporazuma ali dela tega sporazuma kot podlago za nasprotovanje preučitvi načrtov v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva glede alternativnih politik o zadevah, zajetih v tem sporazumu.

Člen 26

Spremembe

1. Če želi katera od pogodbenic revidirati določbe tega sporazuma, o tem ustrezno obvesti Skupni odbor. Dogovorjena sprememba tega sporazuma začne veljati po zaključku ustreznih notranjih postopkov.

2. Skupni odbor se lahko na predlog ene od pogodbenic in v skladu s tem členom odloči, da spremeni Priloge k temu sporazumu.

3. Ta sporazum ne posega v pravico pogodbenic, da glede na načelo nediskriminacije in v skladu z določbami tega sporazuma enostransko sprejemata novo zakonodajo ali spreminjata obstoječo zakonodajo na področju zračnega prevoza ali z njim povezanem področju, navedeno v Prilogi 6.

4. Takoj ko ena pogodbenica začne pripravljati novo zakonodajo, o tem obvesti in se v kar najtesnejši povezavi posvetuje z drugo pogodbenico. Na zahtevo ene od pogodbenic lahko predhodno izmenjata mnenja v Skupnem odboru.

5. Takoj ko pogodbenica sprejme novo zakonodajo ali spremembo svoje zakonodaje na področju zračnega prevoza ali z njim povezanem področju, navedene v Prilogi 6, o tem obvesti drugo pogodbenico najkasneje trideset dni po sprejetju. Na zahtevo ene od pogodbenic se v Skupnem odboru v šestdesetih dneh po zahtevi izmenjajo mnenja o posledicah takšne nove zakonodaje ali spremembe za pravilno delovanje tega sporazuma.

6. Skupni odbor:

a) sprejme odločitev o spremembi Priloge 6 tega sporazuma, tako da se vanjo, če je potrebno, na osnovi vzajemnosti, vključijo zadevna nova zakonodaja ali spremembe;

b) sprejme odločitev, s katero potrdi, da so zadevna nova zakonodaja ali spremembe v skladu s tem sporazumom; ali

c) sprejme odločitev o kakršnih koli drugih ukrepih za zagotovitev pravilnega delovanja tega sporazuma, ki jih je treba sprejeti v razumnem roku.

Člen 27

Prenehanje veljavnosti

1. Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.

2. Pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da odpoveduje ta sporazum. Hkrati o tem obvesti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva. Ta sporazum preneha veljati dvanajst mesecev po datumu, ko druga pogodbenica prejme obvestilo, če obvestilo o odpovedi ni umaknjeno pred iztekom tega obdobja.

3. Ta sporazum preneha veljati ali je začasno prekinjen, če preneha veljati ali je začasno prekinjen Pridružitveni sporazum.

Člen 28

Registracija pri ICAO

Ta sporazum in vse njegove spremembe se registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta sporazum se začasno uporablja od datuma podpisa in začne veljati, ko obe pogodbenici zaključita notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so bili za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

SESTAVLJENO v _____________, dne _______ 20 __, v [dveh izvodih], v Arabskem in ___________ jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

ZA KRALJEVINO MAROKO | ZA EVROPSKO SKUPNOST |

PRILOGA 1

Do govorjene storitve in določene proge

1. Ta priloga je v skladu s prehodnimi določbami iz Priloge 4 tega sporazuma.

2. Vsaka pogodbenica prizna letalskim prevoznikom druge pogodbenice pravico do opravljanja zračnega prometa na progah, določenih v nadaljevanju:

a) za letalske prevoznike Evropske skupnosti:

Kraji v Evropski skupnosti – eden ali več krajev v Maroku – kraji onstran,

b) za maroške letalske prevoznike:

Kraji v Maroku – eden ali več krajev v Evropski skupnosti,

3. Maroški letalski prevozniki so pooblaščeni za izvajanje prometnih pravic iz člena 2 tega sporazuma med več kot enim krajem na ozemlju Skupnosti, če se ta promet začne ali konča na ozemlju Maroka.

Letalski prevozniki Evropske skupnosti so pooblaščeni za izvajanje prometnih pravic iz člena 2 tega Sporazuma med Marokom in kraji onstran, če se ta promet začne ali konča na ozemlju Skupnosti, in če se, pri potniškem prometu, ti kraji nahajajo v državah, vključenih v evropsko politiko sosedstva.

