To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/826

z dne 17. aprila 2023

o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanjih izklopa, pripravljenosti ter omrežne pripravljenosti v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 1275/2008 in (ES) št. 107/2009

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa zahteve glede okoljsko primerne zasnove za porabo energije v stanjih izklopa, pripravljenosti in omrežne pripravljenosti pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi, ki se daje na trg ali v uporabo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„električna in elektronska gospodinjska in pisarniška oprema“ ali „oprema“ pomeni vsak izdelek, povezan z energijo, naveden v Prilogi II, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

je za predvideno delovanje odvisen od dovajanja energije iz električnega omrežja;

(b)

je zasnovan za uporabo, pri kateri nazivna napetost znaša 250 V ali manj;

(2)

„električno omrežje“ pomeni električno energijo iz omrežja z napetostjo 230 V (±10 %) pri izmeničnem toku 50 Hz;

(3)

„stanje pripravljenosti“ je stanje, ko je oprema priključena na električno omrežje, je za predvideno delovanje odvisna od dovajanja energije iz električnega omrežja in zagotavlja zgolj eno ali več od naslednjih funkcij, ki lahko trajajo nedoločen čas:

(a)

funkcijo ponovnega vklopa;

(b)

funkcijo ponovnega vklopa in samo prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa;

(c)

prikaz informacij ali stanja na zaslonu;

(4)

„funkcija ponovnega vklopa“ pomeni funkcijo, ki prek daljinskega stikala, daljinskega upravljalnika, notranjega senzorja ali merilnika časa omogoča prehod iz stanja pripravljenosti v drugo stanje, vključno z aktivnim načinom, ki omogoča dodatne funkcije;

(5)

„glavna funkcija“ pomeni funkcijo, ki zagotavlja glavne storitve, za katere je oprema zasnovana, preizkušena in se trži, ter ustreza predvideni uporabi opreme;

(6)

„prikaz informacij ali stanja na zaslonu“ je stalna funkcija, s katero se zagotavljajo informacije ali ki prikazuje stanje opreme na zaslonu, vključno s prikazom časa. Enostaven svetlobni kazalnik se ne šteje za prikazovalnik stanja;

(7)

„aktivni način“ je stanje, ko je oprema priključena na električno omrežje in je aktivirana vsaj ena od glavnih funkcij;

(8)

„stanje izklopa“ je stanje, ko je oprema priključena na električno omrežje in ne izvaja nobene funkcije ali pa je v stanju, v katerem se zagotavlja samo:

(a)

prikaz stanja izklopa;

(b)

funkcionalnosti, namenjene zagotavljanju elektromagnetne združljivosti v skladu z Direktivo 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(9)

„omrežje“ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, s topologijo povezav, arhitekturo, vključno s fizičnimi komponentami, organizacijskimi načeli, komunikacijskimi postopki in formati (protokoli);

(10)

„stanje omrežne pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem lahko oprema ponovno opravlja svojo funkcijo prek na daljavo sproženega signala z omrežne povezave;

(11)

„na daljavo sprožen signal“ pomeni zunanji signal, ki pride v opremo prek omrežja;

(12)

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model opreme razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke, istega imena proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika;

(13)

„enakovreden model“ pomeni model, ki ima enake tehnične lastnosti, pomembne za tehnične informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s Prilogo II, vendar ga je isti proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik dal na trg ali v uporabo kot drug model opreme z drugačno identifikacijsko oznako modela;

(14)

„deklarirane vrednosti“ pomenijo vrednosti, ki jih proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik predloži za navedene, izračunane ali izmerjene tehnične parametre v skladu s členom 4 za preverjanje skladnosti s strani organov držav članic.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo so navedene v Prilogi III.

Člen 4

Ugotavljanje skladnosti

Postopek ocene skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je sistem notranjega nadzora snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vsebuje informacije iz točke 3(b) Priloge III k tej uredbi ter podrobnosti in rezultate izračunov, opravljenih v skladu s Prilogo IV k tej uredbi.

Kadar so informacije v tehnični dokumentaciji za določen model pridobljene:

(a)

iz modela, ki ima enake tehnične lastnosti, pomembne za tehnične informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s Prilogo III, vendar ga proizvaja drug proizvajalec;

(b)

z izračunom na podlagi zasnove ali ekstrapolacijo iz drugega modela istega ali drugega proizvajalca ali obojim;

tehnična dokumentacija za model vključuje podrobnosti in rezultate takih izračunov ali ekstrapolacij, oceno, ki jo je opravil proizvajalec za preverjanje točnosti teh izračunov, in izjavo o enakovrednosti modelov različnih proizvajalcev, če je ustrezno.

