02016D0016 — SL — 05.11.2024 — 006.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/948 z dne 1. junija 2016 o izvajanju programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (ECB/2016/16) (UL L 157 15.6.2016, str. 28) |
spremenjen z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/103 z dne 11. januarja 2017 |
L 16 |
57 |
20.1.2017 |
|
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/1359 z dne 18. maja 2017 |
L 190 |
20 |
21.7.2017 |
|
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/441 z dne 24. marca 2020 |
L 91 |
5 |
25.3.2020 |
|
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2022/1613 z dne 9. septembra 2022 |
L 241 |
13 |
19.9.2022 |
|
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2024/190 z dne 15. decembra 2023 |
L 190 |
1 |
5.1.2024 |
|
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2024/2818 z dne 24. oktobra 2024 |
L 2818 |
1 |
31.10.2024 |
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/948
z dne 1. junija 2016
o izvajanju programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (ECB/2016/16)
Člen 1
Vzpostavitev in obseg dokončnih nakupov podjetniških obveznic
Vzpostavi se program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja lahko za to določene centralne banke Eurosistema od primernih nasprotnih strank kupujejo primerne podjetniške obveznice na primarnih in sekundarnih trgih, medtem ko se lahko podjetniške obveznice javnega sektorja, kakor so opredeljene v členu 3(1), kupujejo samo na sekundarnih trgih in pod posebnimi pogoji.
Člen 2
Kriteriji primernosti podjetniških obveznic
Tržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo družbe, so primerni za dokončne nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, če izpolnjujejo kriterije primernosti za tržno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema v skladu z delom 4 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ( 1 ) in naslednje dodatne zahteve.
Izdajatelj tržnega dolžniškega instrumenta:
ima sedež v državi članici, katere valuta je euro;
ni kreditna institucija, kakor je opredeljena v točki 14 člena 2 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
nima nadrejene osebe, kakor je opredeljena v točki 15 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), ki je tudi kreditna institucija, kakor je opredeljena v točki 14 člena 2 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
nima nadrejene osebe, ki je predmet bančnega nadzora zunaj euroobmočja;
ni nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 20 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) ( 3 ), ali član nadzorovane skupine, kakor je opredeljena v podtočki (b) točke 21 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17), ki je v obeh primerih na seznamu, ki ga ECB objavi na svoji spletni strani v skladu s členom 49(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17), in ni podrejena družba, kakor je opredeljena v točki 16 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, nobenega takega nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine;
ni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
ni izdal listinjenega vrednostnega papirja v smislu točke 3 člena 2 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
ni izdal instrumenta multi cédula v smislu točke 62 člena 2 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
ni izdal strukturirane krite obveznice v smislu točke 88 člena 2 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
ni subjekt v javni ali zasebni lasti: (i) katerega glavni namen je, da se postopno prodajo njegova sredstva in da preneha poslovati, ali (ii) ki je subjekt za upravljanje ali prodajo sredstev, ustanovljen za podporo prestrukturiranja in/ali reševanja v finančnem sektorju ( 5 ), vključno z nosilci upravljanja sredstev, ki so nastali zaradi ukrepa reševanja v obliki uporabe instrumenta izločitve sredstev v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) ali nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja člen 42 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), in
▼M2 —————
ni primerni izdajatelj za program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih.
Če ima tržni dolžniški instrument prvotno zapadlost 365/366 dni ali manj, ima takrat, ko ga kupi ustrezna centralna banka Eurosistema, preostalo zapadlost najmanj 28 dni;
Če ima tržni dolžniški instrument prvotno zapadlost 367 dni ali več, ima takrat, ko ga kupi ustrezna centralna banka Eurosistema, preostalo zapadlost najmanj šest mesecev in največ 30 let in 364 dni.
Z odstopanjem od člena 59(5) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se za ocenjevanje zahtev glede kreditne kvalitete tržnega dolžniškega instrumenta upoštevajo samo informacije o bonitetnih ocenah, ki jih zagotovi zunanja bonitetna institucija, ki je sprejeta v bonitetnem okviru Eurosistema.
Tržni dolžniški instrument je denominiran v eurih.