Letalski prevozniki Evropske skupnosti so pri prometu v/iz Maroka pooblaščeni, da v okviru ene storitve opravljajo storitev v več kot enem kraju (koterminalizacija) in izvajajo pravico do postankov med temi kraji.

Države, vključene v evropsko politiko sosedstva, so: Alžirija, Armenija, Palestinska uprava, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Moldavija, Maroko, Sirija, Tunizija in Ukrajina. Kraji, ki se nahajajo v državah, vključenih v evropsko politiko sosedstva, so lahko tudi vmesni kraji.

4. Na določenih progah je promet mogoče opravljati v obeh smereh. Vsak kraj na določenih progah, vmesni ali lociran onstran, je lahko po presoji posamezne družbe pri določenem ali celotnem prometu izpuščen, če se promet začne ali konča na ozemlju Maroka za maroške letalske prevoznike ali na ozemlju države članice Evropske skupnosti za letalske prevoznike Evropske skupnosti.

5. Vsaka pogodbenica vsem letalskim prevoznikom dovoli, da na podlagi komercialnih premislekov na trgu določijo pogostost in zmogljivost mednarodnega zračnega prometa, ki ga nudijo. V skladu s to pravico nobena pogodbenica enostransko ne omejuje količine prometa, pogostosti ali rednosti prevozov ali tipa ali tipov letal, ki jih uporabljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, razen zaradi carinjenja, iz tehničnih, operativnih ali okoljskih razlogov, ali zaradi varovanja zdravja.

6. Vsak letalski prevoznik lahko v vseh krajih na določenih progah opravlja mednarodni zračni promet brez kakršne koli omejitve glede spremembe tipa letala, ki ga uporablja.

7. Zakup letala s posadko (wet-leasing) letalske družbe tretje države s strani maroškega letalskega prevoznika ali zakup letala s posadko letalske družbe tretje države, ki ni navedena v Prilogi 5, s strani letalskega prevoznika Evropske skupnosti, da bi izkoristili pravice, predvidene v tem sporazumu, mora ostati izjema ali zadovoljevati začasne potrebe. Predloži se v predhodno odobritev organu, ki je izdal licenco letalskemu prevozniku, ki želi zakupiti letalo s posadko, in pristojnemu organu druge pogodbenice.

PRILOGA 2

Dvostranski sporazumi med Marokom in državami članicami Evropske skupnosti

Kot je določeno v členu 25 tega sporazuma, ta sporazum nadomešča ustrezne določbe naslednjih dvostranskih sporazumov o zračnem prometu med Marokom in državami članicami:

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Kraljevine Belgije in vlado njegovega veličanstva kralja Maroka , ki je bil podpisan 20. januarja 1958 v Rabatu;

dopolnjen z izmenjavo not z dne 20. januarja 1958;

nazadnje spremenjen z memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan 11. junija 2002 v Rabatu;

- Sporazum o zračnem promet med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado njegovega veličanstva kralja Maroka , ki je bil podpisan 8. maja 1961 v Rabatu in za katerega je Češka republika predložila izjavo o nasledstvu;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Kraljevine Danske in vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 14. novembra 1977 v Rabatu;

dopolnjen z izmenjavo not z dne 14. novembra 1977;

- Sporazum o zračnem prometu med Zvezno republiko Nemčijo in Kraljevino Maroko , ki je bil podpisan 12. oktobra 1961 v Bonnu;

spremenjen z memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan 12. decembra 1991 v Bonnu;

Spremenjen z izmenjavo not z dne 9. aprila 1997 in 16. februarja 1998;