Tehnična dokumentacija vključuje seznam enakovrednih modelov iz prvega in drugega pododstavka, vključno z identifikacijskimi oznakami modela.

Tehnična dokumentacija vključuje informacije iz Priloge III, točka 3(a), k tej uredbi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Organi držav članic pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge V k tej uredbi.

Člen 6

Izogibanje in posodobitve programske opreme

Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik na trg ne daje opreme, ki je bila zasnovana tako, da lahko zazna preizkušanje (na primer s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzove s samodejnim spreminjanjem učinkovitosti med preizkusom zaradi doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, naveden v tehnični dokumentaciji ali vključen v katero koli priloženo dokumentacijo.

Po posodobitvi programske opreme ali strojne programske opreme se ne poveča poraba energije opreme ali poslabša vrednost katerega koli drugega deklariranega parametra, merjena po enakem preizkusnem standardu, kot je bil prvotno uporabljen za izjavo o skladnosti, razen ob izrecnem soglasju uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve ne sme priti do spremembe v učinkovitosti opreme.

Zaradi posodobitve programske opreme se učinkovitost opreme ne spremeni tako, da postane neskladna z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo v izjavi o skladnosti.

Člen 7

Okvirna merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejšo opremo in tehnologije, ki so na voljo na trgu ob sprejetju te uredbe, so določena v Prilogi VI.

Člen 8

Pregled

Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in rezultate tega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu najpozneje 9. maja 2027.

Pri tem pregledu se zlasti oceni primernost:

(a)

zahtev za stanje pripravljenosti, stanje izklopa in stanje omrežne pripravljenosti;

(b)

zahtev za stanje omrežne pripravljenosti za opremo s HiNA in opremo s funkcijami HiNA ter njihovega razlikovanja od opreme, ki ni oprema s HiNA;

(c)

vključitve drugih ustreznih skupin izdelkov na področje uporabe te uredbe, vključno z izdelki, ki se uporabljajo v storitvenem sektorju;

(d)

določitve zahtev za polnilnike baterij v načinu vzdrževanja baterije.

Člen 9

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1275/2008 se razveljavi z učinkom od 9. maja 2025.

Uredba (ES) št. 107/2009 se razveljavi z učinkom od 9. maja 2025.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 9. maja 2025. Vendar pa se člen 6, prvi odstavek, začne uporabljati z začetkom veljavnosti Uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

OPREDELITEV POJMOV

(1) „oprema za informacijsko tehnologijo“ pomeni opremo, katere glavna funkcija je vnašanje, shranjevanje, prikazovanje, pridobivanje, prenos, obdelava, preusmerjanje ali nadzor podatkov ali telekomunikacijskih sporočil ali kombinacija teh funkcij in ki je lahko opremljena z enim ali več terminali, ki se običajno uporabljajo za prenos informacij;

(2) „domače okolje“ pomeni okolje, v katerem se radijski in televizijski sprejemniki uporabljajo na razdalji 10 m od zadevne opreme;

(3) „omrežna vrata“ pomenijo žičen ali brezžičen fizični vmesnik omrežne povezave, ki se nahaja na opremi in omogoča njeno aktiviranje na daljavo;

(4) „logična omrežna vrata“ pomenijo omrežno tehnologijo, ki deluje na fizičnih omrežnih vratih;

(5) „fizična omrežna vrata“ pomenijo fizični del (strojno opremo) omrežnih vrat. Fizična omrežna vrata lahko gostijo dve ali več omrežnih tehnologij;

(6) „omrežna razpoložljivost“ pomeni sposobnost opreme, da ponovno opravlja svoje funkcije, potem ko je na omrežnih vratih zaznala na daljavo sprožen signal;

(7) „omrežna oprema“ pomeni opremo, ki se lahko priključi na omrežje in ima ena ali več omrežnih vrat;

(8) „omrežna oprema z visoko omrežno razpoložljivostjo“ (oprema s HiNA) pomeni opremo, pri katerih ima glavno funkcijo ena ali več od naslednjih funkcij, toda nobena druga: funkcija usmerjevalnika, omrežnega stikala, dostopovne točke do brezžičnega omrežja, vozlišča, modema, telefona VoIP, videotelefona;

(9) „omrežna oprema s funkcijami za visoko omrežno razpoložljivost“ (oprema s funkcijami HiNA) pomeni opremo s funkcijami usmerjevalnika, omrežnega stikala, dostopovne točke do brezžičnega omrežja ali kombinacijo teh funkcij, pri čemer to ni oprema s HiNA;

(10) „usmerjevalnik“ pomeni omrežno napravo, katere glavna funkcija je določitev optimalne poti, po kateri bi moral biti usmerjen omrežni promet. Usmerjevalniki posredujejo pakete podatkov iz enega omrežja v drugo, glede na informacije iz omrežnega sloja (L3);