Nakupi nominalnih podjetniških obveznic z negativnim donosom do zapadlosti (ali najnižjim potencialnim donosom), ki je enak obrestni meri za odprto ponudbo mejnega depozita ali višji od te obrestne mere, so dovoljeni. Nakupi nominalnih podjetniških obveznic z negativnim donosom do zapadlosti (ali najnižjim potencialnim donosom), ki je nižji od obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, so dovoljeni, kolikor je potrebno.
Člen 3
Omejitve pri izvrševanju nakupov podjetniških obveznic javnega sektorja
Člen 4
Omejitve nakupov
V posebnih primerih, vključno za podjetniške obveznice javnega sektorja ali zaradi upravljanja tveganj, se lahko uporabi nižja omejitev deleža izdaj. Podjetniške obveznice javnega sektorja se obravnavajo skladno z njihovo obravnavo v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih.
Člen 4a
Vključitev vidikov podnebnih sprememb v referenčno vrednost dodelitve
Člen 5
Centralne banke Eurosistema, ki opravljajo nakupe
Centralne banke Eurosistema, ki kupujejo podjetniške obveznice v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, se določijo na seznamu, ki se objavi na spletni strani ECB. Eurosistem uporabi za dodelitev podjetniških obveznic, ki se kupijo v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, sistem specializacije, ki temelji na državi sedeža izdajatelja. Svet ECB dovoli posamična odstopanja od sistema specializacije, če izvajanje sistema ovirajo objektivne okoliščine ali so taka odstopanja priporočljiva za doseganje splošnih denarnopolitičnih ciljev programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Vsaka centralna banka Eurosistema, določena za nakupe, kupuje samo primerne podjetniške obveznice, ki jih izdajo izdajatelji s sedežem v določenih državah članicah euroobmočja. Geografska razporeditev držav sedeža izdajateljev primernih podjetniških obveznic med centralne banke Eurosistema, določene za nakupe, se določi na seznamu, ki se objavi na spletni strani ECB.
Člen 6
Primerne nasprotne stranke
Za program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, in sicer tako za dokončne posle kot za posle posojanja vrednostnih papirjev, ki vključujejo podjetniške obveznice iz portfeljev Eurosistema po programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, so primerne naslednje nasprotne stranke:
subjekti, ki izpolnjujejo kriterije primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema v skladu s členom 55 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
vse druge nasprotne stranke, ki jih centralne banke Eurosistema uporabljajo pri vlaganju svojih naložbenih portfeljev, denominiranih v eurih, in
izdajatelji podjetniških obveznic iz portfeljev Eurosistema po programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, vendar samo:
če ta izdajatelj ponovno kupi zadevno podjetniško obveznico v okviru odkupa ali
če centralna banka Eurosistema izvrši prodajno opcijo znotraj zadevne podjetniške obveznice, ki je strukturirana kot posel prodaje in ponovnega nakupa.
Člen 7
Posli posojanja vrednostnih papirjev
Centralne banke Eurosistema, ki kupujejo podjetniške obveznice v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, dajo vrednostne papirje, ki izpolnjujejo zahteve glede kreditne kvalitete za vrednostne papirje, kupljene v okviru tega programa, na voljo za posojanje, vključno z repo posli, z namenom zagotavljanja učinkovitosti tega programa.
Člen 8
Končna določba
Ta sklep začne veljati 6. junija 2016.
PRILOGA
METODOLOGIJA ZA TOČKOVANJE PODNEBNE USPEŠNOSTI IN PRISTOP NAGIBANJA
1. METODOLOGIJA ZA TOČKOVANJE PODNEBNE USPEŠNOSTI
Za vsakega izdajatelja se izračuna rezultat za oceno njegove podnebne uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: podnebni rezultat), ki temelji na treh metrikah, in sicer metriki razkritij, v preteklost usmerjeni metriki in v prihodnost usmerjeni metriki, v skladu s formulo, ki jo določi Svet ECB. Podnebni rezultat je v razponu od najmanj nič točk do največ pet točk in je odvisen od finančnih tveganj, povezanih s podnebjem, ki se ocenijo na podlagi (a) kakovosti izdajateljevih razkritij, (b) intenzivnosti izdajateljevih emisij v zadnjem obdobju ( 9 ) in (c) izdajateljevih ciljev, povezanih s podnebjem. Višje število točk pomeni boljšo ocenjeno podnebno uspešnost.