Nazadnje spremenjen z memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan 15. julija 1998;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Helenske republike in vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 6. oktobra 1998 v Atenah;

upoštevati je treba tudi memorandum o soglasju, ki je bil podpisan 6. oktobra 1998 v Atenah;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Španije in vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 7. julija 1970 v Madridu;

nazadnje dopolnjen z izmenjavo pisem z dne 12. avgusta 2003 in 25. avgusta 2003;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Francoske republike in vlado njegovega veličanstva kralja Maroka , ki je bil podpisan 25. oktobra 1957 v Rabatu;

spremenjen z izmenjavo pisem z dne 22. marca 1961;

spremenjen s potrjenim zapisnikom z dne 2 in 5. decembra 1968;

dopolnjen z memorandumom o posvetovanjih 17. – 18. maja 1976;

spremenjen z memorandumom o posvetovanjih z dne 15. marca 1977;

nazadnje spremenjen z memorandumom o posvetovanjih 22.–23. marca 1984 in z izmenjavo pisem z dne 14. marca 1984;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Republike Italije in vlado njegovega veličanstva kralja Maroka , ki je bil podpisan 8. julija 1967 v Rimu;

spremenjen z memorandumom o soglasju, ki je bil podpisan 13. julija 2000 v Rimu;

nazadnje spremenjen z izmenjavo not z dne 17. oktobra 2001 in 3. januarja 2002;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Republike Latvije in vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 19. maja 1999 v Varšavi;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Velikega vojvodstva Luksemburg in vlado njegovega veličanstva kralja Maroka , ki je bil podpisan 5. julija 1961 v Bonnu;

- Sporazum o zračnem prometu med Ljudsko republiko Madžarsko in Kraljevino Maroko , ki je bil podpisan 21. marca 1967 v Rabatu;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Republike Malte in vlado njegovega veličanstva kralja Maroka , ki je bil podpisan 26. maja 1983 v Rabatu;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado njenega veličanstva Kraljice Nizozemske in vlado njegovega veličanstva kralja Maroka , ki je bil podpisan 20. maja 1959 v Rabatu;

- Sporazum o zračnem prometu med zvezno vlado Avstrije in vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 27. februarja 2002 v Rabatu;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Ljudske republike Poljske in vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 29. novembra 1969 v Rabatu;

- Sporazum o zračnem prometu med Portugalsko in vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 3. aprila 1958 v Rabatu;

dopolnjen z zapisnikom, podpisanim 19. decembra 1975 v Lizboni;

nazadnje dopolnjen z zapisnikom, podpisanim 17. novembra 2003 v Lizboni;

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Kraljevine Švedske in vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 14. novembra 1977 v Rabatu;

- dopolnjen z izmenjavo not z dne 14. novembra 1977;

- Sporazum zračnem prometu med vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter vlado Kraljevine Maroko , ki je bil podpisan 22. oktobra 1965 v Londonu;

spremenjen z izmenjavo not z dne 10. in 14. marca 1968;

spremenjen z zapisnikom, podpisanim 14. marca 1997 v Londonu;

nazadnje spremenjen z zapisnikom, podpisanim 17. oktobra 1997 v Rabatu;

Sporazumi o zračnem prometu in drugi dogovori, parafirani ali podpisani med Kraljevino Maroko in državami članicami Evropske skupnosti, ki na dan podpisa tega sporazuma še niso začeli veljati in niso v začasni uporabi

- Sporazum o zračnem prometu med vlado Kraljevine Nizozemske in vlado Kraljevine Maroko , kot je bil v obliki Priloge 1 priložen memorandumu o soglasju, podpisanem 20. junija 2001 v Haagu.

PRILOGA 3

Postopki za izdajo dovoljenj za opravljanje prometa in tehničnih dovoljenj: pristojni organi

1. Evropska skupnost

Nemčija

Generalni direktorat za civilno letalstvo, letalske in vesoljske zadeve in pomorstvo

Zvezno ministrstvo za promet, javna dela in gradbeništvo

Avstrija

Uprava za civilno letalstvo

Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo

Belgija

Generalni direktorat za zračni promet

Zvezni urad za mobilnost in promet

Ciper

Oddelek za civilno letalstvo

Ministrstvo za zveze in infrastrukturo

Danska

Uprava za civilno letalstvo

Španija

Generalni direktorat za civilno letalstvo

Ministrstvo za promocije

Estonija

Uprava za civilno letalstvo

Finska

Uprava za civilno letalstvo

Francija

Generalni direktorat za civilno letalstvo (DGAC)

Grčija

Helenski organ za civilno letalstvo

Ministrstvo za promet in zveze

Madžarska

Generalni direktorat za civilno letalstvo

Ministrstvo za gospodarstvo in promet

Irska

Generalni direktorat za civilno letalstvo

Oddelek za promet

Italija

Nacionalna agencija za civilno letalstvo (ENAC)