(11) „omrežno stikalo“ pomeni omrežno napravo, katere glavna funkcija je filtriranje, posredovanje in distribucija okvirov glede na namembni naslov vsakega okvira. Vsa stikala delujejo vsaj v sloju podatkovne povezave (L2);

(12) „dostopovna točka do brezžičnega omrežja“ pomeni omrežno napravo, katere glavna funkcija je zagotavljanje povezljivosti IEEE 802.11 (Wi-Fi) več odjemalcem;

(13) „vozlišče“ pomeni omrežno napravo, ki ima več vrat in se uporablja za povezovanje segmentov lokalnega omrežja;

(14) „modem“ pomeni omrežno napravo, katere glavna funkcija je oddaja in sprejem digitalno moduliranih analognih signalov prek žičnega omrežja;

(15) „tiskalna oprema“ pomeni opremo, ki iz elektronskih vhodnih podatkov ustvari natisnjen izvod na papirju ali drugem mediju. Tiskalna oprema ima lahko dodatne funkcije, kot so skeniranje in kopiranje, in se lahko trži kot večnamenska naprava ali večnamenski izdelek;

(16) „tiskalna oprema velikega formata“ pomeni tiskalno opremo, ki je zasnovana za tiskanje na formatu A2 ali večjem, vključno z opremo, zasnovano za neskončni format širine najmanj 406 mm;

(17) „gospodinjski kavni aparat“ pomeni napravo za kuhanje kave za nekomercialno uporabo;

(18) „gospodinjski kavni aparat s filtrom“ pomeni gospodinjski kavni aparat, ki za pripravo kave uporablja pronicanje skozi filter;

(19) „igralna konzola“ pomeni opremo, ki je zasnovana za igranje videoiger kot glavno funkcijo. Igralna konzola je običajno zasnovana tako, da zagotavlja izhod za zunanji elektronski prikazovalnik kot glavni prikazovalnik poteka igre, kot primarno vhodno napravo pa običajno uporablja ročne krmilnike ali druge interaktivne krmilnike. Igralne konzole običajno vključujejo centralne procesne enote, grafične procesne enote, sistemski pomnilnik in možnosti notranjega shranjevanja podatkov. Ročne igralne naprave z vgrajenim prikazovalnikom kot glavnim prikazovalnikom poteka igre, ki večinoma delujejo s pomočjo vgrajene baterije ali drugega prenosnega vira napajanja in ne prek neposrednega priključka na električno omrežje, se obravnavajo kot vrsta igralne konzole;

(20) „nastavljivo pohištvo na motorni pogon“ pomeni pohištvo, ki vključuje motorje ali aktuatorje in krmilno enoto za prilagoditev višine, položaja ali oblike. Te nastavitve prek omrežja upravlja končni uporabnik s kabelskim in/ali brezžičnih krmilnikom ali se samodejno krmilijo s senzorji;

(21) „element stavbe na motorni pogon“ pomeni opremo za odpiranje ali zagotavljanje udobja v stavbah, razen prezračevalne opreme, ki se lahko premika ali vrti ali oboje z uporabo dovoda energije iz električnega omrežja. Element stavbe na motorni pogon vključuje električni motor ali aktuator in krmilno enoto ter ga prek omrežja s kabelskim in/ali brezžičnim krmilnikom upravlja končni uporabnik ali se samodejno krmili s senzorji;

(22) „medijska pretočna naprava“ pomeni napravo strojne opreme, ki prek omrežja zagotavlja medijske vsebine, v živo ali posnete, za naprave končnega uporabnika in jih v realnem času predvaja.

PRILOGA II

SEZNAM IZDELKOV, POVEZANIH Z ENERGIJO, ZA KATERE VELJA TA UREDBA

1. Naprave, ki so zasnovane, preizkušene in se tržijo za gospodinjsko uporabo:

▼M2

—

sušilniki oblačil razen gospodinjskih sušilnih strojev, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) 2023/2533 ( 2 ),

▼B

—

električne pečice, tudi če so vgrajene v štedilnike,

—

električne kuhalne plošče in njihove prenosne različice,

—

mikrovalovne pečice,

—

opekači,

—

cvrtniki,

—

kavni aparati,

—

mlinčki,

—

oprema za odpiranje ali hermetično zapiranje posod ali embalaže,

—

električni noži,

▼M2

—

drugi aparati za kuhanje in drugo predelavo hrane, pripravo pijač, čiščenje in vzdrževanje oblačil, razen gospodinjskih pomivalnih strojev, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) 2019/2022 ( 3 ), gospodinjskih pralnih strojev in pralno-sušilnih strojev, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) 2019/2023 ( 4 ) ter gospodinjskih sušilnih strojev, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) 2023/2533,

▼B

—

naprave za striženje las, sušenje las, obdelavo las, ščetkanje zob, britje, masažo in druge naprave za nego telesa,

—

tehtnice.

