To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM

med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o Evropski uniji,

v nadaljnjem besedilu „države članice“, in

EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani in

REPUBLIKA ALBANIJA, v nadaljnjem besedilu „Albanija“,

na drugi strani SO SE –

OB UPOŠTEVANJU močnih vezi med pogodbenicami in skupnih vrednot, njihovih želja po okrepitvi teh vezi in vzpostavitvi tesnih in trajnih odnosov na podlagi vzajemnosti in skupnega interesa, ki naj Albaniji omogočijo nadaljnjo krepitev in razširitev odnosov s Skupnostjo in njenimi državami članicami, ki jih je Albanija s Skupnostjo vzpostavila v okviru Sporazuma o trgovini in trgovinskem in gospodarskem sodelovanju iz leta 1992;

OB UPOŠTEVANJU pomena tega sporazuma pri vzpostavljanju in utrjevanju stabilnega evropskega reda na podlagi sodelovanja, katerega glavna opora je Evropska unija, v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za države jugovzhodne Evrope kot tudi v okviru Pakta stabilnosti;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic, da v Albaniji kot tudi v regiji z vsemi sredstvi prispevata k politični, gospodarski in institucionalni stabilizaciji z razvojem civilne družbe in demokratizacijo, s krepitvijo institucij in reformo javne uprave, vključevanjem regionalne trgovine in tesnejšim gospodarskim sodelovanjem, sodelovanjem na več področjih, zlasti s sodelovanjem v pravosodju in notranjih zadevah, ter s krepitvijo nacionalne in regionalne varnosti;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic krepitvi političnih in gospodarskih svoboščin kot podlage tega sporazuma, zavezanosti spoštovanju človekovih pravic in pravne države, vključno s pravicami pripadnikov narodnih manjšin, ter demokratičnih načel s svobodnimi in pravičnimi volitvami ter večstrankarskim sistemom;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic polni uveljavitvi vseh načel in določb Ustanovne listine ZN, OVSE, zlasti načel in določb Helsinške sklepne listine, sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference, Pariške listine za novo Evropo ter Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, da bi prispevali k regionalni stabilnosti in sodelovanju med državami v regiji;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic načelom odprtega tržnega gospodarstva in pripravljenosti Skupnosti, da prispeva h gospodarskim reformam v Albaniji;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic prosti trgovini v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz STO;

OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic po nadaljevanju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih zadevah medsebojnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki in ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic boju proti organiziranemu kriminalu in tesnejšemu sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi deklaracije, ki je bila izdana 20. oktobra 2001 v okviru Evropske konference;

V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril novo ozračje za gospodarske odnose med pogodbenicami, zlasti za razvoj trgovine in naložb, odločilnih dejavnikov pri prestrukturiranju in posodobitvi gospodarstva;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti Albanije, da bo na ustreznih področjih svojo zakonodajo približala zakonodaji Skupnosti in to zakonodajo tudi učinkovito izvajala;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da odločno podpre izvajanje reform ter v ta namen uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč, ki temeljijo na celoviti okvirni večletni podlagi;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova IV dela III Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske skupnosti, dokler Združeno kraljestvo oziroma Irska uradno ne obvesti Albanije, da je postala zavezana kot del Evropske skupnosti v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen k tem pogodbam;

OB SKLICEVANJU na vrh v Zagrebu, ki je pozval k nadaljnjemu utrjevanju odnosov med državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces, in Evropsko unijo, pa tudi k poglobljenemu regionalnemu sodelovanju;

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da se je v okviru solunskega vrha okrepil stabilizacijsko-pridružitveni proces kot politični okvir za odnose Evropske unije z državami zahodnega Balkana in poudarila možnost njihove vključitve v Evropsko unijo na podlagi napredka pri reformah in zaslugah vsake posamezne zadevne države;

OB SKLICEVANJU na memorandum o soglasju o olajšanju in liberalizaciji trgovine, podpisan v Bruslju 27. junija 2001, s katerim se je Albanija skupaj z drugimi državami regije zavezala, da bo s pogajanji sklenila mrežo dvostranskih sporazumov o prosti trgovini ter tako okrepila sposobnost regije za pridobivanje vlagateljev in možnosti njene vključitve v svetovno gospodarstvo;

OB SKLICEVANJU na pripravljenost Evropske unije, da Albanijo pod pogojem uspešnega izvajanja tega sporazuma, zlasti glede regionalnega sodelovanja, čim bolj vključi v evropsko politično in gospodarsko dogajanje, ter ob sklicevanju na njen status možne kandidatke za članstvo v Evropski uniji na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in ob izpolnjevanju meril, ki jih je Evropski svet določil junija 1993 –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Vzpostavi se pridružitveno razmerje med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Albanijo na drugi strani.

Cilji tega pridružitvenega razmerja so:

—

podpreti prizadevanja Albanije za krepitev demokracije in pravne države,

—

prispevati k politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti Albanije ter k stabilizaciji regije,

—

zagotoviti primeren okvir za politični dialog, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicami,

—

podpreti prizadevanja Albanije za vzpostavitev gospodarskega in mednarodnega sodelovanja, tudi s približevanjem njene zakonodaje zakonodaji Skupnosti,

—

podpreti prizadevanja Albanije za dokončen prehod v tržno delujoče gospodarstvo, za spodbujanje skladnih gospodarskih odnosov ter postopno vzpostavitev območja proste trgovine med Skupnostjo in Albanijo,

—

spodbujati regionalno sodelovanje na vseh področjih, ki jih zajema ta sporazum.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so razglašeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in opredeljeni v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, spoštovanje načel mednarodnega prava in pravne države pa tudi načel tržnega gospodarstva, kot so zapisana v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, je temelj notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistveni element tega sporazuma.

Člen 3

Svet Evropske unije je v svojih sklepih z dne 21. junija 1999 navedel, da so mednarodni in regionalni mir in stabilnost ter razvoj dobrih sosedskih odnosov ključnega pomena za stabilizacijsko-pridružitveni proces. Sklenitev in izvajanje tega sporazuma sodita v okvir sklepov Sveta Evropske unije z dne 29. aprila 1997 in temeljita na zaslugah Albanije.

Člen 4

Albanija se zavezuje k nadaljevanju in spodbujanju sodelovanja in dobrososedskih odnosov z drugimi državami regije, vključno z določitvijo ustrezne ravni vzajemnih koncesij v zvezi s pretokom oseb, blaga, kapitala in storitev, kot tudi z razvojem projektov v skupnem interesu, zlasti tistih, povezanih z bojem proti organiziranemu kriminalu, korupciji, pranju denarja, nezakonitim migracijam in trgovini, predvsem trgovini z ljudmi in prepovedanimi drogami. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicami ter tako prispeva k regionalni stabilnosti.

Člen 5

Pogodbenice potrjujejo pomen boja proti terorizmu in izvajanja mednarodnih obveznosti na tem področju.

Člen 6

Pridružitev se postopno in v celoti izvede v prehodnem obdobju največ desetih let, razdeljenem v dve zaporedni fazi.

Zadevni dve fazi se ne uporabljata za naslov IV, v zvezi s katerim je v okviru navedenega naslova določen poseben razpored.

Namen te razdelitve v zaporedne faze je opraviti temeljit vmesni pregled izvajanja tega sporazuma. Na področju približevanja in uveljavljanja zakonodaje je cilj Albanije, da se v prvi fazi osredotoči na temeljne elemente pravnega reda Skupnosti z uporabo posebnih meril uspešnosti, kot je opisano v naslovu VI tega sporazuma.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ustanovljen na podlagi člena 116, redno pregleduje uporabo tega sporazuma ter izvajanje pravnih, upravnih, institucionalnih in gospodarskih reform s strani Albanije glede na preambulo in v skladu s splošnimi načeli, določenimi v tem sporazumu.

Prva faza se začne z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma. V petem letu po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet oceni napredek Albanije ter ugotovi, ali je bil dosežen zadovoljiv napredek za prehod v drugo fazo za dosego polnopravne pridružitve. Prav tako sprejme odločitve o vseh posebnih določbah, potrebnih za ureditev druge faze.

Člen 7

Sporazum je v celoti združljiv z ustreznimi določbami STO, zlasti s členom XXIV GATT 1994 in členom V GATS, in se izvaja v skladu s temi določbami.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

Člen 8

Politični dialog med pogodbenicami se nadalje razvija v okviru tega sporazuma. Spremlja in utrjuje zbliževanje med Evropsko unijo in Albanijo ter prispeva k vzpostavitvi tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicami.

Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti:

—

polno vključitev Albanije v skupnost demokratičnih držav in njeno postopno približevanje Evropski uniji,

—

zbliževanje stališč pogodbenic o mednarodnih vprašanjih, po potrebi tudi preko izmenjave informacij, in zlasti tistih vprašanjih, ki utegnejo bistveno vplivati na pogodbenice,

—

regionalno sodelovanje in razvoj dobrih sosedskih odnosov,

—

skupna stališča o varnosti in stabilnosti v Evropi, vključno s sodelovanjem na področjih, ki jih zadeva skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije.

Pogodbenice menijo, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenice zato soglašajo, da bodo sodelovale in prispevale k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev v okviru popolne skladnosti in nacionalnega izvajanja obstoječih obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenice soglašajo, da je ta določba bistveni element tega sporazuma in bo del političnega dialoga, ki bo spremljal in usklajeval te elemente.

Nadalje pogodbenice soglašajo, da bodo sodelovale in prispevale k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev:

—

s sprejetjem ukrepov za podpis, ratifikacijo, pristop k, če je to potrebno, in popolno izvedbo vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov,

—

z vzpostavitvijo učinkovitega sistema za nadzor nacionalnega izvoza, s pomočjo katerega se bo nadzoroval izvoz in tranzit blaga, povezan z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe orožja za množično uničevanje v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo, in del katerega so tudi učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza.

Politični dialog o tej zadevi lahko poteka na regionalni ravni.

Člen 9

Politični dialog poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ima splošno pristojnost za vse zadeve, ki bi mu jih pogodbenice želele predložiti v obravnavo.

Na zahtevo pogodbenic lahko politični dialog poteka tudi v naslednjih oblikah:

—

po potrebi v obliki srečanj višjih uradnikov, ki predstavljajo Albanijo, na eni strani ter predsedstva Sveta Evropske unije in Komisije na drugi strani,

—

z uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicami, vključno z ustreznimi stiki v tretjih državah ter v Združenih narodih, OVSE, Svetu Evrope in drugih mednarodnih forumih,

—

na kateri koli drug način, ki bi koristno prispeval k utrjevanju, razvijanju in krepitvi tega dialoga.

Člen 10

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 122.

Člen 11

Politični dialog lahko poteka v večstranskem okviru in kot regionalni dialog, v katerega so vključene druge države regije.

NASLOV III

REGIONALNO SODELOVANJE

Člen 12

Albanija dejavno spodbuja regionalno sodelovanje v skladu s svojo zavezo mednarodnemu in regionalnemu miru in stabilnosti ter razvoju dobrih sosedskih odnosov. Skupnost lahko s programi pomoči, tj. programi tehnične pomoči, podpira projekte z regionalnimi ali čezmejnimi razsežnostmi.

Kadar koli namerava Albanija okrepiti svoje sodelovanje z eno od držav, navedenih v členih 13, 14 in 15 spodaj, o tem obvesti Skupnost in države članice ter se z njimi posvetuje v skladu z določbami iz naslova X.

Albanija pregleda obstoječe dvostranske sporazume z vsemi zadevnimi državami ali sklene nove sporazume, da zagotovi njihovo skladnost z načeli iz memoranduma o soglasju o olajšanju in liberalizaciji trgovine, ki je bil podpisan v Bruslju 27. junija 2001.

Člen 13

Sodelovanje z drugimi državami, ki so podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum

Po podpisu tega sporazuma Albanija začne pogajanja z državami, ki so že podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, da bi sklenila dvostranske konvencije o regionalnem sodelovanju, s ciljem razširiti obseg sodelovanja med zadevnimi državami.

Glavni elementi teh konvencij so:

—

politični dialog,

—

vzpostavitev območja proste trgovine med pogodbenicami v skladu z ustreznimi določbami STO,

—

medsebojne koncesije v zvezi s pretokom delovne sile, ustanavljanjem, opravljanjem storitev, tekočimi plačili in pretokom kapitala kot tudi z drugimi politikami, ki se nanašajo na pretok oseb, na ravni tega sporazuma,

—

določbe o sodelovanju na drugih področjih, ne glede na to, če so zajeta v tem sporazumu ali ne, in zlasti v pravosodju in notranjih zadevah.

Te konvencije po potrebi vsebujejo določbe o vzpostavitvi potrebnih institucionalnih mehanizmov.

Te konvencije se sklenejo v dveh letih po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma. Pripravljenost Albanije za sklenitev takih konvencij bo pogoj za nadaljnji razvoj odnosov med Albanijo in Evropsko unijo.

Albanija začne pogajanja z ostalimi državami regije, čim te države podpišejo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.

Člen 14

Sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Albanija se vključi v regionalno sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, na nekaterih ali vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum, zlasti na področjih skupnega interesa. Takšno sodelovanje mora biti združljivo z načeli in cilji tega sporazuma.

Člen 15

Sodelovanje z državami kandidatkami za pristop k Evropski uniji

Albanija lahko spodbuja sodelovanje in sklene konvencijo o regionalnem sodelovanju s katero koli državo kandidatko za pristop k Evropski uniji na katerem koli področju sodelovanja, ki ga zajema ta sporazum. Cilj takšne konvencije je postopno prilagajanje dvostranskih odnosov med Albanijo in to državo ustreznemu delu odnosov med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter to državo.

Albanija začne pogajanja s Turčijo, da bi na podlagi obojestranske koristi sklenila sporazum o vzpostavitvi območja proste trgovine med obema pogodbenicama v skladu s členom XXIV GATT in o liberalizaciji ustanavljanja in opravljanja storitev med njima na ravni, enakovredni temu sporazumu, v skladu s členom V GATS.

Ta pogajanja je treba začeti čim prej, da bi takšen sporazum sklenili pred koncem prehodnega obdobja, omenjenega v členu 16(1).

NASLOV IV

PROSTI PRETOK BLAGA

Člen 16

Skupnost in Albanija postopno vzpostavita območje proste trgovine v obdobju največ desetih let od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z določbami tega sporazuma in določbami GATT 1994 in STO. Pri tem se upoštevajo posebne zahteve, določene v nadaljnjem besedilu.

V trgovini med pogodbenicami se za uvrščanje blaga uporablja kombinirana nomenklatura.

Osnovna dajatev, za katero je treba uporabiti postopna znižanja, določena v tem sporazumu, je za vsak izdelek dajatev, ki se dejansko uporablja erga omnes na dan pred podpisom tega sporazuma.

Znižane dajatve, ki jih mora uporabiti Albanija in izračunane na način, določen v tem sporazumu, se zaokrožijo na cele številke z uporabo skupnih aritmetičnih načel. Tako se vse številke, pri katerih je število za decimalno vejico manjše ali enako 50, zaokrožijo navzdol na najbližjo celo številko; vse številke, pri katerih je za decimalno vejico število večje od 50, se zaokrožijo navzgor na najbližjo celo številko.

Če se po podpisu tega sporazuma uporabi kakršno koli tarifno znižanje na podlagi erga omnes, zlasti znižanja, dogovorjena v okviru carinskih pogajanj v STO, morajo tako znižane dajatve nadomestiti osnovne dajatve, omenjene v odstavku 3, od dneva, ko se takšna znižanja začnejo uporabljati.

Skupnost in Albanija se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah.

POGLAVJE I

Industrijski izdelki

Člen 17

Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Albanije, ki so našteti v poglavjih 25 do 97 kombinirane nomenklature, razen proizvodov, naštetih v alinei (ii) točke 1 Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu (GATT 1994).

Trgovina med pogodbenicami s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, poteka v skladu z določbami te pogodbe.

Člen 18

Carinske dajatve pri uvozu izdelkov s poreklom iz Albanije v Skupnost se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom se za izdelke s poreklom iz Albanije odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 19

Carinske dajatve pri uvozu blaga s poreklom iz Skupnosti v Albanijo, razen carinskih dajatev, naštetih v Prilogi I, se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

Carinske dajatve pri uvozu blaga s poreklom iz Skupnosti v Albanijo, naštete v Prilogi I, se postopno znižujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

—

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve,

—

1. januarja v prvem letu po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 60 % osnovne dajatve,

—

1. januarja v drugem letu po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve,

—

1. januarja v tretjem letu po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 20 % osnovne dajatve,

—

1. januarja v četrtem letu po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 10 % osnovne dajatve,

—

1. januarja v petem letu po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo.

Količinske omejitve pri uvozu blaga s poreklom iz Skupnosti v Albanijo in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 20

Skupnost in Albanija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma v medsebojni trgovini odpravita vse dajatve, katerih učinek je enak carinskim dajatvam pri uvozu.

Člen 21

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma Skupnost in Albanija odpravita vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakim učinkom.

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma Skupnost in Albanija odpravita vse medsebojne količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakim učinkom.

Člen 22

Albanija izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carinske dajatve v trgovini s Skupnostjo prej, kot je predvideno v členu 19, če to omogočajo splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v zvezi s tem preuči stanje in oblikuje ustrezna priporočila.

Člen 23

Protokol 1 določa režime za izdelke iz železa in jekla iz poglavij 72 in 73 kombinirane nomenklature.

POGLAVJE II

Kmetijstvo in ribištvo

Člen 24

Opredelitev

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi s poreklom iz Skupnosti ali Albanije.

Izraz „kmetijski in ribiški proizvodi“ pomeni proizvode, naštete v poglavjih 1 do 24 kombinirane nomenklature, in proizvode, naštete v alinei (ii) točke 1 Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu (GATT, 1994).

Ta opredelitev vključuje ribe in ribiške proizvode iz poglavja 3 pod tarifnima številkama 1604 in 1605 ter pod tarifnimi podštevilkami 0511 91 , 2301 20 00 in 1902 20 10 .

Člen 25

Protokol 2 določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode, ki so našteti v njem.

Člen 26

Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih in ribiških proizvodov s poreklom iz Albanije.

Albanija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih in ribiških proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

Člen 27

Kmetijski proizvodi

Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi carinske dajatve in dajatve z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Albanije, razen proizvodov pod tarifnimi številkami 0102 , 0201 , 0202 , 1701 , 1702 in 2204 kombinirane nomenklature.

V primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba dajatev ad valorem in posebne carinske dajatve, odprava velja samo za dajatve ad valorem.

Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma uporablja dajatev prost dostop za uvoz proizvodov s poreklom iz Albanije v Skupnost, in sicer proizvodov pod tarifnima številkama 1701 in 1702 kombinirane nomenklature, do meje letne tarifne kvote 1 000 ton.

Albanija na dan začetka veljavnosti tega sporazuma:

(a)

odpravi carinske dajatve, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi II(a);

(b)

postopno zniža carinske dajatve, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi II(b), v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v omenjeni prilogi;

(c)

odpravi carinske dajatve, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi II(c), do meje tarifne kvote, navedene za zadevne proizvode.

Protokol 3 določa režime za vina in žgane pijače, ki so navedeni v njem.

Člen 28

Ribiški proizvodi

Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carinske dajatve za ribe in ribiške proizvode, razen proizvodov, naštetih v Prilogi III, s poreklom iz Albanije. Za proizvode, naštete v Prilogi III, se uporabljajo določbe iz te priloge.

Albanija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma ne uporablja več carinskih dajatev ali dajatev z učinkom, enakim carinskim dajatvam, za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti.

Člen 29

Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi med pogodbenicami, posebne občutljivosti teh proizvodov, pravil skupne politike Skupnosti na področju kmetijstva in ribištva ter politike Albanije na področju kmetijstva in ribištva, vloge kmetijstva in ribištva v gospodarstvu Albanije ter posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru STO Skupnost in Albanija najpozneje v šestih letih po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej na pravilni in ustrezni vzajemni osnovi preučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij, da bi se izvedla večja liberalizacija trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi.

Člen 30

Določbe tega poglavja ne vplivajo na enostransko uporabo ugodnejših ukrepov ene ali druge pogodbenice.

Člen 31

Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti členov 38 in 43 se obe pogodbenici v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih in ribiških trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega se uporabljajo koncesije iz členov 25, 27 in 28, povzroči resne motnje na trgih ali pri nacionalnih regulativnih mehanizmih druge pogodbenice, takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se takšna rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme primerne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.

POGLAVJE III

Skupne določbe

Člen 32

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino med pogodbenicami z vsemi proizvodi, razen če je v tem sporazumu ali v protokolih 1, 2 in 3 predvideno drugače.

Člen 33

Mirovanje

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Albanijo ne uvajajo nove carinske dajatve pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom, prav tako se ne povečujejo dajatve, ki se že uporabljajo.

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Albanijo ne uvajajo nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom, prav tako se ne smejo zaostriti obstoječe omejitve.

Brez poseganja v koncesije iz člena 26 določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena ne omejujejo izvajanja kmetijske politike Albanije in Skupnosti ali sprejetja kakršnih koli ukrepov v okviru teh politik, če to ne vpliva negativno na uvozni režim iz prilog II in III.

Člen 34

Prepoved fiskalne diskriminacije

Pogodbenice se vzdržijo vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo razlikovanje med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice, če ti obstajajo, pa jih odpravijo.

Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih posrednih davkov, ki presega višino zanje veljavnega posrednega obdavčenja.

Člen 35

Določbe o odpravi carinskih dajatev pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

Člen 36

Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejne ureditve

Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali uvajanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinski režim, predviden v tem sporazumu.

V prehodnem obdobju, opredeljenem v členu 19, ta sporazum ne vpliva na izvajanje posebne preferencialne ureditve, s katero se ureja pretok blaga in ki je določena v mejnih sporazumih, predhodno sklenjenih med eno ali več državami članicami in Albanijo, ali izhaja iz dvostranskih sporazumov, opredeljenih v naslovu III, ki jih je Albanija sklenila za spodbujanje regionalne trgovine.

Pogodbenice se v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med seboj posvetujejo o sporazumih, opisanih v odstavkih 1 in 2, in, kadar se to zahteva, o drugih pomembnejših zadevah v zvezi z njihovo trgovinsko politiko do tretjih držav. Zlasti v primeru pristopa tretje države k Skupnosti se opravijo posvetovanja, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Albanije, navedenih v tem sporazumu.

Člen 37

Damping in subvencije

Določbe tega sporazuma pogodbenicam ne preprečujejo ukrepanja na področju trgovinske zaščite v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 38.

Če ena od pogodbenic v trgovini z drugo pogodbenico ugotovi damping in/ali subvencije, proti katerim se lahko izvede izravnalni ukrep, lahko prva pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe proti takšnemu ravnanju v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 ter Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ali z njimi povezano notranjo zakonodajo.

Člen 38

Splošna zaščitna klavzula

Določbe člena XIX GATT 1994 in Sporazum STO o zaščitni klavzuli se uporabljajo za obe pogodbenici.

Kadar se kateri koli proizvod ene pogodbenice uvozi na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah ali pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo:

—

resno škodo domači industriji podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov na ozemlju pogodbenice uvoznice ali

—

resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju ali težave, zaradi katerih se lahko resno poslabša gospodarski položaj regije pogodbenice uvoznice,

lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

Dvostranski zaščitni ukrepi glede uvoza iz druge pogodbenice ne presegajo okvira, ki je potreben za odpravo nastalih težav, in bi morali običajno zajemati opustitev nadaljnjega znižanja katerih koli veljavnih stopenj dajatve, ki je v tem sporazumu predvidena za zadevni proizvod, ali povišanje stopnje dajatve za ta proizvod do zgornje meje, ki ustreza dajatvi za državo z največjimi ugodnostmi (MFN), ki se uporablja za isti proizvod. Takšni ukrepi vsebujejo jasne določbe za odpravo teh ukrepov najpozneje na koncu določenega obdobja in se ne izvajajo dlje od enega leta. V izrednih okoliščinah se lahko ukrepi sprejmejo za obdobje največ treh let. Dvostranski zaščitni ukrepi se ne uporabijo za uvoz proizvoda, za katerega so bili takšni ukrepi predhodno sprejeti za obdobje najmanj treh let po izteku ukrepa.

V primerih iz tega člena, in sicer pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v tem členu, ali v primerih, na katere se nanaša odstavek 5(b), Skupnost oziroma Albanija Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu čim prej predloži vse ustrezne informacije z namenom, da poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

Za izvajanje zgornjih odstavkov se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

Težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se nanaša ta člen, se posredujejo v preučitev Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme kakršen koli sklep, potreben za njihovo odpravo.

Če Stabilizacijsko-pridružitveni svet ali pogodbenica izvoznica v 30 dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne sprejmeta sklepa, potrebnega za odpravo teh težav, ali druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo težave v skladu s tem členom. Pri izbiri zaščitnih ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev, ki jih določa ta sporazum. Z zaščitnimi ukrepi, uporabljenimi v skladu s členom XIX GATT in Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, se ohranja raven/meja preferencialov iz tega sporazuma.

(b)

Če izjemne in kritične razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočijo predhodnih informacij ali preiskave, lahko zadevna pogodbenica v primerih, opredeljenih v tem členu, nemudoma uporabi začasne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

O zaščitnih ukrepih se takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.

Če Skupnost ali Albanija za uvoz proizvodov, ki bi lahko povzročil težave, navedene v tem členu, uvede upravni postopek, katerega namen je čim hitreje zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico.

Člen 39

Klavzula o pomanjkanju

Če izpolnjevanje določb iz tega naslova povzroči:

(a)

resno pomanjkanje ali nevarnost resnega pomanjkanja živil ali drugih proizvodov, ki jih pogodbenica izvoznica nujno potrebuje, ali

(b)

ponovni izvoz proizvoda v tretjo državo, za katerega pogodbenica izvoznica ohranja količinske omejitve izvoza, carinske dajatve ali ukrepe ali dajatve z enakim učinkom in ima lahko zaradi zgornjih primerov pogodbenica izvoznica večje težave,

lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

Pri izbiri ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev iz tega sporazuma. Takšni ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije pod enakimi pogoji ali prikritega omejevanja trgovine ter se odpravijo, ko pogoji za upravičenost ukrepov ne obstajajo več.

Pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v odstavku 1, ali čim prej v primerih, na katere se nanaša odstavek 4, Skupnost oziroma Albanija Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije z namenom, da poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenice. V okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta se pogodbenice lahko dogovorijo o sredstvih, ki so potrebna za odpravo težav. Če v tridesetih dneh od posredovanja zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pogodbenice ne sklenejo dogovora, lahko pogodbenica izvoznica uporabi ukrepe iz tega člena v zvezi z izvozom zadevnega proizvoda.

Če v izjemnih in kritičnih razmerah, v katerih je potrebno takojšnje ukrepanje, ni mogoče pridobiti predhodnih informacij ali izvesti preiskave, lahko Skupnost oziroma Albanija nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

O kakršnih koli ukrepih, ki se uporabijo v skladu s tem členom, se takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, v okviru katerega se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro okoliščine to omogočajo.

Člen 40

Državni monopoli

Albanija postopno prilagodi vse državne monopole trgovinske narave, da bi do konca četrtega leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovila, da med državljani držav članic in Albanije ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži. Stabilizacijsko-pridružitveni svet se obvesti o sprejetih ukrepih za dosego tega cilja.

Člen 41

Protokol 4 določa pravila o poreklu blaga za uporabo določb tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

Člen 42

Dovoljene omejitve

Sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali prevoza blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo, varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, z varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Takšne prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicami.

Člen 43

Pogodbenice se strinjajo, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega naslova, in poudarjajo svojo zavezo boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.

Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega naslova, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) v skladu s tem členom.

V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

(a)

ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega(-ih) proizvoda(-ov);

(b)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

Za namen tega člena je nepravilnosti ali goljufijo med drugim mogoče ugotoviti, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.

Pri uporabi začasnih opustitev veljajo naslednji pogoji:

(a)

pogodbenica, ki je ugotovila, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja, in/ali je ugotovila nepravilnosti ali goljufijo, o svojih ugotovitvah in objektivnih informacijah brez nepotrebnega odlašanja obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici;

(b)

kadar se pogodbenice posvetujejo v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora in se v treh mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). O začasnih opustitvah se brez nepotrebnega odlašanja obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor;

(c)

začasne opustitve iz tega člena se omejijo toliko, kolikor je to nujno za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Ne presegajo obdobja šestih mesecev, ki se lahko podaljša. O začasnih opustitvah se takoj po njihovem sprejetju obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. O opustitvah se redno posvetuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, zlasti z namenom, da se opustitve prenehajo uporabljati takoj, ko pogoji za njihovo uporabo prenehajo.

Hkrati z obvestilom Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru iz odstavka 4(a) mora zadevna pogodbenica v Uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da je za zadevni proizvod na podlagi objektivnih informacij ugotovljeno neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

Člen 44

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema uvoza in zlasti pri uporabi določb protokola obstoječega sporazuma v zvezi z opredelitvijo pojma „proizvodov s poreklom“ in metod upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takšnimi posledicami, zaprosi Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da preuči možnosti za sprejetje ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 45

Uporaba tega sporazuma ne posega v uporabo določb zakonodaje Skupnosti za Kanarske otoke.

NASLOV V

PRETOK DELOVNE SILE, USTANAVLJANJE, OPRAVLJANJE STORITEV, TEKOČA PLAČILA, PRETOK KAPITALA

POGLAVJE I

Pretok delovne sile

Člen 46

Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

—

delavci, ki so državljani Albanije in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani glede na državljane te države članice, kar zadeva pogoje za delo, plačilo za opravljeno delo ali odpuščanje,

—

zakonec in otroci delavca, zakonito zaposlenega na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo zakoncev in otrok sezonskih delavcev in delavcev, ki prihajajo na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v skladu s členom 47, razen če ni v takšnih sporazumih predvideno drugače, imajo dostop do trga dela te države članice v obdobju, ko ima ta delavec dovoljenje za delo in bivanje v tej državi.

Albanija ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v tej državi, prizna enako obravnavanje, kakor je predvideno v odstavku 1, delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Albanije, kot tudi njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo v omenjeni državi.

Člen 47

Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah ter v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delovne sile:

—

bi se morale obstoječe možnosti za zaposlovanje albanskih delavcev, ki jih zagotavljajo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in po možnosti še izboljšati,

—

druge države članice preučijo možnost sklenitve podobnih sporazumov.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet preuči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi predpisi in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.

Člen 48

Določijo se predpisi za usklajevanje sistemov socialne varnosti za delavce z albanskim državljanstvom, zakonito zaposlene na ozemlju države članice, in za člane njihovih družin, ki tam zakonito prebivajo. V ta namen sklep Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ne sme vplivati na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, če ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo, določa naslednje:

—

vse dobe zavarovanja, zaposlitve ali bivanja, ki jih ti delavci dosežejo v različnih državah članicah, se seštevajo za pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt ter za zdravstveno oskrbo teh delavcev in njihovih družinskih članov,

—

vse pokojnine in rente za starost, smrt, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali invalidnost kot njihovo posledico, razen prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, so prosto prenosljive v skladu z zakonodajo države ali držav članic, v breme katerih gredo,

—

ti delavci prejemajo družinske dodatke za svoje družinske člane, kot je opredeljeno zgoraj.

Albanija prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na ozemlju Albanije ter njihovim družinskim članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, podobno obravnavanje, kakor je opredeljeno v drugi in tretji alinei odstavka 1.

POGLAVJE II

Ustanavljanje

Člen 49

Za namene tega sporazuma:

(a)

„družba Skupnosti“ oziroma „albanska družba“ pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Albanije z registriranim sedežem ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Albanije.

Če pa ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice oziroma Albanije, samo svoj registriran sedež na ozemlju Skupnosti ali Albanije, se ta družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Albanije, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic oziroma Albanije;

(b)

„hčerinska družba“ neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom prve družbe;

(c)

„podružnica“ družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(d)

„pravica do ustanavljanja“ pomeni:

(i)

za državljane pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanavljajo podjetja, zlasti družbe, ki jih dejansko nadzorujejo. Status samozaposlene osebe in status lastnika podjetja ne dajeta pravice do iskanja ali sprejemanja zaposlitve na trgu dela druge pogodbenice niti pravice do dostopa na trg dela druge pogodbenice. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za državljane, ki niso izključno samozaposlene osebe;

(ii)

za družbe Skupnosti ali albanske družbe pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti z ustanavljanjem hčerinskih družb in podružnic v Albaniji oziroma Skupnosti;

(e)

„delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(f)

„gospodarske dejavnosti“ načeloma vključujejo industrijske, trgovinske in poslovne dejavnosti ter obrtne dejavnosti;

(g)

„državljan Skupnosti“ oziroma „državljan Albanije“ pomeni fizično osebo, ki je državljan ene od držav članic ali Albanije;

(h)

glede mednarodnega pomorskega prometa, vključno s kombiniranimi prevozi, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova tudi za državljane držav članic oziroma Albanije, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Albanije, in za ladijske prevoznike, ki so registrirani zunaj Skupnosti oziroma Albanije in so pod nadzorom državljanov države članice oziroma Albanije, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici oziroma Albaniji v skladu z njihovo zakonodajo;

(i)

„finančne storitve“ pomenijo dejavnosti, opredeljene v Prilogi IV. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko področje uporabe te priloge razširi ali spremeni.

Člen 50

Albanija olajša vzpostavitev dejavnosti družb in državljanov Skupnosti na svojem ozemlju. V ta namen z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi:

(i)

da bo ustanavljanje družb Skupnosti obravnavala na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, zagotovljenega albanskim družbam ali družbam iz tretjih držav, kar je ugodnejše, ter

(ii)

da bo delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti v Albaniji po njihovi ustanovitvi obravnavala na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja albanskih družb in podružnic ali katerih koli hčerinskih družb in podružnic katere koli družbe iz tretje države, kar je ugodnejše.

Pogodbenice ne sprejmejo novih predpisov ali ukrepov, ki bi bili diskriminacijski na področju ustanavljanja družb Skupnosti ali Albanije na njunem ozemlju ali pri delovanju teh družb po njihovi ustanovitvi v primerjavi z njunimi lastnimi družbami.

Skupnost in njene države članice z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovijo:

(i)

da bodo ustanavljanje albanskih družb obravnavale na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam ali kateri koli družbi iz katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(ii)

da bodo delovanje hčerinskih družb in podružnic albanskih družb, ustanovljenih na njihovem ozemlju, obravnavale na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam in podružnicam ali katerim koli hčerinskim družbam in podružnicam katere koli družbe iz tretje države, ustanovljenim na njihovem ozemlju, kar je ugodnejše.

Pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za razširitev uporabe zgornjih določb, da se upošteva pravica državljanov obeh pogodbenic, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe.

Ne glede na določbe tega člena:

(a)

imajo od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice pravico do uporabe in najema nepremičnin v Albaniji;

(b)

imajo hčerinske družbe in podružnice Skupnosti tudi pravico, da pridobijo in uživajo lastninske pravice do nepremičnin tako kot albanske družbe, glede javnih dobrin/dobrin v skupnem interesu pa enake pravice, kot jih uživajo albanske družbe, kadar so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene, razen naravnih virov, kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč. Sedem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za razširitev pravic iz tega odstavka na izključena področja.

Člen 51

Ob upoštevanju določb člena 50, z izjemo finančnih storitev, opredeljenih v Prilogi IV, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja pravico družb in državljanov do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju, če ti predpisi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

V zvezi s finančnimi storitvami se pogodbenici ne glede na katere koli druge določbe tega sporazuma ne sme preprečiti, da sprejme ukrepe v skladu z načelom varnega in skrbnega poslovanja, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali da bi zagotovila celovitost in stabilnost finančnega sistema. Ti ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice iz tega sporazuma.

Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava.

Člen 52

Brez poseganja v Večstranski sporazum o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA) se določbe tega poglavja ne uporabljajo za storitve v zračnem prometu, prevozne storitve na področju celinskih plovnih poti in storitve kabotaže v pomorskem prometu.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko oblikuje priporočila za izboljšanje stanja na področju ustanavljanja in delovanja na področjih, ki jih zajema odstavek 1.

Člen 53

Določbe členov 50 in 51 ne preprečujejo pogodbenici, da za ustanavljanje in delovanje podružnic družb na njenem ozemlju, ki pripadajo družbam druge pogodbenice, ki niso registrirane na ozemlju prve pogodbenice, uporablja posebna pravila, katerih uporaba je utemeljena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami v primerjavi s podružnicami družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna iz previdnostnih razlogov.

Različna obravnava se uporablja samo, ko je to nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, v primeru finančnih storitev, zaradi previdnostnih razlogov.

Člen 54

Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Albanije olajšali začetek in opravljanje zakonsko urejenih poklicnih dejavnosti v Albaniji oziroma Skupnosti, Stabilizacijsko-pridružitveni svet preuči, kateri ukrepi so potrebni za medsebojno priznavanje kvalifikacij. Sprejme lahko vse ukrepe, potrebne v ta namen.

Člen 55

Družba Skupnosti, ustanovljena na ozemlju Albanije oziroma Skupnosti, ima pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavnimi predpisi države gostiteljice tako ustanovljene družbe na ozemlju Albanije oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce državljane držav članic Skupnosti oziroma Albanije, pod pogojem, da je to osebje ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2 tega člena, in da je zaposleno izključno v družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo teh delavcev veljajo samo za čas takšne zaposlitve.

Ključno osebje zgoraj omenjenih družb, v nadaljnjem besedilu „organizacije“, je „znotraj podjetja premeščeno osebje“, kot je opredeljeno v točki (c), po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni družbeniki (razen večinskih delničarjev) vsaj neposredno eno leto pred premestitvijo:

(a)

osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, kar vključuje:

—

vodenje podjetja, oddelka ali pododdelka podjetja,

—

nadzor in kontrolo dela drugih nadzornih, strokovnih ali vodilnih uslužbencev,

—

pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(b)

osebe, zaposlene v organizaciji, s posebnimi znanji, bistvenimi za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takšnega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, odraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje;

(c)

„premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, oseba pa mora biti premeščena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

Vstop državljanov Albanije oziroma Skupnosti na ozemlje Skupnosti in njihova začasna prisotnost na tem ozemlju se dovoli, če so predstavniki družb osebe na vodilnih položajih znotraj družbe, kot je opredeljeno v odstavku 2(a), in so zadolžene za ustanovitev hčerinske družbe ali podružnice Skupnosti albanske družbe ali albanske hčerinske družbe ali podružnice družbe Skupnosti v državi članici oziroma Albaniji, če:

—

navedeni predstavniki ne opravljajo neposredne prodaje ali opravljajo storitve in

—

ima družba svojo glavno poslovno enoto zunaj Skupnosti oziroma Albanije ter v navedeni državi članici oziroma Albaniji nima drugih predstavnikov, uradov, podružnic ali hčerinskih družb.

Člen 56

V prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma lahko Albanija prehodno uvede ukrepe, ki odstopajo od določb tega poglavja, kar zadeva pravico družb in državljanov Skupnosti do ustanavljanja, če so določene gospodarske panoge:

—

v postopku prestrukturiranja ali se soočajo z resnimi težavami, zlasti če te povzročajo večje socialne probleme v Albaniji, ali

—

se te panoge soočajo z možnostjo izgube ali občutnega zmanjšanja celotnega tržnega deleža, ki ga imajo albanske družbe ali državljani v določenem sektorju ali gospodarski panogi v Albaniji, ali

—

so novo nastajajoče gospodarske panoge v Albaniji.

Takšni ukrepi:

(i)

se prenehajo uporabljati najpozneje sedem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma;

(ii)

so primerni in potrebni za izboljšanje položaja ter

(iii)

niso diskriminacijski glede dejavnosti družb ali državljanov Skupnosti, ki imajo v času sprejetja danega ukrepa že sedež v Albaniji, v primerjavi z družbami ali državljani Albanije.

Kadar koli je možno, Albanija pri načrtovanju in uporabi takšnih ukrepov zagotovi družbam in državljanom Skupnosti preferencialno obravnavanje, v nobenem primeru pa jih ne obravnava manj ugodno kakor gospodarske družbe ali državljane iz katere koli tretje države. Pred sprejetjem takšnih ukrepov se Albanija posvetuje s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom in jih ne začne izvajati prej kot en mesec po tem, ko obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet o konkretnih ukrepih, ki jih namerava uvesti, razen če je zaradi nevarnosti nepopravljive škode potrebno sprejetje nujnih ukrepov, pri čemer se Albanija posvetuje s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom takoj po njihovi uvedbi.

Ob izteku petega leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma lahko Albanija uvede ali ohrani te ukrepe samo z dovoljenjem Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in pod pogoji, ki jih ta določi.

POGLAVJE III

Opravljanje storitev

Člen 57

Pogodbenice se v skladu z naslednjimi določbami zavezujejo, da bodo sprejele potrebne ukrepe za postopno opravljanje storitev družb ali državljanov Skupnosti ali Albanije, ki poslujejo v drugi pogodbenici kot oseba, kateri so storitve namenjene.

Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, pogodbenice dovolijo začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri izvajalcu storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 55(2), vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki družbe ali državljanov Skupnosti ali Albanije ter zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom sklepanja poslov prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega izvajalca storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

Pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme potrebne ukrepe za postopno izvajanje določb iz odstavka 1. Pri približevanju zakonodaje pogodbenic se upošteva njihov doseženi napredek.

Člen 58

Pogodbenice ne sprejmejo nobenih ukrepov, na podlagi katerih bi se znatno poostrili pogoji za opravljanje storitev državljanov ali družb Skupnosti in Albanije, ki imajo sedež v drugi pogodbenici kot oseba, kateri so storitve namenjene, v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Če ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma uvedla druga pogodbenica, za posledico občutno strožje razmere za opravljanje storitev v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko prva pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta.

Člen 59

Glede opravljanja prevoznih storitev med Skupnostjo in Albanijo se uporabljajo naslednje določbe:

Glede notranjega prometa Protokol 5 določa pravila, ki se uporabljajo v odnosih med pogodbenicami, da se zagotovi zlasti neomejeni tranzitni cestni promet po Albaniji in Skupnosti kot celoti, učinkovita uporaba načela nediskriminacije in usklajevanje albanske prometne zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

Glede pomorskega prometa se pogodbenice zavežejo, da bodo učinkovito uporabljale načelo neomejenega dostopa do trga in prometa na podlagi tržnih zakonitosti in spoštovale mednarodne in evropske obveznosti na področju varnosti, zaščite in okoljskih standardov.

Pogodbenice izražajo svojo zavezanost poslovanju v skladu z načelom svobodne konkurence, ki je bistvena značilnost mednarodnega pomorskega prometa.

Pri uporabi načel iz odstavka 2

(a)

pogodbenice ne vključujejo klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami;

(b)

pogodbenice z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravijo vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminacijske učinke na prosto zagotavljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu;

(c)

vsaka pogodbenica med drugim zagotavlja ladjam, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice, obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo priznava svojim ladjam za dostop do pristanišč, ki so odprta za mednarodno trgovino, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev v pristaniščih, kot tudi s tem povezanih pristojbin in dajatev, carinskih objektov in določitve privezov ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje.

Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicami v skladu z njihovimi vzajemnimi tržnimi potrebami se pogoji vzajemnega dostopa na področju zračnega prometa obravnavajo v okviru posebnih sporazumov, o katerih se dogovorijo pogodbenice.

Pred sklenitvijo sporazuma iz odstavka 4 pogodbenice ne sprejmejo nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminacijski v primerjavi s položajem, kakršen je bil pred dnevom začetka veljavnosti tega sporazuma.

Albanija postopno prilagodi svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, zakonodaji Skupnosti, ki kadar koli velja za zračni, pomorski in notranji promet, kolikor to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic in olajša pretok potnikov in blaga.

V skladu s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja Stabilizacijsko-pridružitveni svet preuči načine za ustvarjanje pogojev, potrebnih za več svobode pri izvajanju storitev zračnega in notranjega prometa.

POGLAVJE IV

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 60

Pogodbenice se zavežejo, da bodo v prosto zamenljivi valuti dovoljevale vsa plačila in transferje na tekoči račun plačilne bilance med Skupnostjo in Albanijo v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada.

Člen 61

Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenice z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovijo prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova V, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenice z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovijo prosti pretok kapitala v zvezi s posojili, povezanimi s trgovinskimi transakcijami ali zagotavljanjem storitev, pri čemer sodeluje prebivalec ene od pogodbenic, in s finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo več kot eno leto.

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma Albanija s popolno in primerno uporabo svojega pravnega sistema in postopkov državljanom držav članic Evropske unije odobri pridobitev nepremičnin v Albaniji, razen v primeru omejitev, predvidenih v albanskem seznamu posebnih obveznosti v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS). V sedmih letih od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma Albanija postopno prilagodi svojo zakonodajo v zvezi s pridobitvijo nepremičnin v Albaniji s strani državljanov držav članic Evropske unije za zagotovitev obravnave, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi albanskim državljanom. Pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet preuči načine za postopno odpravo takšnih omejitev.

Od petega leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenice zagotovijo tudi prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami ter finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo manj kot eno leto.

Brez poseganja v odstavek 1 pogodbenice ne uvedejo novih omejitev pri pretoku kapitala in tekočih plačil med prebivalci Skupnosti in Albanije ter ne poostrijo obstoječih ureditev.

Če v izjemnih okoliščinah ter brez poseganja v določbe člena 60 in tega člena pretok kapitala med Skupnostjo in Albanijo povzroči ali zanj obstaja nevarnost, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Albaniji, lahko Skupnost oziroma Albanija za največ eno leto sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Albanijo, če so ti ukrepi nujno potrebni.

Z zgornjimi določbami se ne sme omejevati pravica gospodarskih subjektov pogodbenic, da izkoristijo katero koli ugodnejšo obravnavo, ki je lahko predvidena v katerem koli obstoječem dvostranskem ali večstranskem sporazumu, ki ga sklenejo pogodbenice tega sporazuma.

Pogodbenice se med seboj posvetujejo z namenom, da omogočita lažji pretok kapitala med Skupnostjo in Albanijo za spodbujanje ciljev tega sporazuma.

Člen 62

V prvih treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenice sprejmejo ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

Ob koncu tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za polno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

POGLAVJE V

Splošne določbe

Člen 63

Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake od pogodbenic, četudi le občasno, povezane z izvajanjem javne oblasti.

Člen 64

Za namene tega naslova določbe tega sporazuma pogodbenicam ne preprečujejo uporabe njihovih zakonov in drugih predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in bivanjem v njej, zaposlitvijo, delovnimi pogoji, prijavo stalnega prebivališča in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih pogodbenice ne uporabljajo tako, da bi z uporabo izničile ali omejile koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba ne posega v uporabo člena 63.

Člen 65

Določbe tega naslova zajemajo tudi družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti albanskih družb ali državljanov in družb ali državljanov Skupnosti.

Člen 66

Obravnavanje po načelu MFN, odobreno v skladu z določbami tega naslova, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenice zagotavljajo ali jih bodo zagotavljale v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi pogodbenicam preprečevala sprejetje ali uveljavitev ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov, katerih namen je izogibanje dvojnemu obdavčenju, ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi se državam članicam ali Albaniji preprečevala uporaba ustreznih določb njihove davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihovo stalno prebivališče.

Člen 67

Pogodbenice si prizadevajo, da se za namene plačilne bilance, kadar je mogoče, izognejo uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki takšne ukrepe sprejme, drugi pogodbenici čim prej predloži časovni razpored za odpravo ukrepov.

Kadar ima ena ali več držav članic ali Albanija resne plačilnobilančne težave ali kadar za takšne težave obstaja neposredna nevarnost, lahko Skupnost oziroma Albanija v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejme omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi v zvezi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in morajo biti omejeni le na to, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost oziroma Albanija o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov ali katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.

Člen 68

Določbe tega naslova se postopno prilagodijo, zlasti na podlagi zahtev, ki izhajajo iz člena V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS).

Člen 69

Določbe tega sporazuma ne posegajo v uporabo katerega koli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice, ki je potreben, da se z določbami tega sporazuma prepreči izogibanje njenim ukrepom glede dostopa tretje države na njen trg.

NASLOV VI

PRIBLIŽEVANJE IN UVELJAVLJANJE ZAKONODAJE TER UVELJAVLJANJE PRAVIL O KONKURENCI

Člen 70

Pogodbenice priznavajo pomen približevanja obstoječe albanske zakonodaje zakonodaji Skupnosti ter njenega učinkovitega izvajanja. Albanija si prizadeva postopno uskladiti svojo obstoječo in prihodnjo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Albanija zagotovi ustrezno izvajanje in uveljavljanje svoje obstoječe in prihodnje zakonodaje.

Približevanje se prične na dan podpisa tega sporazuma in se do konca prehodnega obdobja, opredeljenega v členu 6 tega sporazuma, postopno razširi na vsa področja pravnega reda Skupnosti, navedena v tem sporazumu.

V prvi fazi izvajanja, opredeljeni v členu 6 tega sporazuma, se približevanje usmerja v ključna področja pravnega reda Skupnosti v zvezi z notranjim trgom in na druga pomembna področja, kot so konkurenca, pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, javno naročanje, standardi in certificiranje, finančne storitve, kopenski in pomorski promet – s posebnim poudarkom na varnostnih in okoljskih standardih ter družbenih vidikih – pravo družb, računovodstvo, varstvo potrošnikov, varstvo podatkov, varnost in zdravje pri delu ter enake možnosti. V drugi fazi se Albanija osredotoči na ostale dele pravnega reda Skupnosti.

Približevanje bo potekalo po programu, o katerem se bosta dogovorili Komisija Evropskih skupnosti in Albanija.

Albanija v dogovoru s Komisijo Evropskih skupnosti opredeli tudi načine za spremljanje izvajanja približevanja zakonodaje in sprejetje ukrepov za uveljavljanje zakonodaje.

Člen 71

Konkurenca in druge gospodarske določbe

S pravilnim delovanjem tega sporazuma je, kolikor to lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Albanijo, nezdružljivo naslednje:

(i)

vsi sporazumi med podjetji, odločitve podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali motenje konkurence;

(ii)

zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Albanije kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja;

(iii)

vsaka državna pomoč, s katero se izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala konkurenca z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali nekaterim proizvodom.

Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Skupnosti, zlasti iz členov 81, 82, 86 in 87 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter interpretativnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Skupnosti.

Pogodbenice zagotovijo, da bo imel neodvisen javni organ dovolj pooblastil za polno izvajanje odstavka 1(i) in (ii) v zvezi z zasebnimi in javnimi podjetji ter podjetji, katerim so bile dodeljene posebne pravice.

Albanija ustanovi neodvisen organ, ki ima pooblastila za polno izvajanje odstavka 1(iii), v roku štirih let od dne začetka veljavnosti tega sporazuma. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne pomoči v skladu z odstavkom 2, kakor tudi pooblastila za odreditev vračila državne pomoči, ki je bila dodeljena nezakonito.

Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državnih pomoči, med drugim tako, da za drugo pogodbenico pripravi redno letno poročilo ali ustrezne enakovredne dokumente, v skladu z metodologijo in predstavljeno analizo Skupnosti o državnih pomočeh. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica predloži informacije o posebnih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.

Albanija pripravi izčrpen inventar shem pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa iz odstavka 4, in takšne sheme pomoči uskladi z merili iz odstavka 2 najkasneje v roku štirih let od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za namene uporabe določb odstavka 1(iii) pogodbenice priznavajo, da se v prvih desetih letih po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeli Albanija, oceni ob upoštevanju dejstva, da se Albanija obravnava kot območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v členu 87(3)(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V petih letih od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma Albanija Komisiji Evropskih skupnosti predloži podatke o svojem BDP na prebivalca, usklajene na ravni NUTS II. Organ iz odstavka 4 in Komisija Evropskih skupnosti nato skupaj ocenita upravičenost albanskih regij in največjo stopnjo intenzivnosti pomoči zanje, da se pripravi zemljevid regionalne pomoči na podlagi ustreznih smernic Skupnosti.

V zvezi s proizvodi iz poglavja II naslova IV:

—

se odstavek 1(iii) ne uporabi,

—

se vsa ravnanja, ki so v nasprotju z odstavkom 1(i), ocenijo v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi členov 36 in 37 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in posebnih instrumentov Skupnosti, ki so bili sprejeti na tej podlagi.

Če ena od pogodbenic meni, da posamezno ravnanje ni v skladu s pogoji iz odstavka 1, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali po 30 delovnih dneh po zahtevi za takšno posvetovanje.

Nobena določba tega člena ne posega v ali vpliva na sprejetje protidampinških ali izravnalnih ukrepov v eni od pogodbenic v skladu z ustreznimi členi sporazuma GATT 1994 in Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ali s tem povezano nacionalno zakonodajo.

Člen 72

Javna podjetja

Do konca tretjega leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma Albanija za javna podjetja in podjetja, katerim so bile odobrene posebne ali izključne pravice, uporabi načela, določena v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti načela iz člena 86 Pogodbe.

Posebne pravice javnih podjetij v prehodnem obdobju ne vključujejo možnosti uvedbe količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu iz Skupnosti v Albanijo.

Člen 73

Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina

V skladu z določbami tega člena in Priloge V pogodbenice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva ter uveljavljanju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Albanija sprejme vse potrebne ukrepe, da najpozneje v štirih letih po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, kot obstaja v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

Albanija se zaveže, da bo v štirih letih po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma pristopila k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine iz odstavka 1 Priloge V. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sklene, da mora Albanija pristopiti k posebnim večstranskim konvencijam na tem področju.

Če se pojavijo težave na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice o teh težavah takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.

Člen 74

Javno naročanje

Pogodbenice menijo, da je odpiranje trga javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti v okviru STO, zaželeni cilj.

Albanskim družbam, ne glede na to, ali imajo sedež v Skupnosti ali ne, se zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Skupnosti v skladu s pravili Skupnosti za javna naročila, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih družbam Skupnosti od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za javna naročila v sektorju gospodarskih javnih služb, čim vlada Albanije sprejme zakonodajo o uvedbi predpisov Skupnosti na tem področju. Skupnost redno preverja, če je Albanija dejansko uvedla takšno zakonodajo.

Družbam Skupnosti, ki nimajo sedeža v Albaniji, se zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Albaniji v skladu z albansko zakonodajo o javnih naročilih, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih albanskim družbam, najpozneje v štirih letih po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet redno preučuje možnost, da Albanija zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Albaniji za vse družbe Skupnosti.

Družbe Skupnosti s sedežem v Albaniji imajo v skladu z določbami poglavja II naslova V z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma dostop do postopkov javnih naročil, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih albanskim družbam.

Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Albanijo kot tudi glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanega z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 46 do 69.

Člen 75

Standardizacija, meroslovje, akreditacija in ugotavljanje skladnosti

Albanija sprejme potrebne ukrepe za postopno doseganje skladnosti s tehničnimi predpisi Skupnosti in evropskimi postopki standardizacije, meroslovja, akreditacje in ugotavljanja skladnosti.