Latvija

Uprava za civilno letalstvo

Ministrstvo za promet

Litva

Uprava za civilno letalstvo

Luksemburg

Direktorat za civilno letalstvo

Malta

Oddelek za civilno letalstvo

Nizozemska

Direktorat za letalsko politiko

Ministrstvo za promet, javna dela in gospodarjenje z vodami

Poljska

Urad za civilno letalstvo

Portugalska

Nacionalni inštitut za civilno letalstvo (INAC)

Ministrstvo za opremo, načrtovanje in prostorsko urejanje

Češka

Oddelek za civilno letalstvo

Združeno kraljestvo

Direktorat za letalstvo

Oddelek za promet (DfT)

Slovaška

Generalni direktorat za civilno letalstvo

Ministrstvo za promet, pošto in telekomunikacije

Slovenija

Urad za civilno letalstvo

Ministrstvo za promet

Švedska

Generalni direktorat za civilno letalstvo

2. Kraljevina Maroko

Direktorat za civilno letalstvo

Ministrstvo za opremo in promet

PRILOGA 4

Prehodne določbe

1. Izvajanje in uporaba vseh določb zakonodaje Skupnosti v zvezi z zračnim prometom, navedene v Prilogi 6, s strani maroške pogodbenice, sta predmet vrednotenja, ki je v pristojnosti Evropske skupnosti in ga mora potrditi Skupni odbor. Skupni odbor mora sklep sprejeti najkasneje dve leti po začetku veljavnosti Sporazuma.

2. Do sprejetja tega sklepa dogovorjene storitve in določene proge iz Priloge 1 ne vključujeta pravice letalskih prevoznikov Evropske skupnosti, da vkrcajo potnike ali se natovorijo v Maroku in izkrcajo potnike ali se raztovorijo v krajih onstran in obratno, ter pravice maroških letalskih prevoznikov, da vkrcajo potnike ali se natovorijo v kraju v Evropski skupnosti in izkrcajo potnike ali se raztovorijo v drugem kraju v Evropski skupnosti in obratno. Vendar se lahko vse prometne pravice pete svobode, priznane z enim od dvostranskih sporazumov med Marokom in državami članicami Evropske skupnosti, naštetih v Prilogi 2, še naprej uresničujejo, če ni diskriminacije na podlagi državljanstva.

PRILOGA 5

Seznam drugih držav iz člena 3 in 4 tega sporazuma

1. Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru)

2. Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru)

3. Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru)

4. Švicarska konfederacija (v skladu s Sporazumom o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo)

PRILOGA 6

Pravila, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu

„Določbe, ki se uporabljajo“ iz naslednjih aktov se uporabljajo v skladu s Sporazumom, če ni navedeno drugače v tej prilogi ali Prilogi 4 o prehodnih določbah. Če je potrebno, so v nadaljevanju za posamezne akte navedene posebne prilagoditve :

A. VARNOST V LETALSTVU

Opomba: Natančne pogoje v zvezi z udeležbo pri Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) kot maroški opazovalec bo treba obravnavati kasneje.

Št. 3922/91

Uredba Sveta 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva,

kakor je bila spremenjena z

- Uredbo Komisije (ES) št. 2176/96 z dne 13. novembra 1996, ki Uredbo Sveta (EGS) št. 3922/91 prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku

- Uredbo Komisije 1069/1999 z dne 25. maja 1999, ki Uredbo Sveta 3922/91 prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku

- Uredbo Komisije 2871/2000 z dne 28. decembra 2000, ki Uredbo Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku

- Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 10, 12 do 13, z izjemo člena 4(1) in drugega stavka člena 8(2), priloge I, II in III

Pri uporabi člena 12 se „države članice“ glasi „države članice ES“.