2. Oprema za informacijsko tehnologijo, namenjena predvsem uporabi v domačem okolju, vključno s tiskalno opremo, razen namiznih računalnikov, integriranih namiznih računalnikov in prenosnih računalnikov, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) št. 617/2013 ( 5 ), strežnikov in izdelkov za shranjevanje podatkov, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) 2019/424 ( 6 ), ter elektronskih prikazovalnikov, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) 2019/2021 ( 7 ).

3. Oprema za zabavno elektroniko:

—

radijski sprejemniki,

—

videokamere,

—

videopredvajalniki,

—

glasbeni stolpi,

—

ojačevalci,

—

zvočniki,

—

sistemi za domači kino,

—

medijske pretočne naprave,

—

glasbeni instrumenti,

—

kompleksni TV-komunikatorji in enostavni TV-komunikatorji;

▼M1

—

druga oprema za namene snemanja ali reproduciranja zvoka ali slik, vključno s signali ali drugimi tehnologijami za distribucijo zvoka in slike, ki ne poteka po telekomunikacijskih kanalih, razen elektronskih prikazovalnikov, ki jih zajema Uredba (EU) 2019/2021, brezžičnih telefonov, ki jih zajema Uredba (EU) 2023/1669, in projektorjev z mehanizmi za zamenjavo leč z drugimi z različno goriščno razdaljo.

▼B

4. Igrače, oprema za prosti čas in šport:

—

električni vlakci ali dirkalni avtomobilčki,

—

igralne konzole,

—

športna oprema;

—

druge igrače in oprema za prosti čas.

5. Nastavljivo pohištvo na motorni pogon:

—

po višini nastavljive pisalne mize,

—

nastavljive postelje in stoli, razen medicinskih pripomočkov in invalidskih vozičkov;

—

drugo nastavljivo pohištvo na motorni pogon.

6. Elementi stavb na motorni pogon:

—

rolete,

—

žaluzije,

—

zastori,

—

ponjave,

—

latniki,

—

zavese,

—

vrata,

—

zunanja vrata,

—

okna,

—

strešna okna,

—

drugi elementi stavb na motorni pogon.

PRILOGA III

ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO

1. Zahteve glede energijske učinkovitosti:

(a)

Poraba električne energije v stanju izklopa:

poraba električne energije opreme v stanju izklopa ne presega 0,50 W. Dve leti po začetku uporabe te uredbe poraba električne energije opreme v stanju izklopa ne presega 0,30 W.

(b)

Poraba električne energije v stanju pripravljenosti:

poraba električne energije opreme v katerem koli stanju, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali samo funkcijo ponovnega vklopa in prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 0,50 W.

▼M2

Poraba energije opreme v katerem koli stanju, ki ima samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu; ali samo kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu; ali samo funkcijo ponovnega vklopa in prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa in prikaz informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 0,80 W.

▼B

Omrežna oprema, ki ima eno ali več stanj pripravljenosti, izpolnjuje zahteve za ta stanja pripravljenosti, ko so vsa žična omrežna vrata odklopljena in ko so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana.

(c)

Poraba električne energije v stanju omrežne pripravljenosti:

poraba električne energije opreme s HiNA ali opreme s funkcijami HiNA v stanju omrežne pripravljenosti ne presega 8,00 W. Dve leti po začetku uporabe te uredbe poraba električne energije opreme s HiNA ali opreme s funkcijami HiNA v stanju omrežne pripravljenosti ne presega 7,00 W.

Poraba energije omrežne opreme, ki ni oprema s HiNA ali oprema s funkcijami HiNA, v stanju omrežne pripravljenosti ne sme presegati 2,00 W.

Omejitve porabe energije ne veljajo za:

—

tiskalno opremo velikega formata;

—

namizne lahke odjemalce, delovne postaje, mobilne delovne postaje in male strežnike, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 617/2013.

2. Zahteve glede funkcionalnosti:

(a)

Razpoložljivost stanja izklopa in stanja pripravljenosti:

Razen če je to neprimerno za predvideno uporabo, oprema zagotavlja enega ali več od naslednjih stanj:

—

stanje izklopa,

—

stanje pripravljenosti,

—

drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo električne energije v stanju izklopa ali stanju pripravljenosti, kadar je oprema priključena na električno omrežje.