V ta namen pogodbenice v zgodnji fazi začnejo:

—

spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti, evropskih standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti,

—

zagotavljati pomoč za razvoj kakovostne infrastrukture: standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti,

—

spodbujati sodelovanje Albanije pri delu organizacij, ki se ukvarjajo s standardi, ugotavljanjem skladnosti, meroslovjem in podobnimi dejavnostmi (zlasti CEN, CENELEC, ETSI, EA, WELMEC, EUROMET),

—

kadar je to primerno, sklepati evropske protokole o ugotavljanju skladnosti, ko so albanski zakonodajni okvir in postopki zadostno usklajeni z zakonodajnim okvirom in postopki Skupnosti ter je na razpolago ustrezno strokovno znanje.

Člen 76

Varstvo potrošnikov

Pogodbenice sodelujejo pri prilagajanju albanskih standardov varstva potrošnikov standardom Skupnosti. Učinkovito varstvo potrošnikov je potrebno za zagotavljanje pravilnega delovanja tržnega gospodarstva, odvisno pa bo od razvoja upravne infrastrukture, s katero se zagotavlja tržni nadzor in uveljavljanje zakonodaje na tem področju.

V ta namen in glede na skupne interese bodo pogodbenice spodbujale in zagotavljale:

—

politiko dejavnega varstva potrošnikov v skladu z zakonodajo Skupnosti,

—

usklajevanje zakonodaje varstva potrošnikov v Albaniji s tovrstno zakonodajo, ki velja v Skupnosti,

—

učinkovito zakonsko varstvo potrošnikov za izboljšanje kakovosti potrošniškega blaga in vzdrževanje ustreznih varnostnih standardov,

—

spremljanje pravil, ki ga izvajajo pristojni organi, in zagotavljanje dostopa do pravnega varstva pri sporih.

Člen 77

Delovne razmere in enake možnosti

Albanija postopno uskladi svojo zakonodajo z zakonodajo Skupnosti na področju delovnih razmer, zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu ter enakih možnosti.

NASLOV VII

PRAVICA, SVOBODA IN VARNOST

POGLAVJE I

Uvod

Člen 78

Krepitev institucij in pravne države

Pri sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev pogodbenice na splošno posebno pozornost namenjajo utrditvi pravne države in krepitvi institucij na vseh ravneh uprave, zlasti pa uveljavljanju zakonodaje in pravosodja. Namen sodelovanja je zlasti povečati neodvisnost sodstva in izboljšati njegovo učinkovitost, izboljšati delovanje policije in drugih organov pregona, zagotoviti ustrezno usposabljanje ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Člen 79

Varstvo osebnih podatkov

Albanija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma postopno uskladi svojo zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov z zakonodajo Skupnosti ter drugo evropsko in mednarodno zakonodajo o zasebnosti. Albanija vzpostavi neodvisne nadzorne organe z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za učinkovito spremljanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov. Uresničevanje tega cilja poteka v sodelovanju med pogodbenicami.

POGLAVJE II

Sodelovanje na področju pretoka oseb

Člen 80

Vizumi, upravljanje meja, azil in migracije

Pogodbenice sodelujejo na področju vizumov, nadzora meje, azila in migracij ter, če je to primerno, ob upoštevanju in uporabi drugih obstoječih pobud na tem področju, vzpostavita okvir za sodelovanje na teh področjih, tudi na regionalni ravni.

Sodelovanje v zadevah iz odstavka 1 temelji na medsebojnih posvetovanjih in tesnem usklajevanju med pogodbenicami ter vključuje tehnično in upravno pomoč za:

—

izmenjavo informacij o zakonodaji in praksah,

—

pripravo zakonodaje,

—

izboljšanje učinkovitosti institucij,

—

usposabljanje zaposlenih,

—

varnost potnih listin in odkrivanje ponarejenih listin,

—

upravljanje meja.

Sodelovanje se osredotoča zlasti:

—

na področje azila, izvajanje nacionalne zakonodaje za izpolnjevanje standardov Ženevske konvencije iz leta 1951 in Newyorškega protokola iz leta 1967 in s tem zagotavljanje spoštovanja načela nevračanja ter drugih pravic prosilcev za azil in beguncev,

—

na področje zakonitih migracij, na pravila v zvezi z odobritvijo dovoljenja za vstop ter pravice in status teh oseb. V zvezi z migracijami pogodbenice soglašajo glede pravičnega obravnavanja državljanov drugih držav, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih, in spodbujanja politike vključevanja, katere cilj je zagotavljanje pravic in obveznosti, ki bodo primerljive s pravicami in obveznostmi njihovih državljanov.

Člen 81

Preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja in ponovni sprejem

Pogodbenice sodelujejo pri preprečevanju in nadzoru nezakonitega priseljevanja. V ta namen soglašajo, da Albanija in države članice na zahtevo in brez nadaljnjih formalnosti:

—

ponovno sprejmejo vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju druge pogodbenice,

—

ponovno sprejmejo državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju druge pogodbenice in so vstopili na ozemlje Albanije preko ali iz države članice ali so vstopili na ozemlje države članice preko ali iz Albanije.

Države članice Evropske unije in Albanija svojim državljanom zagotovijo ustrezne osebne dokumente in upravno infrastrukturo, potrebno za te namene.

Posebni postopki za ponovni sprejem državljanov držav članic in Albanije ter državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva so določeni v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Albanijo o ponovnem sprejemu oseb, ki bivajo brez dovoljenja, podpisanem 14. aprila 2005.

Albanija soglaša, da bo sklenila sporazume o ponovnem sprejemu z državami, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces, in se zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev fleksibilnega in hitrega izvajanja vseh sporazumov o ponovnem sprejemu, omenjenih v tem členu.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet opredeli še druge možnosti za skupna prizadevanja zoper preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja, vključno z mrežami, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem in nezakonitim priseljevanjem.

POGLAVJE III

Sodelovanje na področju boja proti pranju denarja, financiranju terorističnih dejavnosti, prepovedanim drogam in v boju proti terorizmu

Člen 82

Pranje denarja in financiranje terorističnih dejavnosti

Pogodbenice tesno sodelujejo pri preprečevanju uporabe njihovih finančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in uporabe omenjenih finančnih sistemov za financiranje terorističnih dejavnosti.

Sodelovanje na tem področju lahko vključuje upravno in tehnično pomoč, katere namen je spodbujanje izvajanja predpisov in učinkovitega delovanja ustreznih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorističnih dejavnosti, enakovrednih standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 83

Sodelovanje na področju prepovedanih drog

Pogodbenice sodelujejo v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovile uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je zmanjšati preskrbo, promet in povpraševanje po prepovedanih drogah ter učinkovitejši nadzor predhodnih sestavin.

Pogodbenice se dogovorijo o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu s strategijo EU za nadzor nad drogami.

Člen 84

Boj proti terorizmu

V skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenice so, ter svojimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenice soglašajo, da bodo sodelovale pri preprečevanju in boju proti terorističnim dejanjem ter preprečevanju njihovega financiranja, zlasti tistih, ki vključujejo čezmejne dejavnosti:

—

v okviru polnega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1373(2001) o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj ter drugih ustreznih resolucij Združenih narodov, mednarodnih konvencij in instrumentov,

—

z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo,

—

z izmenjavo izkušenj glede sredstev in načinov boja proti terorizmu ter sodelovanjem na tehničnih področjih in pri usposabljanju ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma.

POGLAVJE IV

Sodelovanje v kazenskih zadevah

Člen 85

Preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu in drugim nezakonitim dejanjem

Pogodbenice sodelujejo v boju proti kriminalu in nezakonitim dejanjem, organiziranim ali v drugih oblikah, ter pri njihovem preprečevanju, to pa so:

—

tihotapstvo in trgovina z ljudmi,

—

nezakonite gospodarske dejavnosti, zlasti ponarejanje denarja, nezakoniti posli v zvezi z izdelki, kot so industrijski odpadki, radioaktivni material, in posli z nezakonitimi ali ponarejenimi izdelki,

—

korupcija, tako v zasebnem kot javnem sektorju, zlasti tista, ki je povezana z nepreglednimi upravnimi praksami,

—

davčne goljufije,

—

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

—

tihotapstvo,

—

nedovoljen promet z orožjem,

—

ponarejanje dokumentov,

—

nedovoljen promet z avtomobili,

—

spletni kriminal.

Spodbuja se regionalno sodelovanje in usklajenost s priznanimi mednarodnimi standardi v boju proti organiziranemu kriminalu.

NASLOV VIII

POLITIKE SODELOVANJA

Člen 86

Splošne določbe o politikah sodelovanja

Skupnost in Albanija vzpostavita tesno sodelovanje, da bosta prispevali k razvoju ter potencialu rasti Albanije. S takšnim sodelovanjem se utrjujejo obstoječe gospodarske vezi v najširšem možnem obsegu v korist obeh pogodbenic.

Politike in drugi ukrepi se zastavijo tako, da so v podporo trajnostnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju Albanije. S temi usmeritvami je treba zagotoviti, da se bodo že od samega začetka v celoti upoštevali tudi okoljski vidiki, ki so povezani z zahtevami skladnega družbenega razvoja.

Politike sodelovanja se vključijo v regionalni okvir sodelovanja. Posebna pozornost se nameni ukrepom, s katerimi se lahko spodbudi sodelovanje med Albanijo in njenimi sosednjimi državami, vključno z državami članicami EU, kar bi prispevalo k regionalni stabilnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko določi prednostne naloge v okviru politik sodelovanja, opisanih v nadaljevanju.

Člen 87

Gospodarska in trgovinska politika

Skupnost in Albanija omogočata lažji potek gospodarske reforme tako, da sodelujeta pri izboljšanju razumevanja temeljev njunih gospodarstev ter oblikovanja in uresničevanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

Na zahtevo albanskih organov oblasti lahko Skupnost zagotovi pomoč za podporo prizadevanjem Albanije, da vzpostavi delujoče tržno gospodarstvo in postopno približa svoje politike politikam ekonomske in monetarne unije, usmerjenim k stabilnosti.

Namen sodelovanja je tudi krepitev pravne države na poslovnem področju v okviru stabilnega in nediskriminacijskega pravnega sistema na področju trgovine.

Sodelovanje na tem področju vključuje izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije.

Člen 88

Sodelovanje na področju statistike

Pogodbenice se pri sodelovanju osredotočijo predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju statistike. Sodelovanje se usmeri zlasti v razvoj učinkovitega in trajnostnega statističnega sistema, s pomočjo katerega bo možno zagotavljati primerljive, zanesljive, objektivne in točne podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje procesa prehoda in reform v Albaniji. Pripomoglo bo tudi k temu, da bo statistični urad v Albaniji bolje zadovoljeval potrebe svojih strank iz Albanije in drugih držav (tako iz javne uprave kot iz zasebnega sektorja). Pri statističnem sistemu se upoštevajo temeljna statistična načela, ki so jih izdali Združeni narodi, evropski statistični kodeks ravnanja in določbe evropske zakonodaje na področju statistike, razvija pa se v smeri pravnega reda Skupnosti.

Člen 89

Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve

Sodelovanje med pogodbenicami je usmerjeno v prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev. Pogodbenice sodelujejo z namenom, da bi vzpostavile in razvile ustrezen okvir za spodbujanje sektorjev bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev v Albaniji.

Člen 90

Sodelovanje na področju revizije in finančnega nadzora

Pogodbenice se pri sodelovanju osredotočijo na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega nadzora javnih financ (PIFC) in zunanje revizije. Pogodbenice sodelujejo predvsem z namenom, da bi v Albaniji razvile učinkovite sisteme notranjega nadzora javnih financ in zunanje revizije v skladu z mednarodno sprejetimi standardi in metodologijami ter najboljšo prakso EU.

Člen 91

Spodbujanje in zaščita naložb

Namen sodelovanja med pogodbenicami v okviru njihovih pristojnosti na področju spodbujanja in zaščite naložb je ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, ki so zelo pomembne za oživitev gospodarstva in industrije v Albaniji.

Člen 92

Industrijsko sodelovanje

Namen sodelovanja je spodbujati posodobitev in prestrukturiranje industrije in posameznih sektorjev v Albaniji ter spodbujanje industrijskega sodelovanja med gospodarskimi subjekti, pri čemer bo cilj krepitev zasebnega sektorja pod pogoji, ki zagotavljajo varstvo okolja.

Pri pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki jih določita obe pogodbenici. Pri tem upoštevata regionalne vidike industrijskega razvoja in možnost spodbujanja mednarodnih partnerstev. Pobude naj bi bile namenjene zlasti oblikovanju primernega okvira za podjetja, izboljšanju poslovodnega znanja in izkušenj ter spodbujanju trgov, preglednosti trga in poslovnega okolja.

Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti na področju industrijske politike.

Člen 93

Mala in srednje velika podjetja

Sodelovanje med pogodbenicami je namenjeno razvoju in krepitvi zasebnega sektorja malih in srednjih podjetij, pri čemer se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju malih in srednjih podjetij ter načela iz Evropske listine za mala podjetja.

Člen 94

Turizem

Namen sodelovanja med pogodbenicami na področju turizma je predvsem povečati pretok informacij o turizmu (preko mednarodnih omrežij, baz podatkov itd.) ter prenos strokovnega znanja in izkušenj (s pomočjo usposabljanja, izmenjav, seminarjev). Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti v zvezi s tem sektorjem.

Politike sodelovanja se lahko vključijo v regionalni okvir sodelovanja.

Člen 95

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor

Pogodbenice se pri sodelovanju osredotočijo na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju kmetijstva. Namen sodelovanja na tem področju je zlasti posodobitev in prestrukturiranje kmetijstva ter živilsko-predelovalnega sektorja v Albaniji ter podpora postopnemu približevanju zakonodaje in praks Albanije predpisom in standardom Skupnosti.

Člen 96

Ribištvo

Pogodbenice preučijo možnosti za opredelitev obojestransko koristnih področij skupnega interesa v ribiškem sektorju. Pri sodelovanju se upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju ribištva, vključno z mednarodnimi obveznostmi v zvezi s pravili za upravljanje mednarodne in regionalne ribiške organizacije ter z ohranjanjem ribolovnih virov.

Člen 97

Carine

Pogodbenice vzpostavijo sodelovanje na tem področju za zagotovitev skladnosti z določbami, ki jih je treba sprejeti na področju trgovine, in prilagoditve albanskega carinskega sistema carinskemu sistemu Skupnosti ter s tem prispevata k uresničevanju liberalizacije, načrtovane v okviru tega sporazuma, in postopnemu približevanju albanske carinske zakonodaje pravnemu redu Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju carin.

V Protokolu 6 so opredeljena pravila o medsebojni upravni pomoči med pogodbenicami na področju carin.

Člen 98

Obdavčitev

Pogodbenice vzpostavijo sodelovanje na področju obdavčitve, vključno z ukrepi za nadaljnjo reformo davčnega sistema in nadaljnje prestrukturiranje davčne uprave za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju obdavčitve in boja proti škodljivi davčni konkurenci. Pogodbenice v zvezi s tem priznavajo pomen izboljšanja preglednosti in izmenjave informacij med državami članicami Evropske unije in Albanijo za olajšanje izvajanja ukrepov, s katerimi se preprečujeta izogibanje davkom in davčna utaja. Poleg tega se pogodbenice z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma med seboj posvetujejo, da bi odpravile škodljivo davčno konkurenco med državami članicami Evropske unije in Albanijo in bi zagotovile enake pogoje na področju obdavčitve ustvarjenega dohodka.

Člen 99

Sodelovanje na socialnem področju

Pogodbenice sodelujejo z namenom, da bi v okviru okrepljene gospodarske reforme in povezovanja olajšale reformo politike zaposlovanja v Albaniji. S tem sodelovanjem naj bi podprle prilagoditev albanskega sistema socialne varnosti novim gospodarskim in družbenim zahtevam, zajema pa prilagajanje albanske zakonodaje o delovnih razmerah in enakih možnostih za ženske in moške, pa tudi izboljšanje ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer pogodbenice kot izhodišče upoštevajo obstoječo raven varstva v Skupnosti.

Pri sodelovanju se bodo ustrezno upoštevala prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 100

Izobraževanje in usposabljanje

Pogodbenice sodelujejo z namenom, da dvigneta raven splošne izobrazbe in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja v Albaniji, pa tudi povečata obseg mladinske politike in mladinskega dela. Prednostna naloga visokošolskih sistemov bo doseči cilje Bolonjske deklaracije.

Pogodbenice sodelujejo z namenom, da zagotovijo dostop do vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v Albaniji brez diskriminacije na podlagi spola, barve, narodnosti ali vere.

Ustrezni programi in instrumenti Skupnosti prispevajo k izboljšanju izobrazbene strukture in dejavnosti usposabljanja v Albaniji.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 101

Kulturno sodelovanje

Pogodbenice za zavezujejo, da bodo spodbujale kulturno sodelovanje. Namen tega sodelovanja je med drugim izboljšati medsebojno razumevanje in spoštovanje med posamezniki, skupnostmi in narodi. Pogodbenice se zavezujejo tudi, da bodo sodelovale pri spodbujanju kulturne raznolikosti, zlasti v okviru Konvencije UNESCO o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.

Člen 102

Sodelovanje na avdiovizualnem področju

Pogodbenice sodelujejo pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

Sodelovanje bi lahko med drugim zajemalo tudi programe in sredstva za usposabljanje novinarjev in drugih medijskih strokovnjakov ter tehnično pomoč javnim in zasebnim sredstvom javnega obveščanja za krepitev njihove neodvisnosti, strokovnosti in povezav z evropskimi sredstvi javnega obveščanja.

Albanija prilagodi svoje politike o urejanju vsebinskih vidikov čezmejnega oddajanja radijskih in televizijskih programov s politikami Skupnosti ter uskladi svojo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Albanija posebno pozornost nameni zadevam v zvezi s pridobivanjem pravic intelektualne lastnine za radijske in televizijske programe, ki se oddajajo po satelitu, na prizemnih frekvencah in po kablu.

Člen 103

Informacijska družba

Sodelovanje je osredotočeno zlasti na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Z njim se podpre predvsem postopna uskladitev politik in zakonodaje Albanije v tem sektorju s politikami in zakonodajo Skupnosti.

Pogodbenice sodelujejo tudi z namenom nadaljnjega razvoja informacijske družbe v Albaniji. Splošni cilji pri tem so priprava družbe kot celote na digitalno dobo, pridobivanje naložb ter zagotavljanje medsebojnega delovanja omrežij in storitev.

Člen 104

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Sodelovanje je osredotočeno predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Pogodbenice zlasti krepijo sodelovanje na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in s tem povezanih storitev s končnim ciljem, da bi Albanija sprejela pravni red Skupnosti v zvezi s temi sektorji eno leto po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 105

Informacije in komunikacije

Skupnost in Albanija sprejmeta potrebne ukrepe za spodbujanje medsebojne izmenjave informacij. Prednost pri tem imajo programi, katerih namen je širši javnosti podajati osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Albaniji pa bolj specializirane informacije.

Člen 106

Promet

Pogodbenice se pri sodelovanju osredotočijo na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju prometa.

Namen sodelovanja je lahko predvsem prestrukturiranje in posodobitev vrst prevoza v Albaniji, izboljšanje prostega pretoka potnikov in blaga, krepitev dostopa do prevoznega trga in prometne infrastrukture, vključno s pristanišči in letališči, podpiranje razvoja multimodalne infrastrukture v povezavi z vseevropskimi omrežji, predvsem za krepitev regionalnih povezav, doseganje standardov izvajanja dejavnosti, ki so primerljivi s standardi v Skupnosti, razvoj prevoznega sistema v Albaniji, ki je združljiv s sistemom Skupnosti in prilagojen temu sistemu, ter izboljšanje varstva okolja v prometu.

Člen 107

Energetika

Sodelovanje je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju energetike, vključno z vidiki jedrske varnosti, če je to primerno. Sodelovanje upošteva načela tržnega gospodarstva, temelji pa na podpisani regionalni Pogodbi o energetski skupnosti z namenom postopnega vključevanja Albanije v evropske energetske trge.

Člen 108

Okolje

Pogodbenice razvijajo in krepijo svoje sodelovanje pri nadvse pomembnem boju proti uničevanju okolja, njihov cilj pri tem pa je spodbujanje okoljske trajnosti.

Sodelovanje je osredotočeno predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju okolja.

Člen 109

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja

Pogodbenice na podlagi medsebojne koristi in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev spodbujajo sodelovanje na področju civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja, ustreznega dostopa do njihovih zadevnih programov, pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Sodelovanje poteka po posebnih dogovorih, ki se sklenejo na podlagi pogajanj skladno s postopki, ki jih sprejme vsaka pogodbenica.

Člen 110

Regionalni in lokalni razvoj

Pogodbenice si prizadevajo okrepiti sodelovanje na področju regionalnega in lokalnega razvoja, njihov cilj pri tem pa je prispevati h gospodarskemu razvoju in zmanjševanju regionalnih neravnovesij. Posebna pozornost se nameni čezmejnemu, mednacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju regionalnega razvoja.

Člen 111

Javna uprava

Cilj sodelovanja je zagotoviti razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Albaniji, zlasti v podporo uveljavljanju pravne države, pravilnemu delovanju državnih ustanov v korist vsega albanskega prebivalstva ter nemotenega razvoja odnosov med Evropsko unijo in Albanijo.

Sodelovanje na tem področju se osredotoči predvsem na krepitev institucij, vključno z razvojem in izvajanjem preglednih in nepristranskih zaposlitvenih postopkov, upravljanjem s človeškimi viri in poklicnim razvojem za javne službe, stalnim usposabljanjem in spodbujanjem etike znotraj javne uprave ter z e-upravo. Sodelovanje zajema tako centralno kot tudi lokalne uprave.

NASLOV IX

FINANČNO SODELOVANJE

Člen 112

Za doseganje ciljev tega sporazuma ter v skladu s členi 3, 113 in 115 lahko Albanija prejme finančno pomoč Skupnosti v obliki subvencij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke. Pomoč Skupnosti ostaja vezana na izpolnitev načel in pogojev iz sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 29. aprila 1997 ob upoštevanju ugotovitev v okviru letnih pregledov s strani držav, vključenih v stabilizacijsko-pridružitveni proces in evropska partnerstva, ter iz drugih sklepov Sveta, ki se nanašajo zlasti na spoštovanje programov prilagajanja. Pomoč, odobrena Albaniji, se prilagodi njenim potrebam, izbranim prednostnim nalogam, zmožnostim porabe in povrnitve pomoči ter ukrepom, sprejetim za reformo in prestrukturiranje gospodarstva.

Člen 113

Finančno pomoč v obliki subvencij se dodeli v okviru operativnih ukrepov, predvidenih v ustrezni uredbi Sveta, v okviru večletnega finančnega okvira, ki ga oblikuje Skupnost po posvetovanju z Albanijo.

Finančna pomoč Skupnosti lahko zajema vsa področja sodelovanja, pri čemer se posebna pozornost namenja pravosodju, svobodi in varnosti, približevanju zakonodaje ter gospodarskemu razvoju.

Člen 114

Na zahtevo Albanije in če je to posebej potrebno, lahko Skupnost v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami preuči možnost odobritve izjemne makrofinančne pomoči pod določenimi pogoji in ob upoštevanju vseh razpoložljivih finančnih sredstev. Ta pomoč se lahko sprosti, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je treba določiti v okviru programa, dogovorjenega med Albanijo ter Mednarodnim denarnim skladom.

Člen 115

Da bi omogočile čim boljšo uporabo razpoložljivih sredstev, pogodbenice zagotovijo, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, kot so države članice, druge države in mednarodne finančne institucije.

V ta namen pogodbenice redno izmenjujejo informacije o vseh virih pomoči.

NASLOV X

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 116

Ustanovi se Stabilizacijsko-pridružitveni svet. Njegova naloga je nadzorovati uporabo in izvajanje tega sporazuma. Svet se sestaja redno na ustrezni ravni in kadar okoliščine terjajo obravnavo pomembnejših vprašanj, ki izhajajo iz tega sporazuma, in vseh ostalih dvostranskih ali mednarodnih vprašanj, ki so obojestranskega pomena.

Člen 117

Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter člani vlade Albanije na drugi strani.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

Člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki se določijo v njegovem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.

Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik Albanije v skladu z določbami, ki se določijo v poslovniku sveta.

Evropska investicijska banka kot opazovalka sodeluje pri delu Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na področjih, ki jo zadevajo.

Člen 118

Za doseganje ciljev tega sporazuma ima Stabilizacijsko-pridružitveni svet pristojnost odločanja v okviru področja uporabe tega sporazuma v primerih, predvidenih s tem sporazumom. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenice, ki sprejmejo potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko daje tudi ustrezna priporočila. Odločitve in priporočila oblikuje v dogovoru med pogodbenicami.

Člen 119

Pogodbenice na Stabilizacijsko-pridružitveni svet naslovijo vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujočega sklepa.

Člen 120

Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju nalog pomaga Stabilizacijsko- pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter predstavniki Albanije na drugi strani.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki vključujejo pripravo srečanj Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ter način delovanja odbora.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na Stabilizacijsko-pridružitveni odbor prenese katero koli od svojih pooblastil. V tem primeru Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 118.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sklene ustanoviti druge posebne odbore ali organe, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge teh odborov ali organov ter način njihovega delovanja.

Člen 121

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko ustanovi pododbore.

Pred koncem prvega leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ustanovi pododbore, potrebne za ustrezno izvajanje tega sporazuma. Pri odločanju o ustanovitvi pododborov in določitvi njihovih pristojnosti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ustrezno upošteva pomen ustrezne obravnave vprašanj, povezanih z migracijami, zlasti v zvezi z izvajanjem določb členov 80 in 81 tega sporazuma ter v zvezi s spremljanjem akcijskega načrta EU za Albanijo in sosednje regije.

Člen 122

Ustanovi se stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor. To je forum za sestajanje in izmenjavo mnenj članov albanskega parlamenta in Evropskega parlamenta. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani albanskega parlamenta na drugi strani.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik.

Stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta Evropski parlament in albanski parlament v skladu z določbami, ki jih mora določiti v svojem poslovniku.

Člen 123

V okviru tega sporazuma se pogodbenice zavezujejo, da bodo tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminacijski dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 124

Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katere koli ukrepe:

(a)

za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c)

za katere meni, da so bistveni za njeno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi negativno vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 125

Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

—

sporazumi, ki jih Albanija uporablja v razmerju do Skupnosti, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji,

—

sporazumi, ki jih Skupnost uporablja v razmerju do Albanije, ne smejo povzročati diskriminacije med albanskimi državljani, družbami ali podjetji.

Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljata ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje stalno prebivališče niso v enakih položajih.

Člen 126

Pogodbenice sprejmejo vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbijo, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je za pogodbenice sprejemljiva.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma. O teh ukrepih se nemudoma obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih posvetuje, če to zahteva druga pogodbenica.

Člen 127

Pogodbenice soglašajo, da se na zahtevo ene izmed njiju na ustrezen način nemudoma posvetujejo o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicami.

Določbe tega člena v nobenem primeru ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 31, 37, 38, 39 in 43.

Člen 128

Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki jim jih zagotavljajo obstoječi sporazumi, zavezujoči za eno ali več držav članic na eni strani in Albanijo na drugi strani.

Člen 129

Priloge I do V in protokoli 1, 2, 3, 4, 5 in 6 so sestavni del tega sporazuma.