1.1 Metrika razkritij
Metrika razkritij ocenjuje kakovost razkritij izdajateljev glede njihovih emisij toplogrednih plinov iz obsega 1 in obsega 2, kakor so navedene v Protokolu o toplogrednih plinih ( 10 ), v skladu s formulo, ki jo določi Svet ECB. Metrika razkritij nagrajuje izdajatelje z visokokakovostnimi razkritji. Izdajatelji v okviru tega merila prejmejo več točk, če je njihova razkritja preverila tretja oseba. Izdajatelji prejmejo najmanj točk, če sami ne poročajo nobenih podatkov o emisijah.
1.2 V preteklost usmerjena metrika
V preteklost usmerjena metrika ocenjuje raven preteklih emisij toplogrednih plinov pri izdajateljih z vidika ravni intenzivnosti emisij in stopnje razogljičenja. Ta metrika upošteva intenzivnost emisij toplogrednih plinov iz obsega 1 in obsega 2 pri izdajateljih ter povprečje intenzivnosti emisij toplogrednih plinov iz obsega 3 v sektorju. Pri njej se kombinirata pristopa „najboljši v kategoriji“ in „najboljši med vsemi“, in sicer v skladu z metodologijo, ki jo določi Svet ECB. Pri pristopu „najboljši v kategoriji“ se primerjajo podjetja z drugimi podjetji v posameznih sektorjih gospodarstva. Pri pristopu „najboljši med vsemi“ se primerjajo podjetja v celotnem gospodarstvu glede na njihovo intenzivnost emisij v določenem trenutku in stopnjo razogljičenja.
1.3 V prihodnost usmerjena metrika
V prihodnost usmerjena metrika ocenjuje pričakovano gibanje intenzivnosti emisij toplogrednih plinov pri izdajateljih. Dejavniki, ki prispevajo k višjemu številu točk v okviru te metrike, so raven ambicioznosti in verodostojnost ciljev zmanjšanja intenzivnosti emisij toplogrednih plinov, ki jih določijo izdajatelji (zlasti če je cilj znanstveno utemeljen in ga je potrdila tretja oseba), ter ugotovljeno izpolnjevanje lastnih ciljev zmanjšanja intenzivnosti emisij toplogrednih plinov, kakor se ocenijo v skladu z metodologijo, ki jo določi Svet ECB.
2. PRISTOP NAGIBANJA
Nakupi podjetniških obveznic se nagibajo v korist izdajateljev z boljšim podnebnim rezultatom po formuli, ki jo določi Svet ECB. Nagibanje pomeni, da se bo v referenčni vrednosti, ki se upošteva pri Eurosistemovih nakupih vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, s tržno kapitalizacijo tehtani delež vrednostnih papirjev izdajateljev z boljšim podnebnim rezultatom povečal v primerjavi z izdajatelji s slabšim podnebnim rezultatom. Nagnjena referenčna vrednost se vključi v omejitve za skupine izdajateljev, s čimer se zagotovi, da se nagnjena referenčna vrednost upošteva pri nakupih.
( 1 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
( 2 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 3 ) Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).
( 4 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
( 5 ) Seznam subjektov za upravljanje in prodajo sredstev, ki pridejo v poštev za program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, je objavljen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.
( 6 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
( 7 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( 8 ) Uredba Sveta (ES) št. 3603/93 z dne 13. decembra 1993 o opredelitvi pojmov za uporabo prepovedi iz členov 104 in 104b(1) Pogodbe (UL L 332, 31.12.1993, str. 1).
( 9 ) Intenzivnost emisij pri izdajatelju je opredeljena kot izdajateljeve emisije toplogrednih plinov (v tCO2) deljeno z izdajateljevimi prihodki (v milijonih EUR).
( 10 ) Protokol o toplogrednih plinih razlikuje med neposrednimi emisijami toplogrednih plinov iz virov, ki so v lasti podjetja ali pod njegovim nadzorom (obseg 1), posrednimi emisijami, ki nastanejo pri proizvodnji kupljene ali dobljene električne energije, pare, toplote ali hlajenja (obseg 2), in vsemi drugimi posrednimi emisijami, zlasti tistimi, ki nastanejo v vrednostni verigi podjetja, višje ali nižje v verigi (obseg 3); glej spletišče protokola o toplogrednih plinih na naslovu ghgprotocol.org.