(b)

Funkcija upravljanja porabe energije pri vsej opremi, ki ni omrežna oprema:

(1)

Oprema zagotavlja funkcijo upravljanja porabe energije, razen če to ni neprimerno za predvideno uporabo. Kadar oprema ne opravlja glavne funkcije in od njenih funkcij ni odvisen drug izdelek, povezan z energijo, funkcija upravljanja porabe energije opremo po preteku najkrajšega možnega časa, ki je ustrezen za njeno predvideno uporabo, samodejno preklopi v enega od naslednjih stanj:

—

stanje pripravljenosti,

—

stanje izklopa,

—

drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo električne energije v stanju izklopa ali stanju pripravljenosti, kadar je oprema priključena na električno omrežje.

(2)

Za gospodinjske kavne aparate je obdobje iz točke 1 naslednje:

—

za gospodinjske kavne aparate s filtrom, pri katerih se kava hrani v izoliranem vrču, največ pet minut,

—

za gospodinjske kavne aparate s filtrom, pri katerih se kava hrani v neizoliranem vrču, največ 40 minut,

—

za gospodinjske kavne aparate, razen za tiste s filtrom, največ 30 minut.

(3)

Za drugo opremo obdobje iz točke 1 ni daljše od 20 minut.

(4)

Funkcija upravljanja porabe energije iz točke 1 se aktivira, ko je oprema dana na trg ali v uporabo in aktivirana s prvotno nastavitvijo, ko je oprema ponastavljena na tovarniške privzete nastavitve.

(5)

Oprema lahko uporabniku ponudi možnost deaktiviranja funkcije upravljanja porabe energije. V takih primerih se uporabnike opozori na povečano porabo energije pri tem ukrepu. To opozorilo se vključi v navodila za uporabo in po potrebi prikaže na prikazovalnikih, ki so vgrajeni v opremo ali povezani z njo, razen prikazovalnikov informacij ali stanja. Ta možnost ni del postopka namestitve opreme in zahteva ločeno dejanje uporabnika v zvezi z opremo.

(c)

Upravljanje porabe energije pri omrežni opremi:

V stanju omrežne pripravljenosti lahko funkcija upravljanja porabe energije opremo samodejno preklopi v stanje pripravljenosti ali stanje izklopa ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo energije za stanje pripravljenosti ali stanje izklopa.

Funkcija upravljanja porabe energije je na voljo za vsa omrežna vrata omrežne opreme.

Funkcija upravljanja porabe energije se aktivira, ko je oprema dana na trg ali v uporabo, razen če niso vsa omrežna vrata deaktivirana. Ko se oprema ponastavi na tovarniške privzete nastavitve, se funkcija upravljanja porabe energije aktivira, če so aktivirana katera koli omrežna vrata.

Oprema lahko uporabniku ponudi možnost deaktiviranja funkcije upravljanja porabe energije. V takih primerih se uporabnika opozori na povečano porabo energije pri tem ukrepu. To opozorilo se vključi v navodila za uporabo in po potrebi prikaže na prikazovalnikih, ki so vgrajeni v opremo ali povezani z njo. Ta možnost ni del postopka namestitve opreme in zahteva ločeno dejanje uporabnika v zvezi z opremo.

Omrežna oprema, ki ni oprema s HiNA, izpolnjuje zahteve iz točke 2(b), ko so vsa žična omrežna vrata odklopljena in vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana.

(d)

Možnost deaktiviranja brezžičnih omrežnih povezav:

katera koli omrežna oprema, ki se lahko poveže z brezžičnim omrežjem, omogoča uporabniku, da deaktivira brezžične omrežne povezave. Ta zahteva ne velja za opremo, ki za svojo predvideno uporabo potrebuje eno samo brezžično omrežno povezavo in nima žične omrežne povezave.

(e)

Navedba izraza „pripravljenost“ in njegovi prevodi v vse uradne jezike Unije se ne uporabljajo za opisovanje, bodisi samostojno ali v kombinaciji z drugimi informacijami, katerega koli stanja, v katerem oprema ni skladna z zahtevami iz točke 1(b) ali 1(c).

3. Zahteve glede informacij

(a)

Priročniki z navodili za končne uporabnike in prosto dostopna spletišča proizvajalcev, uvoznikov ali pooblaščenih zastopnikov vključujejo naslednje informacije za vso opremo, kot je ustrezno:

(1)

za vsako stanje izklopa, stanje pripravljenosti (ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev glede porabe energije v stanju izklopa ali pripravljenosti) in stanje omrežne pripravljenosti, v katero opremo preklopi funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija:

—

porabo električne energije v vatih, zaokroženo na prvo decimalno mesto,

—

obdobje, po katerem oprema samodejno preide v stanje pripravljenosti, stanje izklopa ali stanje omrežne pripravljenosti v minutah in zaokroženo na najbližjo minuto;

(2)

porabo električne energije opreme v stanju omrežne pripravljenosti, če so priključena vsa žična omrežna vrata in so aktivirana vsa brezžična omrežna vrata;

(3)

za opremo, ki potrebuje zunanji napajalnik, vendar je dana na trg brez njega, proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik zagotovi informacije o tehničnih značilnostih modela zunanjega napajalnika, ki se bo uporabljal s to opremo;

(4)

napotke za aktiviranje in deaktiviranje brezžičnih omrežnih vrat.