Okvirni sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o splošnih načelih sodelovanja Republike Albanije v programih Skupnosti, podpisan 22. novembra 2004, in Priloga k okvirnemu sporazumu sta sestavna dela tega sporazuma. Pregled, predviden v členu 8 okvirnega sporazuma, se izvede v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki je po potrebi pristojen za spremembo okvirnega sporazuma.

Člen 130

Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugim pogodbenicam. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.

Člen 131

Za namene tega sporazuma izraz „pogodbenice“ pomeni na eni strani Skupnost ali njene države članice ali Skupnost in države članice v skladu z njihovimi pooblastili ter Albanijo na drugi strani.

Člen 132

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, kjer se uporabljata Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani ter na ozemlju Albanije na drugi strani.

Člen 133

Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

Člen 134

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v vsakem od uradnih jezikov pogodbenic, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno ( 1 ).

Člen 135

Pogodbenice ta sporazum ratificirajo ali odobrijo v skladu s svojimi postopki.

Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

Člen 136

Začasni sporazum

Če do končanja postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma, začnejo veljati določbe določenih delov tega sporazuma, zlasti tiste, ki se nanašajo na prosti pretok blaga in na prevoz, na podlagi začasnega sporazuma med Skupnostjo in Albanijo, pogodbenice soglašajo, da v tem primeru izraz „dan začetka veljavnosti tega sporazuma“ v določbah naslova IV, členih 40, 71, 72, 73 in 74 Sporazuma, protokolov 1, 2, 3, 4 in 6 ter ustreznih določb Protokola 5 k Sporazumu v zvezi z obveznostmi iz zgoraj navedenih določb pomeni dan začetka veljavnosti ustreznega začasnega sporazuma.

Člen 137

Ta sporazum z dnem začetka veljavnosti nadomesti Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Albanijo o trgovini in trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisan 11. maja 1992 v Bruslju. To ne vpliva na pravice, obveznosti ali pravni položaj pogodbenic, ki so bili vzpostavljeni v okviru izvajanja tega sporazuma.

Hecho en Luxemburgo, el doce de junio del dos mil seis.

V Lucemburku dne dvanáctého června dva tisíce šest.

Udfærdiget i Luxembourg den tolvte juni to tusind og seks.

Geschehen zu Luxemburg am zwölften Juni zweitausendsechs.

Kahe tuhande kuuenda aasta juunikuu kaheteistkümnendal päeval Luxembourgis.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις δώδεκα Ιουνίου δύο χιλιάδες έξι.

Done at Luxembourg on the twelfth day of June in the year two thousand and six.

Fait à Luxembourg, le douze juin deux mille six.

Fatto a Lussemburgo, addì dodici giugno duemilase.

Luksemburgā, divtūkstoš sestā gada divpadsmitajā jūnijā.

Priimta du tūkstančiai šeštų metų birželio dvyliktą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kettőezer hatodik év június tizenkettedik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fit-tnax jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u sitta.

Gedaan te Luxemburg, de twaalfde juni tweeduizend zes.

Sporządzono w Luksemburgu, dnia dwunastego czerwca roku dwutysięcznego szóstego.

Feito no Luxemburgo, em doze de Junho de dois mil e seis.

V Luxemburgu dňa dvanásteho júna dvetisícšesť.

V Luxembourgu, dvanajstega junija leta dva tisoč šest.

Tehty Luxemburgissa kahdentenatoista päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakuusi.

Som skedde i Luxemburg den tolfte juni tjugohundrasex.

Bërë në Luksemburg në datë dymbëdhjetë qershor të vitit dymijë e gjashtë.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

signatory

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

Za Českou republiku

signatory

På Kongeriget Danmarks vegne

signatory

Für die Bundesrepublik Deutschland

signatory

Eesti Vabariigi nimel

signatory

Για την Ελληνική Δημοκρατία

signatory

Por el Reino de España

signatory

Pour la République française

signatory

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

signatory

Per la Repubblica italiana

signatory

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

signatory

Latvijas Republikas vārdā

signatory

Lietuvos Respublikos vardu

signatory

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

signatory

A Magyar Köztársaság részéről

signatory

Għar-Repubblika ta’ Malta

signatory

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

signatory

Für die Republik Österreich

signatory

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

signatory

Pela República Portuguesa

signatory

Za Republiko Slovenijo

signatory

Za Slovenskú republiku

signatory

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

signatory

För Konungariket Sverige

signatory

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

signatory

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunidades Europeias

Za Európske spoločenstvá

Za Evropski skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På Europeiska gemenskapernas vägnar

signatory

Për Republikën e Shqipěrisë

signatory

SEZNAM PRILOG

Priloga I	Albanske tarifne koncesije za industrijske izdelke Skupnosti
Priloga II(a)	Albanske tarifne koncesije za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti (iz člena 27(3)(a))
Priloga II(b)	Albanske tarifne koncesije za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti (iz člena 27(3)(b))
Priloga II(c)	Tarifne koncesije Albanije za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti (iz člena 27(3)(c))
Priloga III	Koncesije skupnosti za Albanske ribe in ribiške proizvode
Priloga IV	Besedilo izjave na računu
Priloga V	Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine

▼M1

PRILOGA I

ALBANSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI

(iz člena 19)

Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

—

1. januarja 2007 se uvozna dajatev zniža na 60 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2008 se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2009 se uvozna dajatev zniža na 20 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2010 se uvozna dajatev zniža na 10 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2011 se preostale uvozne dajatve odpravijo.

Oznaka KN	Poimenovanje
2501 00	Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda:
	– Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne:
	– – drugo
	– – – drugo
2501 00 91	– – – – sol, primerna za človeško prehrano
2523	Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement, supersulfatni cement in podobni hidravlični cementi, vštevši barvane in v obliki klinkerja
2710	Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja
2710	– Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih, ter proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov, razen odpadnih olj:
2710 11	– – lahka olja in preparati:
	– – – za druge namene:
	– – – – posebni bencini:
2710 11 25	– – – – – drugo
	– – – – drugo:
	– – – – motorni bencin:
	– – – – – – drug, z vsebnostjo svinca:
	– – – – – – – do vključno 0,013 g/l:
2710 11 41	– – – – – – – – z oktanskim številom (RON) manj kot 95
2710 11 70	– – – – – bencinska reaktivna goriva
2710 19	– – druga:
	– – – srednja olja:
	– – – – za druge namene:
	– – – – – kerozini:
2710 19 21	– – – – – – reaktivno letalsko gorivo
2710 19 25	– – – – – – drugo
2710 19 29	– – – – – drugo
	– – – težka olja:
	– – – – plinska olja:
2710 19 31	– – – – – za uporabo v specifičnih procesih
2710 19 35	– – – – – za uporabo v kemijski predelavi, razen v procesih, ki so določeni v skladu s tarifno podštevilko 2710 19 31
2710 19 35	– – – – – za druge namene:
2710 19 41	– – – – – – z vsebnostjo žvepla do vključno 0,05 mas. %
2710 19 45	– – – – – – z vsebnostjo žvepla več kot 0,05 mas. % do vključno 0,2 mas. %
2710 19 49	– – – – – – z vsebnostjo žvepla več kot 0,2 mas. %
	– – – – kurilna olja:
	– – – – – za druge namene:
2710 19 69	– – – – – – z vsebnostjo žvepla več kot 2,8 mas. %
2713	Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov:
2713	– Naftni koks:
2713 12 00	– – žgan
2713 20 00	– Naftni bitumen
2713 90	– Drugi ostanki iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov:
3103	Fosfatna gnojila, mineralna ali kemična:
3103 10	– Superfosfati
3304	Izdelki za lepotenje in ličenje ter izdelki za nego kože (razen zdravil), vključno preparati za zaščito pred soncem ali za pojačenje pigmentacije pri sončenju ali za porjavenje; preparati za manikiranje in pedikiranje:
3304	– Drugo:
3304 91 00	– – pudri, vključno kompaktni
3304 99 00	– – drugo
3305	Preparati za lase:
3305 10 00	– Šamponi
3305 30 00	– Laki za lase
3305 90	– Drugo
3306	Preparati za higieno ust in zob, vključno s praški in pastami za pritrjevanje protez; nitke za čiščenje zob, v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno:
3306 10 00	– Zobne paste
3307	Preparati za britje, vključno s preparati za uporabo pred britjem in po njem, dezodoranti za osebno nego, preparati za kopanje, depilatorji ter drugi parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; pripravljeni dezodoranti za prostore, parfumirani ali neparfumirani, vključno s tistimi z dezinfekcijskimi lastnostmi:
3307 10 00	– Preparati za britje, vključno s tistimi za uporabo pred britjem in po njem
3307 20 00	– Dezodoranti za osebno nego in preparati proti potenju
3401	Milo; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati, ki se uporabljajo kot milo, v obliki paličic, kolutov, litih ali oblikovanih kosov z dodatkom mila ali brez njega; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože, v obliki tekočine ali kreme, pakirani v embalaži za prodajo na drobno, z dodatkom mila ali brez njega; papir, vata, polst in netkan tekstil, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom:
3401	– Milo in organski površinsko aktivni proizvodi in preparati v paličicah, kolutih, litih ali oblikovanih kosih ter papir, vata, polst in netkane tkanine, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom:
3401 11 00	– – za toaletno uporabo (vključno proizvode z zdravilnimi substancami)
3401 19 00	– – drugo
3401 20	– Milo v drugih oblikah
3402	Organska površinsko aktivna sredstva (razen mila); površinsko aktivni preparati, preparati za pranje (tudi pomožni preparati za pranje) in preparati za čiščenje z dodatkom mila ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3401 :
3402 20	– Preparati, pripravljeni za prodajo na drobno:
3402 90	– Drugo:
3402 90 10	– – površinsko aktivni preparati
3405	Loščila in kreme za obutev, pohištvo, tla, karoserije, steklo ali kovine, paste in praški za čiščenje in podobni preparati (ne glede na to, ali so v obliki papirja, vate, polsti, netkanih tkanin, gobastih materialov, iz plastike ali gume, impregnirani ali premazani s takimi preparati), razen voskov iz tarifne številke 3404 :
3405 20 00	– Loščila, kreme in podobni preparati za vzdrževanje lesenega pohištva, tal in drugih lesenih predmetov
3405 30 00	– Loščila in podobni preparati za karoserije, razen loščil za kovine
3405 90	– Drugo:
3405 90 90	– – drugo
3923	Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga (embalaža), iz plastičnih mas; zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala iz plastičnih mas:
3923 10 00	– Škatle, zaboji, gajbe in podobni proizvodi
3923 10 00	– Vreče in vrečke (vključno trikotne):
3923 21 00	– – iz polimerov etilena
3923 29	– – iz drugih plastičnih mas:
3923 29 10	– – – iz poli(vinilklorida)
3923 29 90	– – – druge
3924	Namizni pribor, kuhinjski pribor in drugi gospodinjski proizvodi in toaletni izdelki iz plastičnih mas
3925	Gradbeni proizvodi za vgraditev iz plastičnih mas, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3925 10 00	– Rezervoarji, cisterne, kadi in podobne posode s prostornino nad 300 l
3926	Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914
4012	Protektirane ali rabljene zunanje gume (plašči); polne gume in gume z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji (plasti) in ščitniki iz vulkaniziranega kavčuka (gume):
4012	– – Protektirane gume:
4012 11 00	– – ki se uporabljajo v avtomobilih (vključno z avtohišami in dirkalnimi avtomobili)
4012 12 00	– – ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake
4012 13 00	– – ki se uporabljajo za zrakoplove
ex 4012 13 00	– – – razen za uporabo v civilnem letalstvu
4012 20 00	– Rabljene zunanje gume (plašči)
ex 4012 20 00	– – razen za uporabo v civilnem letalstvu
4012 90	– Drugo:
4012 90 20	– – trdne gume ali gume z zračnimi komorami
6401	Nepremočljiva obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase, katere zgornji del ni pritrjen na podplat in ne spojen z njim s šivanjem, z zakovicami ali z žeblji, vijaki, čepi ali po podobnih postopkih
6402	Druga obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase:
6402	– Druga obutev:
6402 99	– – druga:
	– – – druga:
	– – – – z zgornjim delom iz plastične mase:
6402 99 50	– – – – – copate in druga hišna obutev
6404	Obutev s podplati iz gume, plastične mase, iz usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz tekstilnih materialov:
6404	– Obutev s podplati iz gume ali plastične mase:
6404 19	– – druga:
6404 19 90	– – – druga
6404 20	– Obutev s podplati iz usnja ali umetnega usnja
6405	Druga obutev
6406	Deli (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli:
6406 10	– Zgornji deli in deli zgornjega dela, razen opetnikov
6904	Keramične zidarske opeke, bloki za pode, nosilni bloki in podobno
6905	Strešniki, deli dimnikov, okrasni in drugi izdelki za gradbeništvo iz keramike
6907	Neglazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje; neglazirane keramične kockice za mozaik in podobno, na podlagi ali brez podlage
6908	Glazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje; glazirane keramične kockice in podobno, za mozaik, na podlagi ali brez podlage
7213	Žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla:
7213 10 00	– Z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami, povzročenimi med valjanjem
7213 10 00	– Druge:
7213 91	– – s krožnim prečnim prerezom premera manj kot 14 mm:
7213 99	– – druge:
7213 99 10	– – – ki vsebujejo manj kot 0,25 mas. % ogljika
7214	Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, vroče valjane, vroče vlečene ali vroče iztiskane, brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so spiralno zvite po valjanju:
7214 10 00	– Kovane
7214 20 00	– Z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami, povzročenimi med valjanjem ali spiralno zvite po valjanju
7214 20 00	– Druge:
7214 91	– – s pravokotnim (razen kvadratnim) prerezom
7214 99	– – druge
7306	Druge cevi in votli profili (npr. z odprtimi spoji, varjeni, kovičeni ali zaprti na podoben način), iz železa ali jekla:
7306	– Drugi, varjeni, ki nimajo krožnega prečnega prereza:
7306 61	– – S kvadratnim ali pravokotnim prerezom
7306 69	– – Z nekrožnim prečnim prerezom, razen kvadratnega ali pravokotnega
7306 90 00	– Drugo
7326	Drugi železni ali jekleni izdelki:
7326 90	– Drugi:
7326 90	– – drugi izdelki iz železa in jekla:
7326 90 98	– – – drugi
7408	Bakrena žica:
7408	– Iz prečiščenega bakra:
7408 11 00	– – s prečnim prerezom, katerega največja dimenzija presega 6 mm
7408 19	– – druga
7413 00	Vpredena žica, vrvi, pleteni trakovi ipd. iz bakra, električno neizolirani:
7413 00 20	– iz prečiščenega bakra:
ex 7413 00 20	– – razen opremljeni s priborom (fitingi) za uporabo v civilnem letalstvu
8544	Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega:
8544	– Žica za navijanje:
8544 11	– – bakrena
8544 19	– – druga
8544 20 00	– Koaksialni kabli in drugi koaksialni električni vodniki
8544 20 00	– Drugi električni vodniki, za napetost do vključno 1 000 V:
8544 49	– – drugi:
8544 49	– – – drugi:
8544 49 91	– – – – žica in kabli, s premerom posamičnega žičnega vodnika nad 0,51 mm
8544 49 91	– – – – drugi:
8544 49 95	– – – – – za nazivno napetost nad 80 V, vendar manj kot 1 000 V
8544 49 99	– – – – – za nazivno napetost 1 000 V
8544 60	– Drugi električni vodniki, za napetosti nad 1 000 V
9403	Drugo pohištvo in njegovi deli:
9403 30	– Leseno pisarniško pohištvo
9403 40	– Leseno kuhinjsko pohištvo
9403 60	– Drugo leseno pohištvo:
9403 60 30	– – leseno pohištvo, ki se uporablja za opremo trgovin

PRILOGA II(a)

ALBANSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(3)(a))

Dajatev prosto za neomejene količine:

Oznaka KN	Poimenovanje
0101	Živi konji, osli, mezge in mule:
0101 10	– Čistih pasem, plemenski
0102	Živo govedo:
0102 10	– Čistih pasem, plemensko
0102 90	– Drugo:
	– – domačih pasem:
	– – – mase nad 80 kg, do vključno 160 kg:
0102 90 29	– – – – drugo
0103	Živi prašiči
0104	Žive ovce in koze
0105	Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke:
0105	– Mase do vključno 185 g:
0105 11	– – kokoši in petelini vrste Gallus domesticus
0105 12 00	– – purani
0105 19	– – druga
0105 19	– Druga
0105 94 00	– – Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus:
ex 0105 94 00	– – – mase do vključno 2 000 g
0106	Druge žive živali:
0106	– Sesalci:
0106 11 00	– – primati
0106 19	– – drugi
0106 20 00	– Plazilci (vključno kače in želve)
0106 20 00	– Ptice:
0106 31 00	– – ujede
0106 32 00	– – papige (vključno dolgorepe papige, makai in kakaduji)
0106 39	– – druge
0106 90 00	– Druge
0205 00	Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno
0206	Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:
0206 10	– Od goved, sveži ali ohlajeni:
0206 10 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
0206 10 10	– Od goved, zamrznjeni:
0206 29	– – drugi:
0206 29 10	– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
0206 30 00	– Od prašičev, sveži ali ohlajeni
0206 30 00	– Od prašičev, zamrznjeni:
0206 41 00	– – jetra
0206 80	– Drugi, sveži ali ohlajeni:
0206 80 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
0206 90	– Drugi, zamrznjeni:
0206 90 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
0404	Sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkali ali druga sladila ali ne; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
0404 10	– Sirotka in modificirana sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
	– – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah:
	– – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika x 6,38):
	– – – – do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 02	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 04	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 06	– – – – – več kot 27 mas. %
0404 10 06	– – – – več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 12	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 14	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 16	– – – – – več kot 27 mas. %
0407 00	Ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:
	– Perutnine:
	– – valilna:
0407 00 11	– – – puranja ali gosja
0407 00 19	– – – druga
0410 00 00	Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
0504 00 00	Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni
0601	Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen korenin iz tarifne številke 1212
0602	Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji:
0602 10	– Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči:
0602 10 90	– – drugo
0602 20	– Drevje, grmičevje in grmovje, cepljeno ali necepljeno, ki rodi užitno sadje ali oreške:
0602 20 90	– – drugo
0602 30 00	– Rrododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni
0602 40	– Vrtnice, cepljene ali necepljene
0602 90	– Drugo
0701	Krompir, svež ali ohlajen:
0701 10 00	– Semenski
0703	Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene:
0703 20 00	– Česen
0705	Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena:
0705	– Radič:
0705 21 00	– – radič (Cichorium intybus var. foliosum)
0706	Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene:
0706 90	– Drugo:
0706 90 30	– – hren (Cochlearia armoracia)
0708	Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene:
0708 20 00	– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)
0709	Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:
0709	– Gobe in gomoljike:
0709 51 00	– – gobe iz rodu Agaricus:
0709 59	– – druge:
0709 59 10	– – – lisičke
0709 59 30	– – – jurčki
0709 59 90	– – – druge
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711	– Gobe in gomoljike:
0711 51 00	– – gobe iz rodu Agaricus
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
0711 90	– – vrtnine:
0711 90 10	– – – plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta, razen sladkih paprik
0711 90 50	– – – čebula
0711 90 80	– – – druge
0712	Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene:
0712	– Gobe, bezgove uhljevke (Auricularia spp.), drhtavka (Tremella spp.) in gomoljike:
0712 31 00	– – gobe iz rodu Agaricus
0712 32 00	– – bezgova uhljevka (Auricularia spp.)
0712 33 00	– – drhtavka (Tremella spp.)
0712 39 00	– – druge
0713	Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:
0713 10	– Grah (Pisum sativum):
0713 10 10	– – za setev
0713 10 10	– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):
0713 31 00	– – fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek
0713 33	– – navadni fižol, vštevši beli (Phaseolus vulgaris):
0713 33 10	– – – za setev
0713 40 00	– Leča
0713 50 00	– Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor):
0713 90 00	– Druge
0714	Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa
0801	Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni:
0801	– Brazilski oreh:
0801 22 00	– – oluščeni
0802	Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni:
0802	– Mandeljni:
0802 11	– – neoluščeni
0802 12	– – oluščeni
0802 12	– Navadni orehi:
0802 31 00	– – neoluščeni
0802 32 00	– – oluščeni
0802 60 00	– Makadamije
0802 90	– Drugo:
0802 90 20	– – areko (ali betel), kola in ameriški hikori oreh
0802 90 50	– – pinjole
0803 00	Banane, vključno pisang (rajske smokve), sveže ali suhe:
0803 00 90	– Posušene
0804	Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi:
0804 40 00	– Avokado
0805	Agrumi, sveži ali suhi:
0805 40 00	– Grenivke, vključno pomelo
0805 90 00	– Druge
0806	Grozdje, sveže ali suho:
0806 20	– Suho
0810	Drugo sadje, sveže:
0810 40	– Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium:
0810 40 10	– – brusnice (sadeži vrste Vaccinium vitis idaea)
0810 60 00	– Durian
0810 90	– Drugo:
0810 90	– – Črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje:
0810 90 60	– – – rdeči ribez
0811	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne:
0811 20	– Maline, robide, murve, Loganove robide, črni, beli ali rdeči ribez ter kosmulje:
0811 20	– – ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
0811 20 11	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
0811 20 19	– – – drugo
0811 20 19	– – drugo:
0811 20 39	– – – črni ribez
0811 90	– Drugo:
	– – ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
0811 90 11	– – – – tropsko sadje in tropski orehi
0811 90 11	– – – drugo:
0811 90 31	– – – – tropsko sadje in tropski orehi
0812	Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano:
0812 90	– Drugo:
0812 90 10	– – marelice
0812 90 30	– – papaje
0812 90 40	– – sadeži vrste Vaccinium myrtillus
0812 90 70	– – guava, mango, mangostini, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambola, pitahaya in tropski orehi
0812 90 98	– – drugo:
ex 0812 90 98	– – – črni ribez
ex 0812 90 98	– – – maline
0813	Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806 ; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
0813 50	– Mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
0813 50	– – mešanice iz suhega sadja, razen tistih iz tarifnih številk od 0801 do 0806 :
0813 50 19	– – – ki vsebujejo suhe slive
0813 50 19	– – mešanice izključno iz suhih oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 :
0813 50 31	– – – iz tropskih orehov
0813 50 39	– – – druge
0813 50 39	– – druge mešanice:
0813 50 91	– – – ki ne vsebujejo suhih sliv ali fig
0814 00 00	Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje
0901	Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave:
0901 90	– Drugo:
0901 90 10	– – lupinice in kožice kave
0908	Muškatni orešček, macis in kardamom
1001	Pšenica in soržica:
1001 90	– Drugo:
1001 90 10	– – pira za setev
1006	Riž
1007 00	Sirek v zrnu
1008	Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita
1102	Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:
1102 90	– Druga:
1102 90 30	– – ovsena moka
1103	Žitni drobljenci, zdrob in peleti:
1103	– Drobljenec in zdrob:
1103 19	– – iz drugih žit:
1103 19 10	– – – ržena
1103 19 30	– – – ječmenova
1103 19 40	– – – ovsena
1103 19 50	– – – riževa
1103 20	– Peleti
1104	Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006 ; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:
1104	– Zrna, valjana ali v obliki kosmičev:
1104 12	– – ovsena:
1104 12 10	– – – valjana
1104 19	– – iz drugih žit:
1104 19 30	– – – ržena
1104 19 30	– – – ječmenova
1104 19 61	– – – – valjana
1104 19 69	– – – – v obliki kosmičev
1104 19 69	– – – druga:
1104 19 91	– – – – riževi kosmiči
1104 19 91	– Drugače obdelana zrna (npr.: oluščena, perlirana, rezana ali drobljena):
1104 22	– – ovsena
1104 23	– – koruzna:
1104 23 30	– – – perlirana
1104 23 90	– – – samo drobljena
1104 29	– – iz drugih žit:
1104 29	– – – ječmenova:
1104 29 01	– – – – oluščena
1104 29 03	– – – – oluščena in rezana ali drobljena („Grütze“ ali „grutten“)
1104 29 05	– – – – perlirana
1104 29 07	– – – – obdelana le z drobljenjem
1104 29 09	– – – – drugo
	– – – drugo:
	– – – – oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne:
1104 29 11	– – – – – pšenična
1104 29 18	– – – – – druga
1104 29 30	– – – – perlirana
ex 1104 29 30	– – – – – pšenična
ex 1104 29 30	– – – – – ržena
ex 1104 29 30	– – – – obdelana le z drobljenjem:
1104 29 51	– – – – – pšenična
1104 29 55	– – – – – ržena
1104 29 59	– – – – – druga
	– – – – druga:
1104 29 81	– – – – – pšenična
1104 29 85	– – – – – ržena
1104 30	– Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:
1104 30 10	– – pšenični
1105	Moka, zdrob, prah, granule, kosmiči, peleti iz krompirja
1106	Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713 , iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 ; ali iz proizvodov iz Poglavja 8
1107	Slad, pražen ali nepražen
1108	Škrob; inulin:
1108	– Škrob:
1108 19	– – drug škrob:
1108 19 10	– – – rižev škrob
1108 20 00	– Inulin
1109 00 00	Pšenični gluten, osušen ali neosušen
1201 00	Soja, cela ali lomljena
1202	Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, vključno oluščeni ali lomljeni:
1202 10	– V lupini:
1202 10 10	– – za setev
1203 00 00	Kopra
1204 00	Laneno seme, celo ali lomljeno
1205	Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno
1206 00	Sončnično seme, celo ali lomljeno
1207	Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno
1208	Moka in zdrob iz oljnih semen in plodov, razen iz gorčice
1209	Seme, plodovi in trosi, namenjeni za setev
1210	Hmelj, svež ali sušen, vključno zdrobljen ali zmlet ali v peletih; lupulin
1211	Rastline in njihovi deli (vključno semena in plodovi), sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali zmleti, vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene:
1211 90	– Drugo:
1211 90 85	– – drugo:
ex 1211 90 85	– – – drugo, razen korenin sladke koreninice
1212	Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1212	– Drugo:
1212 91	– – sladkorna pesa
1212 99	– – drugo
1213 00 00	Žitna slama in žitne pleve, nepripravljene, vštevši zrezane, mlete ali stisnjene ali v peletih
1214	Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih:
1301	Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljnate smole (na primer balzami)
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302	– Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 11 00	– – opija
1302 19	– – drugi
1302 19	– Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302 32	– – sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:
1302 32 90	– – – iz semena guara
1302 39 00	– – drugi
1501 00	Prašičja maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503 :
1501 00	– Prašičja maščoba (vključno z mastjo):
1501 00 11	– – za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1501 00 90	– Perutninska maščoba
1502 00	Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503
1503 00	Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani, ali nemešani ali kako drugače obdelani
1504	Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani
1507	Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1508	Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
1508 10	– Surovo olje:
1508 10 10	– – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1508 90	– Drugo:
1508 90 10	– – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1511	Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1512	Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1513	Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1514	Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1515	Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z oljem jojoba), in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1515	– Laneno olje in njegove frakcije:
1515 11 00	– – surovo olje
1515 19	– – drugo
1515 19	– Koruzno olje in njegove frakcije:
1515 21	– – surovo olje
1515 29	– – drugo
1515 30	– Ricinusovo olje in njegove frakcije:
1515 50	– Sezamovo olje in njegove frakcije:
1515 90	– Drugo:
1515 90 11	– – tungovo olje; jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije:
ex 1515 90 11	– – – tungovo olje in njegove frakcije
	– – olje iz tobakovega semena in njegove frakcije:
	– – – surovo olje:
1515 90 21	– – – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1515 90 29	– – – – drugo
1515 90 29	– – – drugo:
1515 90 31	– – – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1515 90 39	– – – – drugo
	– – druga olja in njihove frakcije:
	– – – surova olja:
1515 90 40	– – – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1515 90 40	– – – – drugo:
1515 90 51	– – – – – trdna, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
1515 90 59	– – – – – trdna, druga; tekoča
1515 90 59	– – – drugo:
1515 90 60	– – – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1515 90 60	– – – – drugo:
1515 90 91	– – – – – trdna, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
1515 90 99	– – – – – trdna, druga; tekoča
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 10	– Živalske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20	– Rastlinske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20	– – drugo:
1516 20 91	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 1 kg
1516 20 91	– – – drugo:
1516 20 95	– – – – olja iz ogrščice, lanenega semena, repičnega semena, sončničnega semena, iz semena illipa, karite, makore, touloucoua ali orehov palme babassu, za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1516 20 95	– – – – druga:
1516 20 96	– – – – – olja iz arašidov, semen bombaža, soje ali sončnice; druga olja, ki vsebujejo manj kot 50 mas. % prostih maščobnih kislin, razen olj iz palmovih jedrc, iz semena illipa, kokosovih orehov, ogrščice, repinega semena ali iz semena kopaibe
1516 20 98	– – – – – druga
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 :
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 90	– – druga
1517 90	– Drugo:
1517 90	– – drugo:
1517 90 91	– – – pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana
1517 90 99	– – – drugo
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00	– Pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za pripravo hrane za človeško prehrano:
1518 00 31	– – surova
1518 00 39	– – druga
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
	– Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
	– – ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja:
1522 00 31	– – – milne usedline
1602	Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:
1602	– Prašičev:
1602 49	– – drugo, vključno mešanice:
	– – – domačih prašičev:
	– – – – ki vsebujejo 80 mas. % ali več mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora:
1602 49 11	– – – – – hrbet (brez vratu) in njegovi kosi, vključno z mešanicami hrbta ali šunke (noge)
1602 49 15	– – – – – druge mešanice, ki vsebujejo šunke (noge), pleča, hrbet ali vrat z zgornjim delom plečeta in njihove kose
1602 49 50	– – – – ki vsebujejo manj kot 40 mas. % mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora
1602 50	– Goved:
1602 50 10	– – nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 90	– Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali:
1602 90 10	– – pripravki iz krvi katerih koli živali
1603 00	Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev
1701	Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju
1701	– Surovi sladkor, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil:
1701 11	– – sladkor iz sladkornega trsa
1701 12	– – sladkor iz sladkorne pese
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 20	– Javorjev sladkor in javorjev sirup:
1702 20 10	– – javorjev sladkor v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
1702 30	– Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze
1702 40	– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja
1702 60	– Druga fruktoza in fruktozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
1702 90 30	– – izoglukoza
1702 90 50	– – maltodekstrin in maltodekstrinski sirup
1702 90 80	– – inulinski sirup
1702 90 99	– – drugo
1703	Melase, dobljene pri ekstrakciji ali prečiščevanju sladkorja
1802 00 00	Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20 30	– – ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov, iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 99	– – drugo
2003	Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini
2006 00	Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani):
2006 00 10	– Ingver
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2008	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 19	– – drugo, vključno mešanice:
2008 19	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 19 91	– – – – tropski orehi; mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja
2008 20	– Ananas:
	– – ki vsebuje dodan alkohol:
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 20 11	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 17 mas. %
2008 20 11	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 20 31	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 19 mas. %
2008 20 39	– – – – drugo
	– – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 20 59	– – – – drugo
2008 20 59	– – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 20 79	– – – – drugo
2008 20 90	– – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2008 40	– Hruške:
2008 40	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
2008 40 90	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
2008 70	– Breskve, vključno z nektarinami:
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 70 98	– – – – manj kot 5 kg
2008 80	– Jagode:
2008 80	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
2008 80 90	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
2008 80 90	– Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19 :
2008 92	– – mešanice:
	– – – ki vsebujejo dodani alkohol:
	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %
	– – – – – drugo
2008 92 16	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 16	– – – – drugo:
	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 92 32	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 34	– – – – – – drugo
2008 92 34	– – – – – drugo
2008 92 36	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki vsebujejo dodani sladkor:
	– – – – – v izvirnih pakiranjih z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 92 51	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
	– – – – – drugo:
	– – – – – – mešanice sadja, v katerih delež ene vrste sadja ne presega 50 mas. % skupne mase sadja:
2008 92 72	– – – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 72	– – – – – – drugo:
2008 92 76	– – – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 78	– – – – – – – drugo
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
	– – – – – 5 kg ali več:
2008 92 92	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 93	– – – – – – drugo
2008 92 93	– – – – – 4,5 kg ali več, vendar manj kot 5 kg:
2008 92 94	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 96	– – – – – – drugo
2008 92 96	– – – – – manj kot 4,5 kg:
2008 92 97	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 99	– – drugo:
	– – – ki vsebujejo dodani alkohol:
	– – – – ingver:
2008 99 11	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
	– – – – drugo:
	– – – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
	– – – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 99 24	– – – – – – – tropsko sadje:
ex 2008 99 24	– – – – – – – – mangi, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, karambole in pitahaya
ex 2008 99 24	– – – – – – drugo:
2008 99 31	– – – – – – – tropsko sadje
2008 99 34	– – – – – – – drugo
	– – – – – drugo:
	– – – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 99 37	– – – – – – – drugo
2008 99 37	– – – – – – drugo:
2008 99 38	– – – – – – – tropsko sadje
2008 99 40	– – – – – – – drugo
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 99 41	– – – – – ingver
2008 99 46	– – – – – pasijonke, guave in tamarinde
2008 99 47	– – – – – mangi, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, karambole in pitahaya
2008 99 47	– – – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 99 51	– – – – – ingver
2008 99 61	– – – – – pasijonke in guave
2008 99 62	– – – – – mangi, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, karambole in pitahaya
2008 99 67	– – – – – drugo
2009	Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
2009	– Sok grenivke (vključno sok pomela):
2009 29	– – drug:
2009 29	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 29 91	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 29 91	– Sok iz drugih posameznih vrst agrumov:
2009 31	– – z Brix vrednostjo do vključno 20:
2009 31	– – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
2009 31 11	– – – – ki vsebuje dodan sladkor:
2009 39	– – drugo:
2009 39	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 39 11	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
	– – – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
2009 39 31	– – – – – ki vsebuje dodan sladkor
2009 39 39	– – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – – limonin sok:
2009 39 51	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 39 55	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 39 59	– – – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2009 39 59	– – – – – drugi sokovi iz agrumov:
2009 39 91	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 39 95	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 39 95	– Ananasov sok:
2009 41	– – z Brix vrednostjo do vključno 20:
2009 41 10	– – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
2009 41 10	– – – drugo:
2009 41 91	– – – – ki vsebuje dodan sladkor:
2009 49	– – drugo:
2009 49	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 49 11	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 49 11	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 49 30	– – – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
2009 49 30	– – – – drugo:
2009 49 91	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 49 93	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 90	– Drugo:
2106 90	– – aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:
2106 90 30	– – – izoglukozni sirupi
2106 90 30	– – – drugo:
2106 90 51	– – – – laktozni sirupi
2106 90 55	– – – – glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi
2106 90 59	– – – – drugo
2206 00	Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu:
2206 00 10	– Piquette
	– Drugo:
	– – peneče:
2206 00 31	– – – jabolčnik in hruškovec
	– – mirne, v embalaži s prostornino:
	– – – 2 litra ali manj:
2206 00 51	– – – – jabolčnik in hruškovec
2301	Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustreznih za prehrano ljudi; ocvirki:
2301 10 00	– Moka, zdrob in peleti iz mesa ali mesnih odpadkov; ocvirki
2302	Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani
2303	Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn in destilarn, nepeletizirani in peletizirani
2304 00 00	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani
2306	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305 , nezmleti ali zmleti ali peletizirani
2308 00	Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2308 00 40	– Želod in divji kostanj; drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja
2309	Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
2309 10	– Hrana za pse ali mačke, pripravljena za prodajo na drobno:
	– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode:
	– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:
	– – – – ki ne vsebuje škroba ali ki vsebuje 10 mas. % ali manj škroba:
2309 10 13	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 19	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 19	– – – – ki vsebuje več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 30 mas % škroba:
2309 10 33	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 39	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 39	– – – – ki vsebuje več kot 30 mas % škroba:
2309 10 53	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 70	– – – ki ne vsebuje škroba, glukoze, glukoznega sirupa, maltodekstrina ali maltodekstrinskega sirupa, vendar vsebuje mlečne proizvode
2309 90	– Drugo:
2309 90 10	– – hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva
2309 90 20	– – proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k temu poglavju
	– – drugo, vključno premiksi:
	– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode:
	– – – – ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:
	– – – – – ki ne vsebujejo škroba ali ki vsebujejo 10 mas. % ali manj škroba:
2309 90 31	– – – – – – ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali ki vsebujejo manj kot 10 mas. % takih proizvodov
2309 90 33	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 33	– – – – – ki vsebujejo več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 30 mas % škroba:
2309 90 43	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 49	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
	– – – drugo:
	– – – – drugo:
2309 90 99	– – – – – drugo
2401	Nepredelan tobak; tobačni odpadki:
2401 10	– Tobak, neotrebljen:
2401 10	– – z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia in lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya); lahki zračno sušeni tobak maryland in na dimu sušeni tobak:
2401 10 10	– – – z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginija
2401 10 20	– – – lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya)
2401 10 30	– – – lahki zračno sušeni tobak tipa maryland
2401 10 30	– – – na dimu sušeni tobak:
2401 10 41	– – – – tipa kentucky
2401 10 49	– – – – drug
2401 10 49	– – drug:
2401 10 50	– – – lahki zračno sušeni tobak
2401 10 70	– – – temni zračno sušeni tobak
2401 10 80	– – – z zračnim tokom sušeni tobak
2401 10 90	– – – drug tobak
2401 20	– Tobak, deloma ali popolnoma otrebljen:
2401 20	– – z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia in lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya); lahki zračno sušeni tobak maryland in na dimu sušeni tobak:
2401 20 10	– – – z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginija
2401 20 20	– – – lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya)
2401 20 30	– – – lahki zračno sušeni tobak tipa maryland
2401 20 30	– – – na dimu sušeni tobak:
2401 20 41	– – – – tipa kentucky
2401 20 49	– – – – drug
2401 20 49	– – drug:
2401 20 50	– – – lahki zračno sušeni tobak
2401 20 70	– – – temni zračno sušeni tobak
2401 20 80	– – – z zračnim tokom sušeni tobak
2401 20 90	– – – drug tobak
2401 30 00	– Tobačni odpadki
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
3301	– Eterična olja agrumov:
3301 12	– – iz pomaranče
3301 13	– – iz limone
3301 19	– – drugo
3301 19	– Eterična olja, druga, razen iz agrumov:
3301 24	– – iz poprove mete (Mentha piperita)
3301 25	– – iz drugih met
3301 29	– – druga
3301 30 00	– Rezinoidi
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane in pijač:
3302 10	– – za uporabo v industriji pijač:
3302 10 40	– – – drugo
3302 10 90	– – za uporabo v industriji hrane
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 90	– Drugo:
3501 90 10	– – kazeinska lepila
3502	Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati
3503 00	Želatina (vključno z želatino v kvadratnih in pravokotnih listih; po površini obdelano ali neobdelano ali barvano ali ne) in njeni derivati; želatina iz ribjih mehurjev; drugo lepilo živalskega izvora, razen kazeinskih lepil iz tarifne številke 3501
3504 00 00	Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; prah iz kože ali usnja, vključno tudi prah iz kromovo strojenega usnja
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10	– Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
3505 10	– – drugi modificirani škrobi:
3505 10 50	– – – škrobi, esterificirani ali eterificirani
4101	Surove kože govedi ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene
4102	Surove kože ovc ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(c) k temu poglavju
4103	Druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1 (b) ali (c) k temu poglavju
4301	Surovo neustrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo v tarifno številko 4101 , 4102 ali 4103
5001 00 00	Zapredki sviloprejk, primerni za odvijanje
5002 00 00	Surova svila (nepredena)
5003 00 00	Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali)
5101	Volna, nemikana ali nečesana
5102	Fina ali groba živalska dlaka, nemikana ali nečesana
5103	Odpadki volne ali fine ali grobe živalske dlake, vključno z odpadki preje, toda brez razvlaknjenih tekstilnih materialov
5201 00	Bombaž, nemikan ali nečesan
5202	Bombažni odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami)
5203 00 00	Bombaž, mikan ali česan
5301	Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje ali razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami)
5302	Prava konoplja (Cannabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; predivo in odpadki prave konoplje (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami)

PRILOGA II(b)

ALBANSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(3)(b))

Carine za proizvode, naštete v tej prilogi, se zmanjšujejo in odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

—

1. januarja 2007 se uvozna dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2008 se uvozna dajatev zniža na 60 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2009 se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2010 se uvozna dajatev zniža na 0 % osnovne dajatve.

Oznaka KN	Poimenovanje
0101	Živi konji, osli, mezge in mule:
0101 90	– Drugi
0206	Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:
0206 10	– Od goved, sveži ali ohlajeni:
0206 10	– – drugi:
0206 10 91	– – – jetra
0206 10 95	– – – mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone
0206 10 99	– – – drugo
0206 10 99	– Od goved, zamrznjeni:
0206 21 00	– – jeziki
0206 22 00	– – jetra
0206 29	– – drugi:
0206 29	– – – drugi:
0206 29 91	– – – – mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone
0206 29 99	– – – – drugi
0206 29 99	– Od prašičev, zamrznjeni:
0206 49	– – drugi
0206 80	– Drugi, sveži ali ohlajeni:
0206 80	– – drugi:
0206 80 91	– – – konj, oslov, mul in mezgov
0206 80 99	– – – ovc in koz
0206 90	– Drugi, zamrznjeni:
0206 90	– – drugi:
0206 90 91	– – – konj, oslov, mul in mezgov
0206 90 99	– – – ovc in koz
0208	Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
0208 10	– Od kuncev ali zajcev
0208 40	– Od kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev reda Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia):
0208 40 10	– – meso kitov
0208 90	– Drugo
0209 00	Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa, in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 90	– Drugo:
	– – nearomatiziran, niti ne vsebuje dodanega sadja, oreškov ali kakava:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:
0403 90 11	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 90 13	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 19	– – – – – več kot 27 mas. %
0403 90 19	– – – – drugo, z vsebnostjo maščob:
0403 90 31	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 90 33	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 39	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – drugo:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:
0403 90 51	– – – – – do vključno 3 mas. %
0403 90 53	– – – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 59	– – – – – več kot 6 mas. %
0403 90 59	– – – – drugo, z vsebnostjo maščob:
0403 90 61	– – – – – do vključno 3 mas. %
0403 90 63	– – – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 69	– – – – – več kot 6 mas. %
0404	Sirotka, koncentrirana ali ne ali ki vsebuje dodan sladkali ali druga sladila ali ne; proizvodi iz naravnih mlečnih sestavin ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
0404 10	– Sirotka in modificirana sirotka, koncentrirana ali ne ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
	– – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah:
	– – – drugo, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika × 6,38):
	– – – – do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 26	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 28	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 32	– – – – – več kot 27 mas. %
0404 10 32	– – – – več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 34	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 36	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 38	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika × 6,38):
	– – – – do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 48	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 52	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 54	– – – – – več kot 27 mas. %
0404 10 54	– – – – več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 56	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 58	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 62	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – drugo, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika × 6,38):
	– – – – do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 72	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 74	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 76	– – – – – več kot 27 mas. %
0404 10 76	– – – – več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 78	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 82	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 84	– – – – – več kot 27 mas. %
0404 90	– Drugo
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 90	– – z vsebnostjo maščob več kot 75 mas. %, vendar manj kot 80 mas. % maščobe
0405 90	– Drugo
0406	Sir in skuta:
0406 10	– Sveži (nezrel ali nenasoljen) sir, vključno sir iz sirotke in skuta
0406 20	– Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst
0406 30	– Sir, topljen, razen naribanega, ali v prahu
0406 40	– Sir z modrimi ali podobnimi žlahtnimi plesnimi, nastalimi v jedru sira, proizveden s Penicillium roqueforti
0406 90	– Sir, drug:
0406 90 01	– – za predelavo
0406 90 01	– – drugi:
0406 90 13	– – – ementalec
0406 90 15	– – – grojer, sbrinz
0406 90 17	– – – bergkaese, appenzell
0406 90 18	– – – Fromage fribourgeois, Vacherin Mont d’Or in Tete de Moine
0406 90 19	– – – glarus zeliščni sir (znan kot schabziger), narejen iz posnetega mleka in zmešan s fino zdrobljenimi zelišči
0406 90 21	– – – cheddar
0406 90 23	– – – edamec
0406 90 25	– – – tilsit
0406 90 27	– – – butterkaese
0406 90 29	– – – kačkaval
0406 90 35	– – – kefalo-tyri
0406 90 37	– – – finlandia
0406 90 39	– – – jarlsberg
0406 90 39	– – – drugo:
0406 90 50	– – – – siri iz ovčjega ali bivoljega mleka, v embalaži s slanico ali v mehovih iz ovčje ali kozje kože
	– – – – drugo:
	– – – – – z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi:
	– – – – – – do vključno 47 mas. %:
0406 90 61	– – – – – – – grana padano, parmigiano reggiano
0406 90 69	– – – – – – – drugi
0406 90 69	– – – – – – več kot 47 mas. % do vključno 72 mas. %:
0406 90 73	– – – – – – – provolone
0406 90 75	– – – – – – – asiago, caciocavallo, montasio, ragusano
0406 90 76	– – – – – – – danbo, fontal, fontina, fynbo, havarti, maribo, samsoe
0406 90 78	– – – – – – – gavda
0406 90 79	– – – – – – – esrom, italico, kernhem, saint-nectaire, saint-paulin, taleggio
0406 90 81	– – – – – – – cantal, cheshire, wensleydale, lancashire, double gloucester, blarney, colby, monterey
0406 90 82	– – – – – – – camembert
0406 90 84	– – – – – – – brie
0406 90 85	– – – – – – – kefalograviera, kasseri
0406 90 85	– – – – – – – drugi siri z vsebnostjo vode, izračunane nemaščobnih snovi:
0406 90 86	– – – – – – – – več kot 47 mas. % do vključno 52 mas. %:
0406 90 87	– – – – – – – – več kot 52 mas. % do vključno 62 mas. %:
0406 90 88	– – – – – – – – več kot 62 mas. % do vključno 72 mas. %:
0406 90 93	– – – – – – več kot 72 mas. %
0406 90 99	– – – – – drugo
0408	Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih
0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz Poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano:
0511 10 00	– Bikovo seme
0511 10 00	– Drugo:
0511 99	– – drugo:
0511 99 10	– – – tetive in kite; obrezki in podobni odpadki surovih kož
0511 99 85	– – – drugo:
ex 0511 99 85	– – – – razen konjske žime in odpadkov konjske žime, zloženih v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage
0603	Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno
0604	Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni:
0604 10	– Mahovi in lišaji:
0604 10 10	– – jelenovec
0604 10 10	– Drugo:
0604 91	– – sveže:
0604 91 40	– – – veje iglavcev:
ex 0604 91 40	– – – – kavkaških jelk (Abies nordmanniana (Stev.) Spach) in srebrno sivih jelk (Abies procera Rehd.)
0701	Krompir, svež ali ohlajen:
0701 90	– Drug:
0701 90 10	– – za proizvodnjo škroba
0701 90 10	– – drug:
0701 90 90	– – – drug
0703	Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene:
0703 10	– Čebula in šalotka:
0703 10 90	– – šalotka
0703 90 00	– Por in druge čebulnice
0705	Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena:
0705	– Solata:
0705 11 00	– – v glavicah
0705 19 00	– – druga
0705 19 00	– Radič:
0705 29 00	– – drug
0706	Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene:
0706 90	– Drugo:
0706 90 10	– – gomoljna zelena
0706 90 90	– – drugo
0707 00	Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene:
0707 00 90	– Kumarice
0708	Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene:
0708 10 00	– Grah (Pisum sativum)
0708 90 00	– Druge stročnice
0709	Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:
0709 20 00	– Beluši
0709 30 00	– Jajčevci
0709 40 00	– Zelena, razen gomoljne zelene
0709 40 00	– Gobe in gomoljike:
0709 59	– – druge:
0709 59 50	– – – gomoljike
0709 60	– Plodovi rodu Capsicum ali Pimenta
0709 70 00	– Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda
0709 90	– Druge
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 10 00	– Krompir
0710 10 00	– Stročnice oluščene ali ne:
0710 21 00	– – grah (Pisum sativum)
0710 22 00	– – fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)
0710 29 00	– – drugo
0710 30 00	– Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda
0710 80	– Druge vrtnine
0710 90 00	– Mešanice vrtnin
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 20	– Oljke
0711 40 00	– Kumare in kumarice
0711 40 00	– Gobe in gomoljike:
0711 59 00	– – druge
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
0711 90	– – vrtnine:
0711 90 70	– – – Kapre
0711 90 90	– – mešanice vrtnin
0712	Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene:
0712 20 00	– Čebula
0712 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin
0713	Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:
0713 10	– Grah (Pisum sativum):
0713 10 90	– – drug
0713 20 00	– Čičerika (garbanzos)
0713 20 00	– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):
0713 32 00	– – drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis)
0713 33	– – navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):
0713 33 90	– – – drug
0713 39 00	– – drug
0801	Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni:
0801	– Kokosov oreh:
0801 11 00	– – suh kokosov oreh
0801 19 00	– – drug
0801 19 00	– Brazilski oreh:
0801 21 00	– – v luščini
0801 21 00	– Indijski oreh:
0801 31 00	– – v luščini
0802	Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni:
0802	– Lešniki (Corylus spp.):
0802 21 00	– – v luščini
0802 22 00	– – oluščeni
0802 40 00	– Kostanji (Castanea spp.)
0802 50 00	– Pistacije
0802 90	– Drugo:
0802 90 85	– – drugo
0803 00	Banane, vključno pisang (rajske smokve), sveže ali suhe:
0803 00	– Sveže:
0803 00 11	– – pisang (rajske smokve)
0803 00 19	– – drugo
0804	Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi:
0804 20	– Fige:
0804 20 10	– – sveže
0804 30 00	– Ananas
0804 50 00	– Guava, mango in mangostin
0805	Agrumi, sveži ali suhi:
0805 10	– Pomaranče
0805 20	– Mandarine (vključno tangerine in mandarine satsuma); klementine, mandarine wilking in podobni hibridi agrumov
0805 50	– Limone (Citrus limon, Citrus limonum) in limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia)
0806	Grozdje, sveže ali suho:
0806 10	– Sveže:
0806 10 10	– – namizno grozdje
0807	Melone, (vključno lubenice) in papaja, sveže:
0807 20 00	– Papaja
0808	Jabolka, hruške in kutine, sveže
0809	Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže:
0810	Drugo sadje, sveže:
0810 20	– Maline, robide, murve in Loganove robide
0810 40	– Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium:
0810 40 30	– – sadeži vrste Vaccinium myrtillus
0810 40 50	– – sadeži vrste Vaccinium macrocarpon in Vaccinium corymbosum
0810 40 90	– – drugo
0810 50 00	– Kivi (Actinidia chinensis Planch.)
0810 90	– Drugo:
0810 90 30	– – tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile
0810 90 40	– – pasijonka, karambola in pitahaya
0810 90 40	– – Črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje:
0810 90 50	– – – črni ribez
0810 90 70	– – – drugo
0810 90 95	– – drugo
0811	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne:
0811 10	– Jagode
0811 20	– Maline, robide, murve, Loganove robide, črni, beli ali rdeči ribez ter kosmulje:
0811 20	– – drugo:
0811 20 31	– – – maline
0811 20 51	– – – rdeči ribez
0811 20 59	– – – robide in murve
0811 20 90	– – – drugo
0811 90	– Drugo:
	– – ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
0811 90 19	– – – – drugo
0811 90 19	– – – drugo:
0811 90 39	– – – – drugo
0811 90 39	– – drugo:
0811 90 50	– – – sadeži vrste Vaccinium myrtillus
0811 90 70	– – – sadeži vrste Vaccinium myrtilloides in Vaccinium angustifolium
0811 90 70	– – – Češnje in višnje:
0811 90 75	– – – – višnje (Prunus cerasus)
0811 90 80	– – – – drugo
0811 90 85	– – – tropsko sadje in tropski orehi
0811 90 95	– – – drugo
0812	Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano:
0812 10 00	– Češnje in višnje
0812 90	– Drugo:
0812 90 20	– – pomaranče
0812 90 98	– – drugo
0813	Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806 ; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
0813 10 00	– Marelice
0813 20 00	– Slive
0813 30 00	– Jabolka
0813 40	– Drugo sadje
0813 50	– Mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
	– – mešanice iz suhega sadja, razen tistih iz tarifnih številk od 0801 do 0806 :
	– – – ki ne vsebujejo suhih sliv:
0813 50 12	– – – – iz papaj, tamarind, indijskih jabolk, ličija, kruhovca, sapodil, pasijonk, karambol in pitahay
0813 50 15	– – – – drugo
0813 50 15	– – druge mešanice:
0813 50 99	– – – druge
0901	Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave:
0901	– Kava, nepražena:
0901 11 00	– – s kofeinom
0901 12 00	– – brez kofeina
0901 12 00	– Kava, pražena:
0901 21 00	– – s kofeinom
0901 22 00	– – brez kofeina
0901 90	– Drugo:
0901 90 90	– – kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo
0904	Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta:
0904 20	– Plodovi rodu Capsicum ali Pimenta, suhi ali zdrobljeni ali zmleti:
0904 20	– – nezdrobljena in nezmleat:
0904 20 30	– – – druga
0909	Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode
0910	Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe
1102	Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:
1102 10 00	– Ržena moka
1102 20	– Koruzna moka:
1102 90	– Druga:
1102 90 10	– – ječmenova moka
1102 90 50	– – Riževa moka
1102 90 90	– – druga
1103	Žitni drobljenci, zdrob in peleti:
1103	– Drobljenec in zdrob:
1103 11	– – pšenična
1103 13	– – koruzna
1103 19	– – iz drugih žit:
1103 19 90	– – – druga
1104	Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006 ; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:
1104	– Zrna, valjana ali v obliki kosmičev:
1104 12	– – ovsena:
1104 12 90	– – – v obliki kosmičev
1104 19	– – iz drugih žit:
1104 19 10	– – – pšenična
1104 19 50	– – – koruzna
1104 19 50	– – – druga:
1104 19 99	– – – – drugo
1104 19 99	– Drugače obdelana zrna (npr.: oluščena, perlirana, rezana ali drobljena):
1104 23	– – koruzna:
1104 23 10	– – – oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne
1104 23 99	– – – drugo
1104 29	– – iz drugih žit:
1104 29	– – – drugo:
1104 29 30	– – – – perlirana:
ex 1104 29 30	– – – – – razen pšenična ali ržena
ex 1104 29 30	– – – – drugo:
1104 29 89	– – – – – druga
1104 30	– Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:
1104 30 90	– – iz drugih žit
1108	Škrob; inulin:
1108	– Škrob:
1108 11 00	– – pšenični škrob
1108 12 00	– – koruzni škrob
1108 13 00	– – krompirjev škrob
1108 14 00	– – škrob iz manioke
1108 19	– – drug škrob:
1108 19 90	– – – drugo
1202	Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, vključno oluščeni ali lomljeni:
1202 10	– V lupini:
1202 10 90	– – drugi
1202 20 00	– Oluščeni, vključno lomljeni
1211	Rastline in njihovi deli (vključno semena in plodovi), sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali zmleti, vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene:
1211 20 00	– Korenina ginsenga
1211 30 00	– Listi koke
1211 40 00	– Makova slama
1211 90	– Drugo:
1211 90 85	– – drugo:
ex 1211 90 85	– – – korenine sladke koreninice
1501 00	Prašičja maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503 :
1501 00	– Prašičja maščoba (vključno z mastjo):
1501 00 19	– – drugo
1508	Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
1508 10	– Surovo olje:
1508 10 90	– – drugo
1508 90	– Drugo:
1508 90 90	– – drugo
1510 00	Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
	– Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
	– – ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja:
1522 00 39	– – – drugo
1522 00 39	– – drugo:
1522 00 91	– – – oljne gošče in usedline; milne usedline
1522 00 99	– – – drugo
1602	Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:
1602 10 00	– Homogenizirani proizvodi
1602 10 00	– Iz perutnine iz tarifne številke 0105 :
1602 31	– – puranov:
1602 31	– – – ki vsebujejo 57 mas. % ali več perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 31 11	– – – – ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso
1602 31 19	– – – – drugo
1602 31 90	– – – drugo
1602 32	– – kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus:
1602 32	– – – ki vsebujejo 57 mas. % ali več perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 32 11	– – – – nekuhano
1602 32 19	– – – – drugo
1602 32 90	– – – drugo
1602 39	– – drugo:
1602 39	– – – ki vsebujejo najmanj 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 39 21	– – – – nekuhano
1602 39 29	– – – – drugo
1602 39 80	– – – drugo
1602 39 80	– Prašičev:
1602 41	– – šunka in njeni kosi
1602 42	– – plečeta in njihovi kosi
1602 49	– – drugo, vključno mešanice:
	– – – domačih prašičev:
	– – – – ki vsebujejo 80 mas.% ali več mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora:
1602 49 13	– – – – – vrat z zgornjim plečetom in njihovi kosi, vključno z mešanicami vratu in pleč
1602 49 19	– – – – – drugo
1602 49 90	– – – drugo
1602 50	– Goved:
	– – drugo:
	– – – v nepredušni embalaži:
1602 50 31	– – – – „Corned beef“
1602 50 39	– – – – drugo
1602 50 80	– – – drugo
1602 90	– Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali:
1602 90	– – drugo:
1602 90 31	– – – divjadi ali kuncev
1602 90 41	– – – severnih jelenov
1602 90 41	– – – drugo:
1602 90 51	– – – – ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačih prašičev
	– – – – drugo:
	– – – – – ki vsebujejo goveje meso ali klavnične odpadke:
1602 90 61	– – – – – – nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov
	– – – – – drugo:
	– – – – – – ovčje in kozje:
	– – – – – – – nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 90 72	– – – – – – – – ovčje
1602 90 74	– – – – – – – – kozje
1602 90 74	– – – – – – – drugo:
1602 90 76	– – – – – – – – ovčje
1602 90 78	– – – – – – – – kozje
1701	Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju:
1701	– Drugo:
1701 91 00	– – ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
1701 99	– – drugo
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702	– Laktoza in laktozni sirup:
1702 11 00	– – ki vsebuje 99 mas. % ali več laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov
1702 19 00	– – drugo
1702 20	– Javorjev sladkor in javorjev sirup:
1702 20 90	– – drugo
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
1702 90 60	– – umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom
1702 90 60	– – karamel:
1702 90 71	– – – ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze
1702 90 71	– – – drugo:
1702 90 75	– – – – v obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran
1702 90 79	– – – – drugo
1801 00 00	Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen
2002	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot s kisom ali ocetno kislino
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :
2004 10	– Krompir:
2004 10 10	– – termično obdelan, ne drugače pripravljen
2004 10 10	– – drugo:
2004 10 99	– – – drugo
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :
2005 20	– Krompir:
2005 20	– – drugo:
2005 20 20	– – – tanke rezine, ocvrte ali pečene, osoljene ali ne ali začinjene ali ne, v neprodušni embalaži, primerne za takojšnjo uporabo
2005 20 80	– – – drugo
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2008	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11	– – arašidi:
	– – – drugo, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
	– – – – več kot 1 kg:
2008 11 92	– – – – – praženo
2008 11 94	– – – – – drugo
2008 11 94	– – – – do vključno 1 kg:
2008 11 96	– – – – – praženo
2008 11 98	– – – – – drugo
2008 19	– – drugo, vključno mešanice:
2008 19	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 19 11	– – – – tropski orehi; mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja
2008 19 11	– – – – drugo:
2008 19 13	– – – – – praženi mandlji in pistacije
2008 19 19	– – – – – drugo
2008 19 19	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 19 91	– – – – tropski orehi; mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja
ex 2008 19 91	– – – – – razen praženih tropskih orehov
	– – – – drugo:
	– – – – – praženi oreški:
2008 19 93	– – – – – – mandlji in pistacije
2008 19 95	– – – – – – drugo
2008 19 99	– – – – – drugo
2008 20	– Ananas:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 20 19	– – – – drugo
	– – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 20 51	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 17 mas. %
2008 20 51	– – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 20 71	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 19 mas. %
2008 30	– Agrumi:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
2008 30 11	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 30 51	– – – – krhlji grenivke
2008 30 51	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 30 71	– – – – krhlji grenivke
2008 30 75	– – – – mandarine (vključno tangerine in satsuma mandarine); klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov
2008 30 90	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
2008 40	– Hruške:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2008 40 11	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 40 11	– – – – drugo:
2008 40 21	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 40 21	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 40 31	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 40 51	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 40 51	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 40 71	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 40 79	– – – – drugo
2008 50	– Marelice:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2008 50 11	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 50 11	– – – – drugo:
2008 50 31	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 50 39	– – – – – drugo
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 50 69	– – – – drugo
2008 50 69	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 50 94	– – – – 4,5 kg ali več, vendar manj kot 5 kg
2008 50 99	– – – – manj kot 4,5 kg
2008 60	– Češnje in višnje:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – drugo:
2008 60 31	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 60 50	– – – – več kot 1 kg
2008 60 50	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 60 70	– – – – 4,5 kg ali več
2008 60 90	– – – – manj kot 4,5 kg
ex 2008 60 90	– – – – – višnje (Prunus cerasus)
2008 80	– Jagode:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
2008 80 11	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 80 19	– – – – drugo
2008 80 19	– – – drugo:
2008 80 31	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 80 31	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
2008 80 50	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg
2008 80 50	– Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19 :
2008 99	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 99 45	– – – – – slive in suhe slive
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
	– – – – – slive in suhe slive, v izvirnih pakiranjih, z neto vsebino:
2008 99 72	– – – – – – 5 kg ali več
2008 99 78	– – – – – – manj kot 5 kg
2009	Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
2009	– Pomarančni sok:
2009 11	– – zamrznjen
2009 19	– – drugo:
2009 19	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 19 98	– – – – drugo
2009 19 98	– Grozdni sok (vključno grozdni mošt):
2009 69	– – drugo:
2009 69	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 69 11	– – – – z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
	– – – z Brix vrednostjo več kot 30 do vključno 67:
	– – – – z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase:
2009 69 51	– – – – – koncentriran
	– – – – z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %:
2009 69 71	– – – – – – koncentriran
2009 69 79	– – – – – – drugo
2009 69 79	– Jabolčni sok:
2009 79	– – drugo:
2009 79	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 79 11	– – – – z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
	– – – – drugo:
2009 79 91	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 79 99	– – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2009 90	– Mešanice sokov:
	– – z Brix vrednostjo več kot 67:
	– – – mešanice jabolčnega in hruškovega soka:
2009 90 11	– – – – z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 90 19	– – – – drugo
	– – z Brix vrednostjo do vključno 67:
	– – – mešanice jabolčnega in hruškovega soka:
2009 90 31	– – – – z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
	– – – drugo:
	– – – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – – mešanice sokov iz agrumov in ananasovega soka:
2009 90 41	– – – – – – ki vsebujejo dodan sladkor
	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – – mešanice sokov iz agrumov in ananasovega soka:
2009 90 79	– – – – – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
2305 00 00	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali peletizirani
2307 00	Vinska usedlina; vinski kamen
2308 00	Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2308 00	– Grozdne tropine:
2308 00 11	– – s skupno vsebnostjo alkohola do vključno 4,3 mas. % in z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 40 mas. %
2308 00 19	– – drugo
2308 00 90	– Drugo
2309	Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
2309 90	– Drugo:
	– – drugo, vključno premiksi:
	– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup, iz tarifnih podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 , ali mlečne proizvode:
	– – – – ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:
	– – – – – ki ne vsebujejo škroba, ali ki vsebujejo 10 mas. % ali manj škroba:
2309 90 35	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. %, vendar manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 39	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 39	– – – – – ki vsebujejo več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 30 mas % škroba:
2309 90 41	– – – – – – ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali ki vsebujejo manj kot 10 mas. % takih proizvodov
2309 90 41	– – – – – ki vsebujejo več kot 30 mas % škroba:
2309 90 51	– – – – – – ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali ki vsebujejo manj kot 10 mas. % takih proizvodov
2309 90 53	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 59	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 70	– – – – ki ne vsebujejo škroba, glukoze, glukoznega sirupa, maltodekstrina ali maltodekstrinskega sirupa, vendar vsebuje mlečne proizvode
2309 90 70	– – – drugo:
2309 90 91	– – – – rezanci iz sladkorne pese z dodano melaso
2309 90 91	– – – – drugo:
2309 90 95	– – – – – ki vsebujejo 49 mas. % ali več holinklorida, na organskem ali anorganskem nosilcu