Št. 94/56/ES

Direktiva Sveta 94/56 z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 12

Št. 1592/2002

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu,

kakor je bila spremenjena z:

- Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1643/2003 z dne 22. julija 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 1592/2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu

- Uredbo Sveta (ES) št. 1701/2003 z dne 24. septembra 2003 o prilagoditvi člena 6 Uredbe (ES) št. 1592/2002

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 57, Prilogi I in II

Št. 2003/42

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/42/ES z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 11, Prilogi I in II

Št. 1702/2003

Uredba Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 4, Priloga

Št. 2042/2003

Uredba Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 6, priloge I do IV

Št. 104/2004

Uredba Sveta (ES) št. 104/2004 z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 7 in Priloga

B. V ODENJE ZRAčNEGA PROMETA

Št. 93/65

Direktiva Sveta 93/65 z dne 19. julija 1993 o opredelitvi in uporabi združljivih tehničnih in operativnih specifikacij za nakup opreme in sistemov za vodenje zračnega prometa,

kakor je bila spremenjena z

- Direktivo Komisije 97/15 z dne 25. marca 1997 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive Sveta 93/65 o opredelitvi in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nakup opreme in sistemov za vodenje zračnega prometa, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije 2082/2000 z dne 6. septembra 2000 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive 97/15 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive Sveta 93/65, spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 980/2002 z dne 4. junija 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 2082/2000 o sprejetju Eurocontrolovih standardov.

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 9, prilogi I in II

Sklicevanje na Direktivo Sveta 93/65 se črta z dnem 20. oktobra 2005.

Št. 2082/2000

Uredba Komisije 2082/2000 z dne 6. septembra 2000 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive 97/15 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive Sveta 93/65,

kakor je bila spremenjena z

- Uredbo Komisije (ES) št. 980/2002 z dne 4. junija 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 2082/2000 o sprejetju Eurocontrolovih standardov

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 3, priloge I do III

Št. 549/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 549/2004 z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba)

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 4, 6 in 9 do14.

Št. 550/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 550/2004 z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb)

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 19

Št. 551/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 551/2004 z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru)

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 11

Št. 552/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 552/2004 z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti)

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 12

C. O KOLJE

Št. 89/629

Direktiva Sveta 89/629 z dne 4. decembra 1989 o omejevanju hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal.

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 8

Št. 92/14

Direktiva Sveta 92/14 z dne 2. marca 1992 o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988),

kakor je bila spremenjena z:

- Direktivo Sveta 98/20/ES z dne 30. marca 1998 o spremembi Direktive 92/14/EGS o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)

- Direktivo Komisije 1999/28/ES z dne 21. aprila 1999 o spremembi Priloge k Direktivi Sveta 92/14/EGS o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)

- Uredbo Komisije (ES) št. 991/2001/ES z dne 21. maja 1999 o spremembi Priloge k Direktivi Sveta 92/14/EGS o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 11 in Priloga

Št. 2002/30

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti.

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 15, prilogi I in II

Št. 2002/49

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 16, priloge I do IV

D. V ARSTVO POTROšNIKOV

Št. 90/314

Direktiva Sveta 90/314 z dne 13 junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 10

Št. 92/59

Direktiva Sveta 92/59 z dne 29. junija 1992 o splošni varnosti proizvodov

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 19

Št. 93/13

Direktiva Sveta 93/13 z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 10 in Priloga

Št. 95/46

Direktiva 95/46 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 34

Št. 2027/97

Uredba Sveta 2027/97 z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč,

kakor je bila spremenjena z

- Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 889/2002 z dne 13. maja 2002 o spremembi Uredbe Sveta (ES) 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 8

Št. 261/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

Določbe, ki se uporabljajo : členi 1 do 17

E. R AčUNALNIšKI SISTEMI REZERVACIJ

Št. 2299/1989

Uredba Sveta št. 2299/1989 z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij,

kakor je bila spremenjena z:

- Uredbo Sveta (EGS) št. 3089/93 z dne 29. oktobra 1993 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2299/1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij

- Uredbo Sveta (EGS) št. 323/1999 z dne 8. februarja 1999 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2299/1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (CRS)

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 22 in Priloga

F. SOCIALNI VIDIKI

Št. 1989/391

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o predstavitvi ukrepov za vzpodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev pri delu

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 16 in 18–19

Št. 2003/88

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 19, 21 do 24 in 26 do 29

Št. 2000/79

Direktiva Sveta 2000/79 z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov)

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 5

G. D RUGA ZAKONODAJA

Št. 91/670

Direktiva Sveta št. 91/670 z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju licenc osebja za opravljanje funkcij v civilnem letalstvu

Določbe, ki se uporabljajo: členi 1 do 8 in Priloga