Namesto tega se lahko informacije iz točk 1, 2 in 3 navedejo v navodilih za končne uporabnike v obliki povezave do teh informacij na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, uvoznikov ali pooblaščenih zastopnikov.

(b)

Tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

(1)

kategorija opreme:

—

navedbo, ali gre za omrežno ali neomrežno opremo;

—

za omrežno opremo navedbo, ali gre za opremo s HiNA, opremo s funkcijami HiNA ali drugo vrsto omrežne opreme; kadar ni informacij, velja, da oprema ni oprema s HiNA ali oprema s funkcijami HiNA;

(2)

za vsako stanje izklopa, stanje pripravljenosti in stanje omrežne pripravljenosti:

—

deklarirano vrednost porabe električne energije v vatih, zaokroženo na prvo decimalno mesto;

—

uporabljeno merilno metodo;

—

opis, kako je bil izbran ali programiran način opreme;

—

zaporedje dogodkov, ki ustvarijo pogoje, pod katerimi oprema samodejno spremeni stanje;

—

kakršne koli opombe glede delovanja opreme, npr. informacije o tem, kako uporabnik preklopi opremo v stanje mrežne pripravljenosti;

—

po potrebi privzeti čas, ki ga oprema potrebuje, da doseže ustrezen način ali stanje nizke porabe, v minutah in zaokrožen na najbližjo minuto;

(3)

za omrežno opremo:

—

število in tip omrežnih vrat in, razen v primeru brezžičnih omrežnih vrat, kje na opremi se ta vrata nahajajo; zlasti mora biti navedeno, ali ista fizična omrežna vrata obsegajo dva ali več tipov omrežnih vrat;

—

ali so deaktivirana vsa omrežna vrata, preden je oprema dana na trg ali v uporabo;

—

ali obstajajo vrata, ki temeljijo na aktivnih žičnih povezavah za predvideno uporabo, in postopek, ki se uporablja za deaktivacijo teh vrat;

—

porabo električne energije opreme v stanju omrežne pripravljenosti, če so priključena vsa žična omrežna vrata in so aktivirana vsa brezžična omrežna vrata;

—

napotke za aktiviranje in deaktiviranje brezžičnih omrežnih vrat;

(4)

za vsak tip omrežnih vrat:

—

obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe energije preklopi opremo v stanje omrežne pripravljenosti;

—

na daljavo sprožen signal, ki se uporabi za ponovni vklop opreme;

—

specifikacije glede (največje) zmogljivosti;

—

(največjo) porabo energije pri opremi v stanju omrežne pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe energije, če se za daljinsko aktiviranje uporabljajo samo ta vrata,

—

komunikacijski protokol, ki ga oprema uporablja.

(5)

preizkusni pogoji za meritve:

—

temperaturo okolice;

—

preizkusno napetost v V in frekvenco v Hz;

—

celotno harmonično popačenje sistema električnega napajanja;

—

opis instrumentacije, postavitve in vezij, uporabljenih za električno preizkušanje;

(6)

značilnosti opreme, pomembne za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz točke 2(a), 2(b) in 2(c), kakor je ustrezno, vključno z deklarirano vrednostjo časa, potrebnega za samodejni preklop v stanje omrežne pripravljenosti, stanje pripravljenosti ali stanje izklopa ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev glede porabe energije v stanju izklopa ali stanju pripravljenosti, v minutah, zaokroženo na najbližjo minuto;

(7)

kadar je primerno, se zagotovi tehnična utemeljitev, da so zahteve iz točk 2(a), 2(b), 2(c) in 2(d) neprimerne za predvideno uporabo opreme. Pri opremi, ki je proizvajalec ne definira kot omrežno opremo, se potreba, da se vzdržuje ena ali več omrežnih povezav ali da se počaka na signal, sprožen na daljavo, ne šteje kot tehnična utemeljitev za izvzem iz zahtev iz točke 2(b). Za zahteve iz točke 2(c) tehnična utemeljitev vsebuje zlasti dokaze o tem, zakaj mora glavna funkcija ostati vedno aktivna. Poleg tega se, kadar je primerno, na embalaži izrecno navede, da:

(a)

oprema nima stanja pripravljenosti ali drugega enakovrednega stanja v smislu zahtev za energijsko učinkovitost, funkcije upravljanja porabe energije ali zmožnosti deaktiviranja stanja brezžičnih omrežnih povezav;

(b)

bo poraba energije pri opremi verjetno večja kot pri drugih modelih opreme, ki izpolnjujejo te zahteve glede funkcionalnosti;

(8)

opis glavnih funkcij opreme.