▼M2

PRILOGA II(c)

Tarifne koncesije Albanije za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti

(iz člena 27(3)(c))

Oznaka KN	Poimenovanje	Letna kvota (v tonah)	Stopnja dajatve v okviru kvote
0401 10 10	MLEKO IN SMETANA Z VSEBNOSTJO MAŠČOBE <= 1 MAS. %, V IZVIRNEM PAKIRANJU Z NETO VSEBINO <= 2 L, NEKONCENTRIRANA, KI NE VSEBUJETA DODANEGA SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL	790	0 %
0401 20 11	MLEKO IN SMETANA Z VSEBNOSTJO MAŠČOB <= 3 MAS. % DO > 1 MAS.%, V IZVIRNEM PAKIRANJU Z NETO VSEBINO <= 2 L, NEKONCENTRIRANA, KI NE VSEBUJETA DODANEGA SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL
0401 20 91	MLEKO IN SMETANA Z VSEBNOSTJO MAŠČOB > 3 MAS. % DO <= 6 MAS. %, V IZVIRNEM PAKIRANJU Z NETO VSEBINO <= 2 L, NEKONCENTRIRANA, KI NE VSEBUJETA DODANEGA SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL
1001 91 20 (prej 1001 90 91 )	NAVADNA PŠENICA IN SORŽICA, SEMENSKA	42 000	0 %
1001 99 00 (prej 1001 90 99 )	PIRA, NAVADNA PŠENICA IN SORŽICA (RAZEN SEMENSKE)	42 000	0 %
1005 90 00	KORUZA (RAZEN SEMENSKE)	10 000	0 %

▼M1

PRILOGA III

KONCESIJE SKUPNOSTI ZA ALBANSKE RIBE IN RIBIŠKE PROIZVODE

Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Albanije v Evropsko skupnost se bodo uporabljale koncesije, navedene spodaj:

Oznaka KN

Poimenovanje

Od 1. januarja 2007

Od 1. januarja 2008 in naslednja leta

0301 91 10

0301 91 90

0302 11 10

0302 11 20

0302 11 80

0303 21 10

0303 21 20

0303 21 80

0304 19 15

0304 19 17

ex 0304 19 19

ex 0304 19 91

0304 29 15

0304 29 17

ex 0304 29 19

ex 0304 99 21

ex 0305 10 00

ex 0305 30 90

0305 49 45

ex 0305 59 80

ex 0305 69 80

Postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache in Oncorhynchus chrysogaster): žive; sveže ali ohlajene; zamrznjene; sušene, soljene ali v slanici, dimljene; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

TK: 50 t po 0 %

Preko tarifne kvote:

80 % dajatve MFN

TK: 50 t po 0 %

Preko tarifne kvote:

70 % dajatve MFN

0301 93 00

0302 69 11

0303 79 11

ex 0304 19 19

ex 0304 19 91

ex 0304 29 19

ex 0304 99 21

ex 0305 10 00

ex 0305 30 90

ex 0305 49 80

ex 0305 59 80

ex 0305 69 80

Krap: živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote:

80 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote:

70 % dajatve MFN

ex 0301 99 80

0302 69 61

0303 79 71

ex 0304 19 39

ex 0304 19 99

ex 0304 29 99

ex 0304 99 99

ex 0305 10 00

ex 0305 30 90

ex 0305 49 80

ex 0305 59 80

ex 0305 69 80

Špar (Dentex dentex in Pagellus spp.): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote:

55 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote:

30 % dajatve MFN

ex 0301 99 80

0302 69 94

ex 0303 77 00

ex 0304 19 39

ex 0304 19 99

ex 0304 29 99

ex 0304 99 99

ex 0305 10 00

ex 0305 30 90

ex 0305 49 80

ex 0305 59 80

ex 0305 69 80

Brancin (Dicentrarchus labrax): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote:

55 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote:

30 % dajatve MFN

Oznaka KN	Poimenovanje	Začetni obseg kvote	Stopnja dajatve
1604 13 11 1604 13 19 ex 1604 20 50	Pripravljene ali konzervirane sardele	100 ton	6 % (1)
1604 16 00 1604 20 40	Pripravljeni ali konzervirani sardoni	1 000 ton (2)	0 % (1)
(1) Če se obseg kvote preseže, se uporabi polna stopnja dajatve MFN. (2) Od 1. januarja v prvem letu po dnevu začetka veljavnosti Sporazuma se bo letni obseg kvote povečal za 200 ton, če je bilo do 31. decembra navedenega leta uporabljenih vsaj 80 % kvote predhodnega leta. Ta mehanizem se bo uporabljal do takrat, ko letni obseg kvote znaša 1 600 ton ali ko se pogodbenici dogovorita o uporabi drugih ureditev.

Veljavna stopnja dajatve za vse proizvode iz tarifne številke HS 1604 , razen pripravljenih ali konzerviranih sardin in pripravljenih ali konzerviranih sardonov, se zniža na naslednji način:

Leto	1. december 2006	1. januar 2007	1. januar 2008 in naslednja leta
Dajatev	80 % dajatve MFN	65 % dajatve MFN	50 % dajatve MFN

▼M2

PRILOGA IV

Besedilo izjave na računu

Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba ponovno navajati.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … ( 2 )) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … ( 3 ) преференциален произход.

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera no … (1) ) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … () .

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1) ) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v … () .

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1) ), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … () .

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1) ) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte … () Ursprungswaren sind.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. … (1) ) deklareerib, et need tooted on … () sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidetud teisiti.

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ'αριθ. … (1) ) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … () .

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorization No … (1) ) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … () preferential origin.

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … (1) ) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … () .

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. … (1) ) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … () preferencijalnog podrijetla.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … (1) ) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … () .

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (1) ), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme … () .

Litovska različica

Šiame dokumente išvardytų produktų eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr. … (1) ) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … () preferencinės kilmės produktai.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1) ) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában az áruk preferenciális … () származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1) ) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … () .

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1) ), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn () .

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1) ) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … () preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O abaixo-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira n.o … (1) ), declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … () .

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală nr. … (1) ) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … () .

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1) ) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … () .

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št. … (1) ) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … () poreklo.

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (1) ) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita () .

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … (1) ) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung () .

Albanska različica

Eksportuesi i produkteve të përfshira në këtë dokument (autorizim doganor Nr. … (1) ) deklaron që, përveç rasteve kur tregohet qartësisht ndryshe, këto produkte janë me origjinë preferenciale … () .

( 4 )

(Kraj in datum)

( 5 )

(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)

▼B

PRILOGA V

PRAVICE INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE

(iz člena 73)

1. Člen 73(3) se nanaša na naslednje večstranske konvencije, katerih pogodbenice so države članice ali ki jih države članice dejansko uporabljajo:

—

Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorskih pravicah (Ženeva, 1996),

—

Mednarodna konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (Ženeva, 1971),

—

Mednarodna konvencija za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV, Ženevska listina, 1991).

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko odloči, da se člen 73(3) uporablja tudi za druge večstranske konvencije.

2. Pogodbenice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo obveznostim iz naslednjih večstranskih konvencij:

—

Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rim, 1961),

—

Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, dopolnjena v letu 1979),

—

Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt, 1971),

—

Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (Ženeva, 1996),

—

Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk (Stockholmska listina, 1967, spremenjena v letu 1979),

—

Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (1977, spremenjena v letu 1980),

—

Protokol v zvezi z Madridskim sporazumom o mednarodnem registriranju znamk (Madrid, 1989),

—

Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970, spremenjena v letu 1979 in dopolnjena v letu 1984),

—

Nicejski aranžma o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva 1977, spremenjen v letu 1979),

—

Evropska patentna konvencija,

—

Pogodba o patentnem pravu (PLT) (Svetovna organizacija za intelektualno lastnino),

—

Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS).

3. Albanija od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma družb in državljanov Skupnosti na področju priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ne obravnava manj ugodno kot katero koli tretjo državo v okviru dvostranskih sporazumov.

SEZNAM PROTOKOLOV

Protokol 1 o izdelkih iz železa in jekla

Protokol 2 o trgovini med Albanijo in Skupnostjona področju predelanih kmetijskih proizvodov (Protokol 2 K SPS)

Protokol 3 o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Protokol 4 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

Protokol 5 o kopenskem prometu

Protokol 6 o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah

PROTOKOL 1

o izdelkih iz železa in jekla

Člen 1

Protokol se uporablja za izdelke, naštete v poglavjih 72 in 73 kombinirane nomenklature. Uporablja se tudi za druge končne izdelke iz železa in jekla, ki bodo lahko v prihodnje imeli poreklo v Albaniji in bodo uvrščeni v zgornja poglavja.

Člen 2

Carinske dajatve pri uvozu izdelkov iz železa in jekla s poreklom iz Albanije, ki se uporabljajo v Skupnosti, se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 3

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se carinske dajatve, ki se v Albaniji uporabljajo pri uvozu izdelkov iz železa in jekla s poreklom iz Skupnosti in so omenjene v členu 19 tega sporazuma ter naštete v Prilogi I k Sporazumu, postopno znižajo v skladu s časovnim razporedom iz tega sporazuma.

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se odpravijo carinske dajatve, ki se uporabljajo v Albaniji pri uvozu vseh drugih izdelkov iz železa in jekla s poreklom iz Skupnosti.

Člen 4

Količinske omejitve pri uvozu izdelkov iz železa in jekla s poreklom iz Albanije v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Količinske omejitve pri uvozu izdelkov iz železa in jekla s poreklom iz Skupnosti v Albanijo in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 5

Ob upoštevanju ureditev, predvidenih v členu 71 tega sporazuma, pogodbenice priznavajo, da je treba nemudoma odpraviti strukturne slabosti v njihovem železarskem in jeklarskem sektorju ter s tem zagotoviti globalno konkurenčnost njihove industrije. Albanija mora zato v treh letih oblikovati potreben program za prestrukturiranje in preusmeritev svoje železarske in jeklarske industrije, da bo ta sektor sposoben preživeti v običajnih tržnih pogojih. Skupnost Albaniji na njeno zahtevo zagotovi ustrezno tehnično svetovanje, da bo lahko dosegla ta cilj.

Poleg ureditev, predvidenih v členu 71 tega sporazuma, se vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, ocenijo v skladu s posebnimi merili, ki izhajajo iz uporabe ureditev Skupnosti v zvezi z državnimi pomočmi, vključno s sekundarno zakonodajo ter kakršnimi koli posebnimi predpisi o nadzoru državnih pomoči, ki veljajo za železarski in jeklarski sektor po izteku veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Za namene uporabe določb odstavka 1(iii) člena 71 tega sporazuma v zvezi z izdelki železa in jekla Skupnost Albaniji priznava pravico, da v prvih petih letih po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma izjemoma dodeli državno pomoč za prestrukturiranje, če:

—

se na koncu obdobja prestrukturiranja s to pomočjo zagotovi sposobnost preživetja podjetij, ki so to pomoč prejela, v običajnih tržnih pogojih,

—

sta znesek in intenzivnost te pomoči strogo omejena na to, kar je nujno potrebno za obnovitev sposobnosti preživetja, in se postopoma zmanjšujeta ter

—

je program prestrukturiranja povezan z obsežno racionalizacijo in izravnalnimi ukrepi, da se prepreči škodljivi učinek dodeljene pomoči v Albaniji.

Pogodbenice zagotovijo popolno preglednost v zvezi z izvajanjem potrebnega programa za prestrukturiranje in preusmeritev s popolno in stalno izmenjavo informacij z drugo pogodbenico, vključno z natančnimi podatki o načrtu prestrukturiranja ter znesku, intenzivnosti in namenu državne pomoči, dodeljene na podlagi odstavkov 2 in 3.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet spremlja izvajanje zahtev iz odstavkov 1 do 4.

Če ena od pogodbenic meni, da posebno ravnanje druge pogodbenice ni v skladu s pogoji tega člena in to ravnanje posega v interese prve pogodbenice ali znatno škoduje njeni domači industriji ali pa za to obstaja nevarnost, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s kontaktno skupino iz člena 7 ali v 30 delovnih dneh po prejemu zahteve za takšno posvetovanje.

Člen 6

Določbe členov 20, 21 in 22 tega sporazuma se uporabljajo za trgovino z izdelki iz železa in jekla med pogodbenicami.

Člen 7

Pogodbenice soglašajo, da se za spremljanje in pregled ustreznega izvajanja tega protokola oblikuje kontaktna skupina v skladu s členom 120(4) tega sporazuma.

▼M1

PROTOKOL 2

o trgovini med Albanijo in Skupnostjona področju predelanih kmetijskih proizvodov

(Protokol 2 K SPS)

Člen 1

Skupnost in Albanija za predelane kmetijske proizvode uporabljata dajatve, navedene v Prilogi I in prilogah II(a), II(b), II(c) in II(d), v skladu s tam navedenimi pogoji, ne glede na to, ali so omejene s tarifno kvoto ali ne.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloča o:

—

razširitvi seznama predelanih kmetijskih proizvodov v skladu s tem protokolom,

—

spremembah glede dajatev iz prilog I in II(b), II(c) in II(d),

—

povečanju ali odpravi tarifnih kvot.

Člen 2

Dajatve, ki se uporabljajo v skladu s členom 1, se lahko znižajo s sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta:

—

kadar se v trgovini med Skupnostjo in Albanijo znižajo dajatve za osnovne proizvode ali

—

kot odgovor na znižanja, ki izhajajo iz medsebojnih koncesij v zvezi s predelanimi kmetijskimi proizvodi.

Znižanja, predvidena v prvi alinei, se izračunajo na delu dajatve, ki je določen kot kmetijski element, ki ustreza dejansko uporabljenim kmetijskim proizvodom v proizvodnji zadevnega predelanega kmetijskega proizvoda, in se odštejejo od dajatev, ki se uporabljajo za te osnovne kmetijske proizvode.

Člen 3

Skupnost in Albanija se medsebojno obveščata o upravnih ureditvah, sprejetih za proizvode, ki so zajeti v tem protokolu. Te upravne ureditve zagotavljajo enako obravnavo za vse zainteresirane stranke in so čimbolj preproste in prilagodljive.

PRILOGA I

Carine, ki veljajo za uvoz predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Albanije v Skupnost

Naslednji predelani kmetijski proizvodi s poreklom iz Albanije se v Skupnost uvozijo z dajatvijo nič.

Oznaka KN	Poimenovanje
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
	– – aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51	– – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 10 53	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 10 59	– – – – več kot 27 mas. %
0403 10 59	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91	– – – – do vključno 3 mas. %
0403 10 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 10 99	– – – – več kot 6 mas. %
0403 90	– Drugo:
	– – aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71	– – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 90 73	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 79	– – – – več kot 27 mas. %
0403 90 79	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91	– – – – do vključno 3 mas. %
0403 90 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 99	– – – – več kot 6 mas. %
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več, do vključno 75 mas. % maščobe
0501 00 00	Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las
0502	Ščetine in dlake domačih ali divjih prašičev; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak
0505	Kože in drugi deli ptic, s perjem in puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja
0506	Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov
0507	Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovo ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0508 00 00	Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi ali enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0510 00 00	Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani
0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz Poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano:
0511	– Drugo:
0511 99	– – drugo:
0511 99	– – – Spužve, naravne, živalskega izvora:
0511 99 31	– – – – surove
0511 99 39	– – – – druge
0511 99 85	– – – drugo:
ex 0511 99 85	– – – – konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
0711 90	– – vrtnine:
0711 90 30	– – – sladka koruza
0903 00 00	Maté čaj
1212	Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1212 20 00	– Morske alge in druge alge
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302	– Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 12 00	– – iz sladkih koreninic
1302 13 00	– – hmelja
1302 19	– – drugi:
1302 19 80	– – – drugi
1302 20	– Pektinske snovi, pektinati in pektati
1302 20	– Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302 31 00	– – agar-agar
1302 32	– – sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:
1302 32 10	– – – iz rožiča ali rožičevih semen
1401	Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje)
1404	Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
1505 00	Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom
1506 00 00	Druge masti in olje živalskega izvora ter njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane
1515	Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem), in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1515 90	– Drugo:
1515 90 11	– – tungovo olje; jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije:
ex 1515 90 11	– – – jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 20	– Rastlinske masti in njihove frakcije:
1516 20 10	– – hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 :
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
1517 90 10	– – drugo:
1517 90 93	– – – užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10	– Linoksin
1518 00 10	– Drugo:
1518 00 91	– – živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516
1518 00 91	– – drugo:
1518 00 95	– – – neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij
1518 00 99	– – – drugo
1520 00 00	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10	– Degras
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava
1803	Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena
1804 00 00	Kakavovo maslo, maščobe in olje
1805 00 00	Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
1902	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca
1902 19	– – druge
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20	– – druge:
1902 20 91	– – – kuhane
1902 20 99	– – – drugo
1902 30	– Druge testenine
1902 40	– Kuskus
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2001 90 40	– – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
2001 90 60	– – palmovi srčki
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :
2004 10	– Krompir:
2004 10	– – drugo
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2008	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11	– – arašidi:
2008 11 10	– – – arašidno maslo
2008 11 10	– Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19 :
2008 91 00	– – palmovi srčki
2008 99	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85	– – – – – koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)
2008 99 91	– – – – – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati
2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002 ); pripravljeni pecilni praški
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica
2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi
2106 90	– Drugo:
2106 90 20	– – sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač
2106 90 20	– – drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 90 98	– – – drugo
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009
2203 00	Pivo, izdelano iz slada
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje
2207	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola
2208	Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače
2402	Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence
2905	Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati:
2905	– Drugi večhidroksilni alkoholi:
2905 43 00	– – manitol
2905 44	– – D-glucitol (sorbitol)
2905 45 00	– – glicerol
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
3301 90	– Drugo
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane in pijač:
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:
3302 10 10	– – – – z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %
3302 10 10	– – – – drugo:
3302 10 21	– – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba
3302 10 29	– – – – – drugo
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10	– Kazein
3501 90	– Drugo:
3501 90 90	– – drugo
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10	– Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
3505 10 10	– – dekstrini
3505 10 10	– – drugi modificirani škrobi:
3505 10 90	– – – drugo
3505 20	– Lepila
3809	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10	– Na osnovi škrobnih snovi
3823	Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi
3824	Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3824 60	– Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44

PRILOGA II(a)

Carine, ki veljajo za uvoz predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti v Albanijo

Naslednje blago s poreklom iz Skupnosti se v Albanijo uvozi z uvozno dajatvijo nič.

Oznaka KN	Poimenovanje
0501 00 00	Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las
0502	Ščetine in dlake domačih ali divjih prašičev; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak
0505	Kože in drugi deli ptic, s perjem in puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja
0506	Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov
0507	Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovo ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0508 00 00	Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi ali enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0510 00 00	Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani
0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz Poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano:
0511	– Drugo:
0511 99	– – drugo:
0511 99	– – – Spužve, naravne, živalskega izvora:
0511 99 31	– – – – surove
0511 99 39	– – – – druge
0511 99 85	– – – drugo:
ex 0511 99 85	– – – – konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage
0903 00 00	Maté čaj
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302	– Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 12 00	– – iz sladkih koreninic
1302 13 00	– – hmelja
1302 19	– – drugi:
1302 19 80	– – – drugi
1302 20	– Pektinske snovi, pektinati in pektati
1302 20	– Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302 31 00	– – agar-agar
1302 32	– – sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:
1302 32 10	– – – iz rožiča ali rožičevih semen
1401	Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje)
1404	Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
1505 00	Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom
1506 00 00	Druge masti in olje živalskega izvora ter njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane
1515	Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem), in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1515 90	– Drugo:
1515 90 11	– – tungovo olje; jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije:
ex 1515 90 11	– – – jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 20	– Rastlinske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20 10	– – hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 :
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
1517 90 10	– – drugo:
1517 90 93	– – – užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10	– Linoksin
1518 00 10	– Drugo:
1518 00 91	– – živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516
1518 00 91	– – drugo:
1518 00 95	– – – neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij
1518 00 99	– – – drugo
1520 00 00	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10	– Degras
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 50 00	– Kemično čista fruktoza
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
1702 90 10	– – kemično čista maltoza
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava
1803	Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena
1804 00 00	Kakavovo maslo, maščobe in olje
1805 00 00	Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2101 20	– Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja:
2101 20	– – pripravki:
2101 20 92	– – – na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov pravega čaja ali maté čaja
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 30	– Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 30 10	– – gorčična moka in zdrob
2103 30 90	– – pripravljena gorčica
2103 90	– Drugo:
2103 90 10	– – mangov „chutney“, tekoč
2103 90 30	– – aromatične grenčice z vsebnostjo alkohola 44,2 do 49,2 vol. %, ki vsebujejo od 1,5 do 6 mas. % encijana, začimb in raznih sestavin ter od 4 do 10 mas. % sladkorja, v embalaži s prostornino 0,5 l ali manj
2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi
2106 90	– Drugo:
2106 90 20	– – sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač
2106 90 20	– – drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 90 98	– – – drugo
2203 00	Pivo, izdelano iz slada
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje
2207	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola
2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:
2403 10	– Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnemkoli razmerju ali brez njega:
2403 10 90	– – drug
2905	Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati:
2905	– Drugi večhidroksilni alkoholi:
2905 43 00	– – manitol
2905 44	– – D-glucitol (sorbitol)
2905 45 00	– – glicerol
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
3301 90	– Drugo
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane in pijač:
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:
3302 10 10	– – – – z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %
3302 10 10	– – – – drugo:
3302 10 21	– – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba
3302 10 29	– – – – – drugo
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10	– Kazein
3501 90	– Drugo:
3501 90 90	– – drugo
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10	– Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
3505 10 10	– – dekstrini
3505 10 10	– – drugi modificirani škrobi:
3505 10 90	– – – drugo
3505 20	– Lepila
3809	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10	– Na osnovi škrobnih snovi
3823	Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi
3824	Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3824 60	– Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44

PRILOGA II(b)

Albanske tarifne koncesije za predelane kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti

Carine za blago, našteto v tej prilogi, se zmanjšujejo in odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

—

1. januarja 2007 se uvozna dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2008 se uvozna dajatev zniža na 60 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2009 se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve,

—

1. januarja 2010 se preostale dajatve odpravijo.

Oznaka KN	Poimenovanje
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
0711 90	– – vrtnine:
0711 90 30	– – – sladka koruza
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
1902	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca
1902 19	– – druge
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20	– – druge:
1902 20 91	– – – kuhane
1902 20 99	– – – drugo
1902 30	– Druge testenine
1902 40	– Kuskus
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2001 90 40	– – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
2001 90 60	– – palmovi srčki
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :
2004 10	– Krompir:
2004 10	– – drugo:
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2008	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11	– – arašidi:
2008 11 10	– – – arašidno maslo
2008 11 10	– Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19 :
2008 91 00	– – palmovi srčki
2008 99	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85	– – – – – koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)
2008 99 91	– – – – – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2101	– Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 11	– – ekstrakti, esence in koncentrati
2101 12	– – pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentrata ali na osnovi kave
2101 20	– Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja:
2101 20 20	– – ekstrakti, esence ali koncentrati
2101 20 20	– – pripravki:
2101 20 98	– – – drugi
2101 30	– Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002 ); pripravljeni pecilni praški
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 10 00	– Sojina omaka
2103 90	– Drugo:
2103 90 90	– – drugo
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009
2402	Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:
2403 10	– Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnemkoli razmerju ali brez njega:
2403 10 10	– – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 500 g
2403 10 10	– Drug:
2403 91 00	– – homogeniziran ali rekonstituiran tobak
2403 99	– – drug

PRILOGA II(c)

Za predelane kmetijske proizvode iz te priloge se bodo z dnem začetka veljavnosti Sporazuma še naprej uporabljale carine MFN.

Oznaka KN	Poimenovanje
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
	– – aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51	– – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 10 53	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 10 59	– – – – več kot 27 mas. %
0403 10 59	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91	– – – – do vključno 3 mas. %
0403 10 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 10 99	– – – – več kot 6 mas. %
0403 90	– Drugo:
	– – aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71	– – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 90 73	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 79	– – – – več kot 27 mas. %
0403 90 79	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91	– – – – do vključno 3 mas. %
0403 90 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 99	– – – – več kot 6 mas. %
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več, do vključno 75 mas. % maščobe
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 20 00	– Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake

PRILOGA II(d)

Letne tarifne kvote, ki se uporabljajo za uvoz predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti v Albanijo

Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Skupnosti v Albanijo se v okviru spodaj navedenih kvot uporablja stopnja dajatve nič. Za količine, ki presegajo te kvote, se uporabljajo pogoji iz Priloge II(a), Priloge II(b) in Priloge II(c).

Oznaka KN	Poimenovanje	Letna dajatev prosta kvota
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav	150 ton
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu	100 ton
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica	60 ton
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne	100 ton
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg	3 700 hl
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009	3 700 hl

▼B

PROTOKOL 3

o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Člen 1

Protokol vsebuje:

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o vzajemnih preferencialnih trgovinskih koncesijah za določena vina (Priloga I k temu protokolu);

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin (Priloga II k temu protokolu).

Člen 2

Ta sporazuma se uporabljata za vina iz tarifne številke 2204 , žgane pijače iz tarifne številke 2208 in aromatizirana vina iz tarifne številke 2205 harmoniziranega sistema iz Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene 14. junija 1983 v Bruslju.

Ta sporazuma zajemata naslednje proizvode:

vina, proizvedena iz svežega grozdja:

(a)

s poreklom iz Skupnosti, proizvedena v skladu s predpisi, ki urejajo enološke postopke in obdelave iz naslova V Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino, kakor je bila spremenjena, in Uredbe Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. julija 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino in vzpostavitvi kodeksa Skupnosti na področju enoloških postopkov in obdelav, kakor je bila spremenjena;

(b)

s poreklom iz Albanije, proizvedena v skladu s predpisi o enoloških postopkih in obdelavah, skladnih z albansko zakonodajo. Ti enološki predpisi so v skladu z zakonodajo Skupnosti;

žgane pijače, kot so opredeljene:

(a)

za Skupnost, v Uredbi Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač, kakor je bila spremenjena, in v Uredbi Komisije (EGS) št. 1014/90 z dne 24. aprila 1990 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač, kakor je bila spremenjena;

(b)

za Albanijo, v Odloku ministra št. 2 z dne 6.1.2003 o sprejetju Uredbe „o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač“ na podlagi Zakona št. 8443 z dne 21.1.1999„o vinogradništvu, vinih in stranskih proizvodih iz grozdja“;

aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane mešane pijače iz vinskih proizvodov, v nadaljevanju „aromatizirana vina“, kot je opredeljeno:

(a)

za Skupnost, v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov, kakor je bila spremenjena;

(b)

za Albanijo, v Zakonu št. 8443 z dne 21.1.1999„o vinogradništvu, vinih in stranskih proizvodih iz grozdja“.

PRILOGA I

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o vzajemnih preferencialnih trgovinskih koncesijah za določena vina

1. Za uvoz naslednjih vin s poreklom iz Albanije v Skupnost veljajo spodaj navedene koncesije:

Oznaka KN	Poimenovanje (v skladu s členom 2(1)(b) Protokola 3)	Veljavna dajatev	Količina (hl)	Posebne določbe
ex 2204 10	Kakovostno peneče vino	oproščeno	5 000	(1)
ex 2204 21	Vino iz svežega grozdja	oproščeno	5 000	(1)
ex 2204 29	Vino iz svežega grozdja	oproščeno	2 000	(1)
(1) Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skličejo posvetovanja za prilagoditev kvot s prenosom količin iz kvote, ki se uporablja za tarifno številko ex 2204 29 , v kvoto, ki se uporablja za tarifni številki ex 2204 10 in ex 2204 21 .

2. Skupnost odobri preferencialno stopnjo dajatve nič v okviru tarifnih kvot, kot je omenjeno v točki 1, pod pogojem, da Albanija za izvoz teh količin ne plačuje izvoznih subvencij.

3. Za uvoz naslednjih vin s poreklom iz Skupnosti v Albanijo veljajo spodaj navedene koncesije:

Oznaka albanske carinske tarife	Poimenovanje (v skladu s členom 2(1)(a) Protokola 3)	Veljavna dajatev	Količina (hl)
ex 2204 10	Kakovostno peneče vino	oproščeno	10 000
ex 2204 21	Vino iz svežega grozdja	oproščeno	10 000

4. Albanija odobri preferencialno stopnjo dajatve nič v okviru tarifnih kvot, kot je omenjeno v točki 3, pod pogojem, da Skupnost za izvoz teh količin ne plačuje izvoznih subvencij.

5. Pravila o poreklu blaga, ki se uporabljajo v okviru tega sporazuma, so določena v Protokolu 4 k stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu.

6. Za uvoz vina na podlagi koncesij, predvidenih v tem sporazumu, je treba predložiti dovoljenje in spremni dokument v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 883/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja, ki ju izda vzajemno priznani uradni organ, naveden na skupno izdelanem seznamu, s čimer se potrdi, da je zadevno vino v skladu s členom 2(1) Protokola 3 k stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu.

7. Pogodbenice najpozneje v prvem četrtletju leta 2008 preučijo možnosti, v okviru katerih bi druga drugi lahko dodelile dodatne koncesije ob upoštevanju razvoja trgovine z vinom med pogodbenicami.

8. Pogodbenice zagotovijo, da drugi ukrepi ne spodbijajo vzajemno dodeljenih koncesij.

9. Na zahtevo ene ali druge pogodbenice se skličejo posvetovanja o vseh težavah v zvezi z delovanjem tega sporazuma.

PRILOGA II

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Člen 1

Cilji

Pogodbenice soglašajo, da na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti priznajo, zaščitijo in nadzorujejo imena vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom z njihovih ozemelj pod pogoji, predvidenimi v tem sporazumu.

Pogodbenice sprejmejo vse potrebne splošne in posebne ukrepe, da se zagotovile izpolnjevanje obveznosti, določenih v tem sporazumu, in da se dosežejo cilji, določeni v tem sporazumu.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene tega sporazuma in razen, kadar je v tem sporazumu izrecno opredeljeno drugače, velja naslednje:

(a)

kadar se „s poreklom“ uporabi z imenom pogodbenice, mora biti:

(i)

vino v celoti proizvedeno na ozemlju zadevne pogodbenice, in sicer samo iz grozdja, ki je bilo v celoti obrano na ozemlju navedene pogodbenice;

(ii)

žgana pijača ali aromatizirano vino v celoti proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice;

(b)

„geografska označba“, kakor je navedena v seznamu v Dodatku 1, je označba, kakor je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu „Sporazum TRIPS“);

(c)

„tradicionalni izraz“ je ime, ki se tradicionalno uporablja, kot je določeno v Dodatku 2, in se nanaša predvsem na način proizvodnje oziroma na kakovost, barvo ali vrsto vina, kraj ali poseben dogodek, povezan z zgodovino zadevnega vina, ter se ta izraz priznava z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice za namen opisovanja in predstavitve takšnega vina s poreklom z ozemlja navedene pogodbenice;

(d)

„enakozvočna“ pomeni isto geografsko označbo ali isti tradicionalni izraz ali tako podoben pojem, da bi lahko to privedlo do zamenjave, in ki označuje različne kraje, postopke ali stvari;

(e)

„opis“ so besede, s katerimi je opisano vino, žgana pijača ali aromatizirano vino na etiketi ali dokumentih, ki spremljajo prevoz vina, žganih pijač ali aromatiziranega vina, na trgovinskih dokumentih, zlasti na računih in dobavnicah, ter na reklamnem gradivu;

(f)

„označevanje“ so vsi opisi in druge opombe, znaki, vzorci, geografske označbe ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, in se pojavljajo na isti posodi, tudi na sistemih zapiranja ali pritrjeni etiketi ter ovoju, ki prekriva grlo steklenic;

(g)

„predstavitev“ so vsi izrazi, navedbe in podobno, ki se nanašajo na vino, žgano pijačo ali aromatizirano vino in se uporabljajo na etiketah, embalaži, posodah, sredstvih za zapiranje, pri kakršnem koli oglaševanju in/ali pospeševanju prodaje;

(h)

„embalaža“ je zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz ene ali več posod ali pri prodaji končnemu porabniku;

(i)

„proizveden“ pomeni celoten postopek proizvodnje vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina;

(j)

„vino“ je samo pijača, ki se pridobi s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega grozdja sort vinskih trt, omenjenih v tem sporazumu, stisnjenega ali ne, ali grozdnega mošta;

(k)

„sorte vinske trte“ so sorte vinske trte (Vitis Vinifera) ne glede na kakršno koli zakonodajo, ki jo lahko ima pogodbenica za uporabo različnih sort vinskih trt za vino, proizvedeno v tej pogodbenici;

(l)

„Sporazum STO“ je Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994.

Člen 3

Splošni uvozni režim in tržna pravila

Uvoz in trženje vin, žganih pijač ali aromatiziranih vin se izvajata v skladu z zakonodajo in predpisi, ki veljajo na ozemlju pogodbenice, razen če ni v tem sporazumu določeno drugače.

NASLOV I

VZAJEMNA ZAŠČITA IMEN VIN, ŽGANIH PIJAČ IN AROMATIZIRANIH VIN

Člen 4

Zaščitena imena

V zvezi s proizvodi iz členov 5, 6 in 7 se zaščitijo naslednja imena:

(a)

kar zadeva vina, žgane pijače ali aromatizirana vina s poreklom iz Skupnosti:

—

navedbe imena države članice, iz katere ima vino, žgana pijača in aromatizirano vino poreklo, ali druga imena, ki se uporabljajo za državo članico,

—

geografske označbe, naštete v delu A Dodatka 1, in sicer točke (a) za vina, točke (b) za žgane pijače in točke (c) za aromatizirana vina,

—

tradicionalni izrazi, našteti v Dodatku 2;

(b)

kar zadeva vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Albanije:

—

navedba imena „Albanija“ ali katero koli drugo ime, ki se uporablja za to državo,

—

geografske označbe, naštete v delu B Dodatka 1, in sicer točke (a) za vina, točke (b) za žgane pijače in točke (c) za aromatizirana vina.

Člen 5

Zaščita imen, ki se nanašajo na države članice Skupnosti in na Albanijo

V Albaniji se navedbe držav članic Skupnosti in druga imena, ki se uporabljajo za države članice, pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:

(a)

uporabljajo samo za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz zadevne države članice in

(b)

se v Skupnosti ne morejo uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti.

V Skupnosti se navedbe Albanije in druga imena, ki se uporabljajo za Albanijo, pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:

(a)

uporabljajo samo za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Albanije in

(b)

se v Albaniji ne morejo uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Albanije.

Člen 6

Zaščita geografskih označb

V Albaniji so geografske označbe za Skupnost, ki so naštete v delu A Dodatka 1:

(a)

zaščitene za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Skupnosti in

(b)

se v Skupnosti ne morejo uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti.

V Skupnosti so geografske označbe za Albanijo, ki so naštete v delu B Dodatka 1:

(a)

zaščitene za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Albanije in

(b)

se v Albaniji ne morejo uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Albanije.

Pogodbenice v skladu s tem sporazumom sprejmejo vse ukrepe, potrebne za vzajemno zaščito imen iz člena 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. V ta namen vsaka pogodbenica uporabi ustrezna pravna sredstva iz člena 23 Sporazuma TRIPS STO, da zagotovi učinkovito zaščito in prepreči, da bi se geografske označbe uporabljale za označevanje vin, žganih pijač in aromatiziranih vin, za katera zadevne označbe oziroma opisi ne veljajo.

Geografske označbe iz člena 4 se uporabljajo izključno samo za proizvode s poreklom iz pogodbenice, za katere veljajo, in se lahko uporabljajo samo pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi navedene pogodbenice.

Z zaščito, ki je predvidena s tem sporazumom, se prepoveduje predvsem vsakršna uporaba zaščitenih imen za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki nimajo porekla z navedenega geografskega območja ali iz kraja, kjer se po tradiciji uporablja ta izraz, zaščita pa se uporablja celo v primerih:

—

ko je navedeno pravo poreklo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina,

—

ko se zadevna geografska označba uporablja v prevodu,

—

ko ime spremljajo izrazi, kakor so „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugi tovrstni izrazi.

Če so geografske označbe, naštete v Dodatku 1, enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri. Pogodbenice skupaj določijo praktične pogoje uporabe, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe med seboj razlikovale, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.

Če je geografska označba, navedena v Dodatku 1, enakozvočna z geografsko označbo za tretjo državo, se uporablja člen 23(3) Sporazuma TRIPS.

Določbe tega sporazuma v nobenem primeru ne posegajo v pravico posameznikov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da se s tem zavajajo potrošniki.

Nobena določba tega sporazuma ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice, navedeno v Dodatku 1, ki ni ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali se v tej državi ne uporablja več.

10.

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenice menijo, da se zaščitena geografska imena, našteta v Dodatku 1, kot splošna imena za vina, žgane pijače in aromatizirana vina v skupnem jeziku pogodbenic ne uporabljajo več, kot je predvideno v členu 24(6) Sporazuma TRIPS.

Člen 7

Zaščita tradicionalnih izrazov

V Albaniji se tradicionalni izrazi za Skupnost, našteti v Dodatku 2:

(a)

ne uporabljajo za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Albanije in

(b)

se za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti ne morejo uporabljati drugače kot v povezavi z vini s poreklom, kategorijami vina in v jezikih, kot so našteti v Dodatku 2, ter pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti.

Albanija v skladu s tem sporazumom sprejme ukrepe, potrebne za zaščito tradicionalnih izrazov iz člena 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. V ta namen Albanija zagotovi ustrezna pravna sredstva za učinkovito zaščito in preprečevanje uporabe tradicionalnih izrazov za opis vin, za katere navedeni tradicionalni izrazi niso upravičeni, tudi ko se pri tradicionalnih izrazih uporabijo izrazi kot „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno.

Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja samo:

(a)

za jezik ali jezike, navedene v Dodatku 2, in ne za prevode; in

(b)

za kategorijo proizvoda, v zvezi s katerim je ta izraz zaščiten v Skupnosti, kakor je določeno v Dodatku 2.

Z zaščito, predvideno v členu 3, se ne posega v člen 4.

Člen 8

Blagovne znamke

Odgovorni nacionalni in regionalni uradi pogodbenic zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, ki je identična, podobna ali vsebuje navedbo geografske označbe, zaščitene na podlagi člena 4 tega sporazuma, če tako vino, žgana pijača ali aromatizirano vino nima tega porekla in ni v skladu z ustreznimi pravili, ki urejajo njegovo uporabo.

Odgovorni nacionalni in regionalni uradi pogodbenice zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, ki vsebuje tradicionalni izraz, zaščiten v okviru tega sporazuma, če zadevno vino ni vino, za katerega je rezerviran tradicionalni izraz, kot je navedeno v Dodatku 2.

Vlada Albanije, ki deluje v okviru svoje jurisdikcije, za dosego ciljev, o katerih so se dogovorile pogodbenice, sprejme potrebne ukrepe za spremembo imen blagovnih znamk Amantia (Grappa) in Gjergj Kastrioti Skenderbeu Konjak, da bi do 31. decembra 2007 v celoti umaknila vse navedbe geografskih označb Skupnosti, zaščitenih na podlagi člena 4 tega sporazuma.

Člen 9

Izvoz

Pogodbenice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se pri izvozu in trženju vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom iz pogodbenice zunaj ozemlja navedene pogodbenice, zaščitene geografske označbe, omenjene v drugi alinei člena 4(a) in (b), ter v primeru vin tradicionalni izrazi navedene pogodbenice, omenjeni v tretji alinei člena 4(a), ne uporabljajo za opis in predstavitev teh proizvodov s poreklom v drugi pogodbenici.

NASLOV II

IZVAJANJE IN MEDSEBOJNA POMOČ MED PRISTOJNIMI ORGANI TER UPRAVLJANJE SPORAZUMA

Člen 10

Delovna skupina

Oblikuje se delovna skupina, ki bo delovala pod okriljem pododbora za kmetijstvo, ki bo ustanovljen v skladu s členom 121 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Albanijo in Skupnostjo.

Delovna skupina poskrbi za ustrezno delovanje tega sporazuma in preuči vsa vprašanja, ki se lahko pojavijo pri njegovem izvajanju.

Delovna skupina lahko da priporočila, razpravlja in oblikuje predloge glede katerih koli vprašanj v obojestranskem interesu v sektorju vina, žganih pijač in aromatiziranega vina, kar bo prispevalo k izpolnitvi ciljev tega sporazuma. Na zahtevo ene od pogodbenic se izmenično sestaja v Skupnosti in v Albaniji na dan, v kraju in na način, ki jih skupaj določijo pogodbenice.

Člen 11

Naloge pogodbenic

Pogodbenice neposredno ali v okviru delovne skupine, omenjene v členu 10, vzdržujejo stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma.

Albanija za svojega zastopnika določi ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Evropska skupnost za svojega zastopnika določi Generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Če pogodbenica določi drugega zastopnika, o tem obvesti drugo pogodbenico.

Zastopnik zagotavlja usklajevanje dejavnosti vseh organov, odgovornih za izvajanje tega sporazuma.

Pogodbenice:

(a)

s sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skupaj spremenijo sezname, omenjene v členu 4 tega sporazuma, da se upoštevajo vse spremembe zakonov in drugih predpisov pogodbenic;

(b)

se na podlagi odločitve Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skupaj odločita, da je treba spremeniti dodatke k temu sporazumu. Šteje se, da so dodatki spremenjeni na dan, ki je zabeležen pri izmenjavi pisem med pogodbenicami, ali na dan, ko delovna skupina sprejme odločitev, odvisno od primera;

(c)

skupaj določita praktične pogoje, omenjene v členu 6(6);

(d)

druga drugo obvestita, ali imata namen sprejeti nove uredbe ali spremembe obstoječih uredb, ki so v interesu javnega reda, kot sta varovanje zdravja in varstvo potrošnikov, ki lahko vplivajo na sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina;

(e)

se medsebojno obveščata o kakršnih koli zakonodajnih, upravnih in sodnih odločitvah v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in o ukrepih, sprejetih na podlagi takšnih odločitev.

Člen 12

Uporaba in izvajanje Sporazuma

Pogodbenice določijo kontaktne osebe, navedene v Dodatku 3, ki bodo odgovorne za uporabo in izvajanje tega sporazuma.

Člen 13

Izvrševanje in medsebojna pomoč med pogodbenicami

Če se z opisom ali predstavitvijo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, predvsem pri označevanju na etiketah, na uradnih ali trgovinskih dokumentih ali pri oglaševanju, krši ta sporazum, pogodbenice uporabijo potrebne upravne ukrepe in/ali sprožijo pravni postopek za boj proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev kakršne koli napačne uporabe zaščitenega imena.

Ukrepi in postopki, omenjeni v odstavku 1, se sprejmejo zlasti:

(a)

kadar se opisi ali prevod opisa, imena, napisi ali slike v zvezi z vinom, žgano pijačo ali aromatiziranim vinom, katerih imena so zaščitena v skladu s tem sporazumom, neposredno ali posredno uporabijo, s čimer se predložijo napačne ali zavajajoče informacije glede porekla, značaja ali kakovosti vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina;

(b)

kadar se za embalažo uporabljajo posode, ki so zavajajoče glede porekla vina.

Če ena od pogodbenic utemeljeno sumi, da:

(a)

vino, žgana pijača ali aromatizirano vino, kot je opredeljeno v členu 2, ki se trži ali se je tržilo v Albaniji in v Skupnosti, ni v skladu s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač ali aromatiziranega vina v Skupnosti ali v Albaniji, ali pa ni v skladu s tem sporazumom; in

(b)

da je to neskladje v posebnem interesu druge pogodbenice in bi lahko privedlo do sprejetja upravnih ukrepov in/ali pravnih postopkov, o tem nemudoma obvesti zastopnika druge pogodbenice.

Informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 3, vsebujejo podrobne podatke o neskladju s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina v pogodbenici, in/ali nespoštovanju tega sporazuma, spremljajo pa jih uradni, trgovinski ali drugi ustrezni dokumenti s podatki o kakršnih koli upravnih ukrepih ali pravnih postopkih, ki se jih lahko po potrebi sprejme.

Člen 14

Posvetovanja

Pogodbenice se posvetujejo, če ena meni, da druga ni izpolnila obveznosti na podlagi tega sporazuma.

Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, drugi pogodbenici zagotovi vse potrebne informacije za podrobno preučitev zadevnega primera.

Kadar bi bilo zaradi zamude lahko ogroženo zdravje ljudi ali bi se zmanjšala učinkovitost ukrepov za nadzor nad goljufijami, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo vmesni zaščitni ukrepi, pod pogojem, da se posvetovanja izvedejo takoj po sprejetju teh ukrepov.

Če pogodbenice po posvetovanjih iz odstavkov 1 in 3 niso dosegle soglasja, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali ki je sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 126 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, s katerimi se omogoči ustrezna uporaba tega sporazuma.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 15

Tranzit manjših količin

Ta sporazum se ne uporablja za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki:

(a)

potujejo v tranzitu preko ozemlja ene od pogodbenic, ali

(b)

imajo poreklo z ozemlja ene od pogodbenic in se dobavljajo v manjših količinah med navedenima pogodbenicama pod pogoji in v skladu s postopki, predvidenimi v odstavku 2.

Za manjše količine se štejejo naslednji proizvodi v zvezi z vinom, žganimi pijačami ali aromatiziranimi vini:

(a)

količine v označenih posodah s prostornino največ 5 litrov in s sistemom zapiranja za enkratno uporabo, v katerih celotna količina, ki se prevaža v eni sami ali v več ločenih pošiljkah, ne presega 50 litrov;

(b)

(i)

količine v osebni prtljagi potnikov, ki ne presegajo 30 litrov;

(ii)

količine, ki se pošiljajo med fizičnimi osebami in ne presegajo 30 litrov;

(iii)

količine, ki so del lastnine fizičnih oseb, ki se selijo;

(iv)

količine, ki se uvažajo za namene znanstvenih oziroma tehničnih poskusov in ne presegajo 1 hektolitra;

(v)

količine, ki se uvažajo za diplomatske, konzularne ali podobne ustanove kot del priznane vrednosti carine prostega blaga;

(vi)

količine, ki so na krovu mednarodnih prevoznih sredstev kot oskrbovalne zaloge.