PRILOGA IV

MERILNE METODE IN IZRAČUNI

Meritve in izračuni se opravijo z uporabo harmoniziranih standardov, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upošteva najsodobnejša splošno priznana tehnologija.

Pri preizkušanju omrežne opreme veljajo naslednji splošni pogoji:

(a)

Za merjenje porabe energije omrežne opreme v stanju pripravljenosti, ki ima tak način delovanja, se vsa omrežna vrata enote deaktivirajo ali odklopijo, kot je ustrezno.

(b)

Če je predvidena uporaba opreme odvisna od aktivne žične povezave z eno ali več omrežnimi vrati, je namesto odklopa kabla dovoljeno ročno deaktiviranje teh omrežnih vrat.

(c)

Merjenje porabe energije v stanju omrežne pripravljenosti in preizkušanje funkcije upravljanja porabe energije poteka po naslednjem postopku:

(1)

Če ima oprema en tip omrežnih vrat in če je na voljo dvoje ali več vrat tega tipa, se ena od teh vrat izberejo naključno in se povežejo z ustreznim omrežjem, ki ustreza specifikaciji maksimuma vrat. Če ima oprema več brezžičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala brezžična vrata po možnosti deaktivirajo. Če ima oprema več žičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala omrežna vrata odklopijo. Če so na voljo samo ena omrežna vrata, se povežejo z ustreznim omrežjem, ki je v skladu s specifikacijo maksimuma vrat.

(2)

Če ima oprema več kot en tip omrežnih vrat, se za vsak tip omrežnih vrat ponovi naslednji postopek. Če je na voljo dvoje ali več omrežnih vrat istega tipa, se za vsak tip naključno izberejo ena vrata in ta vrata se povežejo z ustreznim omrežjem, ki je v skladu s specifikacijo maksimuma vrat.

Če so za določen tip omrežnih vrat na voljo samo ena vrata, se povežejo z ustreznim omrežjem, ki je v skladu s specifikacijo maksimuma vrat. Neuporabljena žična omrežna vrata se odklopijo, neuporabljena brezžična vrata pa se deaktivirajo.

Preizkušana enota se vklopi. Naprava, ki da na daljavo sprožen signal za ponovni vklop preizkušane enote, se poveže s primernim omrežjem, vklopi in je pripravljena po potrebi dati signal. Ko je preizkušana enota vklopljena in ustrezno deluje, lahko preide v stanje omrežne pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se opremi skozi omrežna vrata da ustrezen signal in preveri se, ali se oprema ponovno vklopi. Če si dva ali več tipov (logičnih) omrežnih vrat deli ena fizična omrežna vrata, se ta postopek ponovi za vsak tip logičnih omrežnih vrat, medtem ko so ostala logična omrežna vrata logično odklopljena.

(d)

Za vse vrste gospodinjskih kavnih aparatov se meritve opravijo po zaključku zadnjega kuhalnega cikla ali, kjer je primerno, po končanem postopku odstranjevanja vodnega kamna, samočiščenja ali katerem koli postopku, ki ga opravi uporabnik, razen če je bil sprožen alarm, ki zahteva posredovanje uporabnika, da se prepreči morebitna škoda ali nesreča.

PRILOGA V

POSTOPEK PREVERJANJA ZA NAMENE TRŽNEGA NADZORA

Tolerance preverjanja, opredeljene v tej prilogi, se uporabljajo samo za preverjanje deklariranih vrednosti, ki ga izvajajo organi držav članic. Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik jih ne uporablja kot dovoljeno toleranco za določitev vrednosti v tehnični dokumentaciji ali pri razlaganju teh vrednosti za dosego skladnosti ali priglasitev boljše učinkovitosti na kakršen koli način.

Kadar model ni skladen z zahtevami iz prvega odstavka člena 6 te uredbe, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni.

Organi držav članic kot del preverjanja skladnosti modela opreme z zahtevami iz te uredbe v skladu s členom 3(2) Direktive 2009/125/ES za zahteve iz te priloge uporabljajo naslednji postopek:

Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), če je primerno pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, za proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika niso ugodnejše od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu s točko 2(g) navedene priloge;

(b)

deklarirane vrednosti izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in zahtevane informacije o izdelku, ki jih objavi proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik, ne vsebujejo vrednosti, ki so zanj ugodnejše od deklariranih vrednosti,

(c)

organi držav članic pri preverjanju enote modela ugotovijo, da je proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik vzpostavil sistem, ki izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka člena 6;

(d)

organi držav članic pri preverjanju enote modela ugotovijo, da ta izpolnjuje zahteve glede funkcionalnosti iz točke 2 Priloge III in zahteve glede informacij iz točke 3 Priloge III;

(e)

so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, izmerjene med preizkusom, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preizkusijo enoto modela, v skladu z zadevnimi tolerancami preverjanja, določenimi v preglednici 1.

Če pogoji iz točk 2(a), (b), (c) ali (d) niso izpolnjeni, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

Če pogoj iz točke 2(e) ni izpolnjen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preizkušanje. Alternativno lahko tri dodatne izbrane enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi tolerancami preverjanja, opredeljenimi v preglednici 1.

Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točko 3 ali 6 ali drugim odstavkom te priloge.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge IV.

Za zahteve iz te priloge organi držav članic uporabljajo samo tolerance preverjanja, določene v preglednici 1 spodaj, in samo postopek, opisan v točkah 1 do 7 zgoraj. Za parametre iz preglednice 1 se ne uporabljajo druge tolerance, na primer tiste iz harmoniziranih standardov ali katere koli druge merilne metode.

Tabela 1

Tolerance preverjanja

Parametri	Tolerance preverjanja
Poraba električne energije v stanju izklopa	Ugotovljena vrednost (*1) ne presega deklarirane vrednosti za več kot 0,10 W.
Poraba električne energije v stanju pripravljenosti	Ugotovljena vrednost (*1) ne presega deklarirane vrednosti za več kot 0,10 W.
Poraba električne energije v stanju omrežne pripravljenosti	Ugotovljena vrednost (*1) ne presega deklarirane vrednosti za več kot 0,10 W, če je deklarirana vrednost manjša od 1 W, sicer pa za več kot 10 %.
Čas, ki ga oprema potrebuje za dosego ustreznega načina ali stanja nizke porabe	Ugotovljena vrednost (*1) ne presega deklarirane vrednosti za več kot 10 %
(*1) Če so preizkušene tri dodatne enote, kakor je določeno v točki 4, ugotovljena vrednost pomeni aritmetično sredino ugotovljenih vrednosti za te tri dodatne enote.

PRILOGA VI

MERILA USPEŠNOSTI

Ob začetku veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija na trgu v smislu porabe električne energije v stanju izklopa, stanju pripravljenosti in stanju omrežne pripravljenosti opredeljena na naslednji način:

(a)

stanje izklopa: 0 W–0,2 W s stikalom za fizični izklop na primarni strani, kar je med drugim odvisno od lastnosti v zvezi z elektromagnetno združljivostjo v skladu z Direktivo 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );

(b)

stanje pripravljenosti: 0,1 W s funkcijo ponovnega vklopa; 0,1 W s preprostimi prikazovalniki informacij ali stanja ali s takimi prikazovalniki s svetlečimi diodami z majhno porabo energije (za večje prikazovalnike, npr. za ure, je potrebna večja moč);

(c)

stanje omrežne pripravljenosti: 3 W za opremo s HiNA; 1 W ali manj za opremo, ki ni oprema s HiNA.

( 1 ) Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (UL L 96, 29.3.2014, str. 79).

( 2 ) Uredba Komisije (EU) 2023/2533 z dne 17. novembra 2023 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih sušilnih strojev, spremembi Uredbe Komisije (EU) 2023/826 in razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 932/2012 (OJ L, 2023/2533, 22.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2533/oj).

( 3 ) Uredba Komisije (EU) 2019/2022 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pomivalnih strojev v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 in razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1016/2010 (UL L 315, 5.12.2019, str. 267)

( 4 ) Uredba Komisije (EU) 2019/2023 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih in pralno-sušilnih strojev v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 in razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1015/2010 (UL L 315, 5.12.2019, str. 285).

( 5 ) Uredba Komisije (EU) št. 617/2013 z dne 26. junija 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo računalnikov in računalniških strežnikov (UL L 175, 27.6.2013, str. 13).

( 6 ) Uredba Komisije (EU) 2019/424 z dne 15. marca 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo strežnikov in izdelkov za shranjevanje podatkov v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 617/2013 (UL L 74, 18.3.2019, str. 46).

( 7 ) Uredba Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 642/2009 (UL L 315, 5.12.2019, str. 241).

( 8 ) Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (UL L 96, 29.3.2014, str. 79).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1670 z dne 16. junija 2023	L 214	47	31.8.2023
►M2	UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/2533 z dne 17. novembra 2023	L 2533	1	22.11.2023