Izjema iz točke (a) ni združljiva z eno ali več izjemami iz točke (b).

Člen 16

Trženje obstoječih zalog

Vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila ob dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih ta sporazum prepoveduje, se lahko prodajajo do porabe zalog.

Razen v primeru, ko pogodbenice sprejmejo drugačne določbe, se do odprodaje zalog lahko še naprej tržijo tista vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu s tem sporazumom, katerih proizvodnja, priprava, opis in predstavitev pa zaradi spremembe sporazuma ni več v skladu z njim.

DODATEK 1

SEZNAM ZAŠČITENIH IMEN

(iz členov 4 in 6 Priloge II)

DEL A: V SKUPNOSTI

(a) VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

Belgija

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Imena določenih pridelovalnih območij

Côtes de Sambre et Meuse

Hagelandse Wijn

Haspengouwse Wijn

2. Namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays des jardins de Wallonie

Češka Republika

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja (za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva)
Čechy …	litoměřická
Čechy …	mělnická
Morava …	mikulovská
	slovácká
	velkopavlovická
	znojemská

2. Namizna vina z geografsko označbo

české zemské víno

moravské zemské víno

Nemčija

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Imena določenih pridelovalnih območij (za katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Ahr …	Walporzheim ali Ahrtal
Baden …	Badische Bergstraße
	Bodensee
	Breisgau
	Kaiserstuhl
	Kraichgau
	Markgräflerland
	Ortenau
	Tauberfranken
	Tuniberg
Franken …	Maindreieck
	Mainviereck
	Steigerwald
Hessische Bergstraße …	Starkenburg
Hessische Bergstraße …	Umstadt
Mittelrhein …	Loreley
	Siebengebirge
	Bernkastel
Mosel-Saar-Ruwer ali Mosel ali Saar ali Ruwer …	Burg Cochem
	Moseltor
	Obermosel
	Ruwertal
	Saar
Nahe …	Nahetal
Pfalz …	Mittelhaardt Deutsche Weinstraße
Pfalz …	Südliche Weinstraße
Rheingau …	Johannisberg
Rheinhessen …	Bingen
	Nierstein
	Wonnegau
Saale-Unstrut …	Mansfelder Seen
	Schloß Neuenburg
	Thüringen
Sachsen …	Meißen
Württemberg …	Bayerischer Bodensee
	Kocher-Jagst-Tauber
	Oberer Neckar
	Remstal-Stuttgart
	Württembergisch Unterland
	Württembergischer Bodensee

2. Namizna vina z geografsko označbo

Landwein	Tafelwein
Ahrtaler Landwein	Albrechtsburg
Badischer Landwein	Bayern
Bayerischer Bodensee-Landwein	Burgengau
Fränkischer Landwein	Donau
Landwein der Mosel	Lindau
Landwein der Ruwer	Main
Landwein der Saar	Mecklenburger
Mecklenburger Landwein	Neckar
Mitteldeutscher Landwein	Oberrhein
Nahegauer Landwein	Rhein
Pfälzer Landwein	Rhein-Mosel
Regensburger Landwein	Römertor
Rheinburgen-Landwein	Stargarder Land
Rheingauer Landwein
Rheinischer Landwein
Saarländischer Landwein der Mosel
Sächsischer Landwein
Schwäbischer Landwein
Starkenburger Landwein
Taubertäler Landwein

Grčija

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
V grščini	V angleščini
Σάμος	Samos
Μοσχάτος Πατρών	Moschatos Patra
Μοσχάτος Ρίου - Πατρών	Moschatos Riou Patra
Μοσχάτος Κεφαλληνίας	Moschatos Kephalinia
Μοσχάτος Λήμνου	Moschatos Lemnos
Μοσχάτος Ρόδου	Moschatos Rhodos
Μαυροδάφνη Πατρών	Mavrodafni Patra
Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας	Mavrodafni Kephalinia
Σητεία	Sitia
Νεμέα	Nemea
Σαντορίνη	Santorini
Δαφνές	Dafnes
Ρόδος	Rhodos
Νάουσα	Naoussa
Ρομπόλα Κεφαλληνίας	Robola Kephalinia
Ραψάνη	Rapsani
Μαντινεία	Mantinia
Μεσενικόλα	Mesenicola
Πεζά	Peza
Αρχάνεςs	Archanes
Πάτρα	Patra
Ζίτσα	Zitsa
Αμύνταιο	Amynteon
Γουμένισσα	Goumenissa
Πάρος	Paros
Λήμνος	Lemnos
Αγχίαλος	Anchialos
Πλαγιές Μελίτωνα	Slopes of Melitona

2. Namizna vina z geografsko označbo

V grščini	V angleščini
Ρετσίνα Μεσογείων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Mesogia, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Κρωπίας ali Ρετσίνα Κορωπίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Kropia ali Retsina Koropi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Μαρκοπούλου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Markopoulou, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Μεγάρων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Megara, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Παιανίας ali Ρετσίνα Λιοπεσίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Peania ali Retsina of Liopesi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Παλλήνης, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Pallini, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Πικερμίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Pikermi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Σπάτων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Spata, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Θηβών, za katerim je ali ni navedena beseda Βοιωτίας	Retsina of Thebes, za katerim je ali ni navedena beseda Viotias
Ρετσίνα Γιάλτρων, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας	Retsina of Gialtra, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia
Ρετσίνα Καρύστου, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας	Retsina of Karystos, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia
Ρετσίνα Χαλκίδας, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας	Retsina of Halkida, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia
Βερντεα Ζακύνθου	Verntea Zakynthou
Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Mount Athos Agioritikos
Τοπικός Οίνος Αναβύσσου	Regional wine of Anavyssos
Αττικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Attiki-Attikos
Τοπικός Οίνος Βιλίτσας	Regional wine of Vilitsas
Τοπικός Οίνος Γρεβενών	Regional wine of Grevena
Τοπικός Οίνος Δράμας	Regional wine of Drama
Δωδεκανησιακός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Dodekanese - Dodekanissiakos
Τοπικός Οίνος Επανομής	Regional wine of Epanomi
Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Heraklion - Herakliotikos
Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Thessalia - Thessalikos
Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Thebes - Thivaikos
Τοπικός Οίνος Κισσάμου	Regional wine of Kissamos
Τοπικός Οίνος Κρανιάς	Regional wine of Krania
Κρητικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Crete - Kritikos
Λασιθιώτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Lasithi - Lassithiotikos
Μακεδονικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Macedonia - Macedonikos
Μεσημβριώτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Nea Messimvria
Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Messinia - Messiniakos
Παιανίτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Peanea
Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Pallini - Palliniotikos
Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Peloponnese - Peloponnisiakos
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου	Regional wine of Slopes of Ambelos
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου	Regional wine of Slopes of Vertiskos
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα	Regional wine of Slopes of Kitherona
Κορινθιακός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Korinthos - Korinthiakos
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας	Regional wine of Slopes of Parnitha
Τοπικός Οίνος Πυλίας	Regional wine of Pylia
Τοπικός Οίνος Τριφυλίας	Regional wine of Trifilia
Τοπικός Οίνος Τυρνάβου	Regional wine of Tyrnavos
Σιατιστινός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Siastista - Siatistinos
Τοπικός Οίνος Ριτσώνας Αυλίδος	Regional wine of Ritsona Avlidas
Τοπικός Οίνος Λετρίνων	Regional wine of Letrines
Τοπικός Οίνος Σπάτων	Regional wine of Spata
Τοπικός Οίνος Βορείων Πλαγιών Πεντελικού	Regional wine of Slopes of Penteliko
Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Aegean Sea
Τοπικός Οίνος Ληλάντιου πεδίου	Regional wine of Lilantio Pedio
Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου	Regional wine of Markopoulo
Τοπικός Οίνος Τεγέας	Regional wine of Tegea
Τοπικός Οίνος Ανδριανής	Regional wine of Adriana
Τοπικός Οίνος Χαλικούνας	Regional wine of Halikouna
Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής	Regional wine of Halkidiki
Καρυστινός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Karystos - Karystinos
Τοπικός Οίνος Πέλλας	Regional wine of Pella
Τοπικός Οίνος Σερρών	Regional wine of Serres
Συριανός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Syros - Syrianos
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού	Regional wine of Slopes of Petroto
Τοπικός Οίνος Γερανείων	Regional wine of Gerania
Τοπικός Οίνος Οπουντίας Λοκρίδος	Regional wine of Opountias Lokridos
Τοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδος	Regional wine of Sterea Ellada
Τοπικός Οίνος Αγοράς	Regional wine of Agora
Τοπικός Οίνος Κοιλάδος Αταλάντης	Regional wine of Valley of Atalanti
Τοπικός Οίνος Αρκαδίας	Regional wine of Arkadia
Παγγαιορείτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Pangeon - Pangeoritikos
Τοπικός Οίνος Μεταξάτων	Regional wine of Metaxata
Τοπικός Οίνος Ημαθίας	Regional wine of Imathia
Τοπικός Οίνος Κλημέντι	Regional wine of Klimenti
Τοπικός Οίνος Κέρκυρας	Regional wine of Corfu
Τοπικός Οίνος Σιθωνίας	Regional wine of Sithonia
Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων	Regional wine of Mantzavinata
Ισμαρικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Ismaros - Ismarikos
Τοπικός Οίνος Αβδήρων	Regional wine of Avdira
Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων	Regional wine of Ioannina
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας	Regional wine of Slopes of Egialia
Τοπικός Οίνος Πλαγιές του Αίνου	Regional wine of Enos
Θρακικός Τοπικός Οίνος ali Τοπικός Οίνος Θράκης	Regional wine of Thrace - Thrakikos or Regional wine of Thrakis
Τοπικός Οίνος Ιλίου	Regional wine of Ilion
Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Metsovo - Metsovitikos
Τοπικός Οίνος Κορωπίου	Regional wine of Koropi
Τοπικός Οίνος Φλώρινας	Regional wine of Florina
Τοπικός Οίνος Θαψανών	Regional wine of Thapsana
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος	Regional wine of Slopes of Knimida
πειρωτικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Epirus - Epirotikos
Τοπικός Οίνος Πισάτιδος	Regional wine of Pisatis
Τοπικός Οίνος Λευκάδας	Regional wine of Lefkada
Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Monemvasia - Monemvasios
Τοπικός Οίνος Βελβεντού	Regional wine of Velvendos
Λακωνικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Lakonia - Lakonikos
Τοπικός Οίνος Μαρτίνου	Regional wine of Martino
Αχαϊκός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Achaia
Τοπικός Οίνος Ηλιείας	Regional wine of Ilia

Španija

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Abona
Alella
Alicante	Marina Alta
Almansa
Ampurdán-Costa Brava
Arabako Txakolina-Txakolí de Alava ali Chacolí de Álava
Arlanza
Bierzo
Binissalem-Mallorca
Bullas
Calatayud
Campo de Borja
Cariñena
Cataluña
Cava
Chacolí de Bizkaia-Bizkaiko Txakolina
Chacolí de Getaria-Getariako Txakolina
Cigales
Conca de Barberá
Condado de Huelva
Costers del Segre	Raimat
	Artesa
	Valls de Riu Corb
	Les Garrigues
Dominio de Valdepusa
El Hierro
Guijoso
Jerez-Xérès-Sherry ali Jerez ali Xérès ali Sherry
Jumilla
La Mancha
La Palma	Hoyo de Mazo
	Fuencaliente
	Norte de la Palma
Lanzarote
Málaga
Manchuela
Manzanilla
Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda
Méntrida
Mondéjar
Monterrei	Ladera de Monterrei
Monterrei	Val de Monterrei
Montilla-Moriles
Montsant
Navarra	Baja Montaña
	Ribera Alta
	Ribera Baja
	Tierra Estella
	Valdizarbe
Penedés
Pla de Bages
Pla i Llevant
Priorato
Rías Baixas	Condado do Tea
	O Rosal
	Ribera do Ulla
	Soutomaior
	Val do Salnés
Ribeira Sacra	Amandi
	Chantada
	Quiroga-Bibei
	Ribeiras do Miño
	Ribeiras do Sil
Ribeiro
Ribera del Duero
Ribera del Guardiana	Cañamero
	Matanegra
	Montánchez
	Ribera Alta
	Ribera Baja
	Tierra de Barros
Ribera del Júcar
Rioja	Alavesa
	Alta
	Baja
Rueda
Sierras de Málaga	Serranía de Ronda
Somontano
Tacoronte-Acentejo	Anaga
Tarragona
Terra Alta
Tierra de León
Tierra del Vino de Zamora
Toro
Utiel-Requena
Valdeorras
Valdepeñas
Valencia	Alto Turia
	Clariano
	Moscatel de Valencia
	Valentino
Valle de Güímar
Valle de la Orotava
Valles de Benavente (Los)
Vinos de Madrid	Arganda
	Navalcarnero
	San Martín de Valdeiglesias
Ycoden-Daute-Isora
Yecla

2. Namizna vina z geografsko označbo

Vino de la Tierra de Abanilla

Vino de la Tierra de Bailén

Vino de la Tierra de Bajo Aragón

Vino de la Tierra de Betanzos

Vino de la Tierra de Cádiz

Vino de la Tierra de Campo de Belchite

Vino de la Tierra de Campo de Cartagena

Vino de la Tierra de Cangas

Vino de la Terra de Castelló

Vino de la Tierra de Castilla

Vino de la Tierra de Castilla y León

Vino de la Tierra de Contraviesa-Alpujarra

Vino de la Tierra de Córdoba

Vino de la Tierra de Desierto de Almería

Vino de la Tierra de Extremadura

Vino de la Tierra Formentera

Vino de la Tierra de Gálvez

Vino de la Tierra de Granada Sur-Oeste

Vino de la Tierra de Ibiza

Vino de la Tierra de Illes Balears

Vino de la Tierra de Isla de Menorca

Vino de la Tierra de La Gomera

Vino de la Tierra de Laujar-Alpujarra

Vino de la Tierra de Los Palacios

Vino de la Tierra de Norte de Granada

Vino de la Tierra Norte de Sevilla

Vino de la Tierra de Pozohondo

Vino de la Tierra de Ribera del Andarax

Vino de la Tierra de Ribera del Arlanza

Vino de la Tierra de Ribera del Gállego-Cinco Villas

Vino de la Tierra de Ribera del Queiles

Vino de la Tierra de Serra de Tramuntana-Costa Nord

Vino de la Tierra de Sierra de Alcaraz

Vino de la Tierra de Valdejalón

Vino de la Tierra de Valle del Cinca

Vino de la Tierra de Valle del Jiloca

Vino de la Tierra del Valle del Miño-Ourense

Vino de la Tierra Valles de Sadacia

Francija

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Alsace Grand Cru, za katerim je navedeno ime manjše geografske enote

Alsace, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Alsace ali Vin d’Alsace, za katerim je ali ni navedena beseda „Edelzwicker“ ali ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote

Ajaccio

Aloxe-Corton

Anjou, za katerim so ali niso navedene besede Val de Loire ali Coteaux de la Loire ali Villages Brissac

Anjou, za katerim so ali niso navedene besede „Gamay“, „Mousseux“ ali „Villages“

Arbois

Arbois Pupillin

Auxey-Duresses ali Auxey-Duresses Côte de Beaune ali Auxey-Duresses Côte de Beaune-Villages

Bandol

Banyuls

Barsac

Bâtard-Montrachet

Béarn ali Béarn Bellocq

Beaujolais Supérieur

Beaujolais, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Beaujolais-Villages

Beaumes-de-Venise, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Beaune

Bellet ali Vin de Bellet

Bergerac

Bienvenues Bâtard-Montrachet

Blagny

Blanc Fumé de Pouilly

Blanquette de Limoux

Blaye

Bonnes Mares

Bonnezeaux

Bordeaux Côtes de Francs

Bordeaux Haut-Benauge

Bordeaux, za katerim je ali ni navedena beseda „Clairet“ ali „Supérieur“ ali „Rosé“ ali „mousseux“

Bourg

Bourgeais

Bourgogne, za katerim je ali ni navedena beseda „Clairet“ ali „Rosé“ ali ime manjše geografske enote

Bourgogne Aligoté

Bourgueil

Bouzeron

Brouilly

Buzet

Cabardès

Cabernet d’Anjou

Cabernet de Saumur

Cadillac

Cahors

Canon-Fronsac

Cap Corse, pred katerim sta navedeni besedi „Muscat“

Cassis

Cérons

Chablis Grand Cru, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Chablis, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Chambertin

Chambertin Clos de Bèze

Chambolle-Musigny

Champagne

Chapelle-Chambertin

Charlemagne

Charmes-Chambertin

Chassagne-Montrachet ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune-Villages

Château Châlon

Château Grillet

Châteaumeillant

Châteauneuf-du-Pape

Châtillon-en-Diois

Chenas

Chevalier-Montrachet

Cheverny

Chinon

Chiroubles

Chorey-lès-Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune-Villages

Clairette de Bellegarde

Clairette de Die

Clairette du Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Clos de la Roche

Clos de Tart

Clos des Lambrays

Clos Saint-Denis

Clos Vougeot

Collioure

Condrieu

Corbières, za katerim je ali ni navedena beseda Boutenac

Cornas

Corton

Corton-Charlemagne

Costières de Nîmes

Côte de Beaune, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côte de Beaune-Villages

Côte de Brouilly

Côte de Nuits

Côte Roannaise

Côte Rôtie

Coteaux Champenois, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux d’Aix-en-Provence

Coteaux d’Ancenis, za katerim je ali ni navedeno ime sorte vinske trte

Coteaux de Die

Coteaux de l’Aubance

Coteaux de Pierrevert

Coteaux de Saumur

Coteaux du Giennois

Coteaux du Languedoc Picpoul de Pinet

Coteaux du Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux du Layon ali Coteaux du Layon Chaume

Coteaux du Layon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux du Loir

Coteaux du Lyonnais

Coteaux du Quercy

Coteaux du Tricastin

Coteaux du Vendômois

Coteaux Varois

Côte-de-Nuits-Villages

Côtes Canon-Fronsac

Côtes d’Auvergne, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes de Beaune, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes de Bergerac

Côtes de Blaye

Côtes de Bordeaux Saint-Macaire

Côtes de Bourg

Côtes de Brulhois

Côtes de Castillon

Côtes de Duras

Côtes de la Malepère

Côtes de Millau

Côtes de Montravel

Côtes de Provence, za katerim sta ali nista navedeni besedi Sainte Victoire

Côtes de Saint-Mont

Côtes de Toul

Côtes du Frontonnais, za katerim je ali ni navedena beseda Fronton ali Villaudric

Côtes du Jura

Côtes du Lubéron

Côtes du Marmandais

Côtes du Rhône

Côtes du Rhône Villages, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes du Roussillon

Côtes du Roussillon Villages, za katerim je ali ni navedena vinogradniška občina Caramany ali Latour de France ali Les Aspres ali Lesquerde ali Tautavel

Côtes du Ventoux

Côtes du Vivarais

Cour-Cheverny

Crémant d’Alsace

Crémant de Bordeaux

Crémant de Bourgogne

Crémant de Die

Crémant de Limoux

Crémant de Loire

Crémant du Jura

Crépy

Criots Bâtard-Montrachet

Crozes Ermitage

Crozes-Hermitage

Echezeaux

Entre-Deux-Mers ali Entre-Deux-Mers Haut-Benauge

Ermitage

Faugères

Fiefs Vendéens, za katerim so navedene besede „lieu-dit“ Mareuil ali Brem ali Vix ali Pissotte

Fitou

Fixin

Fleurie

Floc de Gascogne

Fronsac

Frontignan

Gaillac

Gaillac Premières Côtes

Gevrey-Chambertin

Gigondas

Givry

Grand Roussillon

Grands Echezeaux

Graves

Graves de Vayres

Griotte-Chambertin

Gros Plant du Pays Nantais

Haut Poitou

Haut-Médoc

Haut-Montravel

Hermitage

Irancy

Irouléguy

Jasnières

Juliénas

Jurançon

L’Etoile

La Grande Rue

Ladoix ali Ladoix Côte de Beaune ali Ladoix Côte de beaune-Villages

Lalande de Pomerol

Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Latricières-Chambertin

Les-Baux-de-Provence

Limoux

Lirac

Listrac-Médoc

Loupiac

Lunel, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Lussac Saint-Émilion

Mâcon ali Pinot-Chardonnay-Macôn

Mâcon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Mâcon-Villages

Macvin du Jura

Madiran

Maranges Côte de Beaune ali Maranges Côtes de Beaune-Villages

Maranges, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Marcillac

Margaux

Marsannay

Maury

Mazis-Chambertin

Mazoyères-Chambertin

Médoc

Menetou Salon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Mercurey

Meursault ali Meursault Côte de Beaune ali Meursault Côte de Beaune-Villages

Minervois

Minervois-la-Livinière

Mireval

Monbazillac

Montagne Saint-Émilion

Montagny

Monthélie or Monthélie Côte de Beaune or Monthélie Côte de Beaune-Villages

Montlouis, whether or not followed by „mousseux“ or „pétillant“

Montrachet

Montravel

Morey-Saint-Denis

Morgon

Moselle

Moulin-à-Vent

Moulis

Moulis-en-Médoc

Muscadet

Muscadet Coteaux de la Loire

Muscadet Côtes de Grandlieu

Muscadet Sèvre-et-Maine

Musigny

Néac

Nuits

Nuits-Saint-Georges

Orléans

Orléans-Cléry

Pacherenc du Vic-Bilh

Palette

Patrimonio

Pauillac

Pécharmant

Pernand-Vergelesses or Pernand-Vergelesses Côte de Beaune or Pernand-Vergelesses Côte de Beaune-Villages

Pessac-Léognan

Petit Chablis, whether or not followed by the name of a smaller geographical unit

Pineau des Charentes

Pinot-Chardonnay-Macôn

Pomerol

Pommard

Pouilly Fumé

Pouilly-Fuissé

Pouilly-Loché

Pouilly-sur-Loire

Pouilly-Vinzelles

Premières Côtes de Blaye

Premières Côtes de Bordeaux, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Puisseguin Saint-Émilion

Puligny-Montrachet ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune-Villages

Quarts-de-Chaume

Quincy

Rasteau

Rasteau Rancio

Régnié

Reuilly

Richebourg

Rivesaltes, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Rivesaltes Rancio

Romanée (La)

Romanée Conti

Romanée Saint-Vivant

Rosé des Riceys

Rosette

Roussette de Savoie, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Roussette du Bugey, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Ruchottes-Chambertin

Rully

Saint Julien

Saint-Amour

Saint-Aubin ali Saint-Aubin Côte de Beaune ali Saint-Aubin Côte de Beaune-Villages

Saint-Bris

Saint-Chinian

Sainte-Croix-du-Mont

Sainte-Foy Bordeaux

Saint-Émilion

Saint-Emilion Grand Cru

Saint-Estèphe

Saint-Georges Saint-Émilion

Saint-Jean-de-Minervois, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Saint-Joseph

Saint-Nicolas-de-Bourgueil

Saint-Péray

Saint-Pourçain

Saint-Romain ali Saint-Romain Côte de Beaune ali Saint-Romain Côte de Beaune-Villages

Saint-Véran

Sancerre

Santenay ali Santenay Côte de Beaune ali Santenay Côte de Beaune-Villages

Saumur Champigny

Saussignac

Sauternes

Savennières

Savennières-Coulée-de-Serrant

Savennières-Roche-aux-Moines

Savigny ali Savigny-lès-Beaune

Seyssel

Tâche (La)

Tavel

Thouarsais

Touraine Amboise

Touraine Azay-le-Rideau

Touraine Mesland

Touraine Noble Joue

Touraine, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“

Tursan

Vacqueyras

Valençay

Vin d’Entraygues et du Fel

Vin d’Estaing

Vin de Corse, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin de Lavilledieu

Vin de Savoie ali Vin de Savoie-Ayze, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin du Bugey, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin Fin de la Côte de Nuits

Viré Clessé

Volnay

Volnay Santenots

Vosne-Romanée

Vougeot

Vouvray, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“

2. Namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays de l’Agenais

Vin de pays d’Aigues

Vin de pays de l’Ain

Vin de pays de l’Allier

Vin de pays d’Allobrogie

Vin de pays des Alpes de Haute-Provence

Vin de pays des Alpes Maritimes

Vin de pays de l’Ardèche

Vin de pays d’Argens

Vin de pays de l’Ariège

Vin de pays de l’Aude

Vin de pays de l’Aveyron

Vin de pays des Balmes dauphinoises

Vin de pays de la Bénovie

Vin de pays du Bérange

Vin de pays de Bessan

Vin de pays de Bigorre

Vin de pays des Bouches du Rhône

Vin de pays du Bourbonnais

Vin de pays du Calvados

Vin de pays de Cassan

Vin de pays Cathare

Vin de pays de Caux

Vin de pays de Cessenon

Vin de pays des Cévennes, za katerim sta ali nista navedeni besedi Mont Bouquet

Vin de pays Charentais, za katerim so ali niso navedene besede Ile de Ré ali Ile d’Oléron ali Saint-Sornin

Vin de pays de la Charente

Vin de pays des Charentes-Maritimes

Vin de pays du Cher

Vin de pays de la Cité de Carcassonne

Vin de pays des Collines de la Moure

Vin de pays des Collines rhodaniennes

Vin de pays du Comté de Grignan

Vin de pays du Comté tolosan

Vin de pays des Comtés rhodaniens

Vin de pays de la Corrèze

Vin de pays de la Côte Vermeille

Vin de pays des coteaux charitois

Vin de pays des coteaux d’Enserune

Vin de pays des coteaux de Besilles

Vin de pays des coteaux de Cèze

Vin de pays des coteaux de Coiffy

Vin de pays des coteaux Flaviens

Vin de pays des coteaux de Fontcaude

Vin de pays des coteaux de Glanes

Vin de pays des coteaux de l’Ardèche

Vin de pays des coteaux de l’Auxois

Vin de pays des coteaux de la Cabrerisse

Vin de pays des coteaux de Laurens

Vin de pays des coteaux de Miramont

Vin de pays des coteaux de Montélimar

Vin de pays des coteaux de Murviel

Vin de pays des coteaux de Narbonne

Vin de pays des coteaux de Peyriac

Vin de pays des coteaux des Baronnies

Vin de pays des coteaux du Cher et de l’Arnon

Vin de pays des coteaux du Grésivaudan

Vin de pays des coteaux du Libron

Vin de pays des coteaux du Littoral Audois

Vin de pays des coteaux du Pont du Gard

Vin de pays des coteaux du Salagou

Vin de pays des coteaux de Tannay

Vin de pays des coteaux du Verdon

Vin de pays des coteaux et terrasses de Montauban

Vin de pays des côtes catalanes

Vin de pays des côtes de Gascogne

Vin de pays des côtes de Lastours

Vin de pays des côtes de Montestruc

Vin de pays des côtes de Pérignan

Vin de pays des côtes de Prouilhe

Vin de pays des côtes de Thau

Vin de pays des côtes de Thongue

Vin de pays des côtes du Brian

Vin de pays des côtes de Ceressou

Vin de pays des côtes du Condomois

Vin de pays des côtes du Tarn

Vin de pays des côtes du Vidourle

Vin de pays de la Creuse

Vin de pays de Cucugnan

Vin de pays des Deux-Sèvres

Vin de pays de la Dordogne

Vin de pays du Doubs

Vin de pays de la Drôme

Vin de pays Duché d’Uzès

Vin de pays de Franche-Comté, za katerim so ali niso navedene besede Coteaux de Champlitte

Vin de pays du Gard

Vin de pays du Gers

Vin de pays des Hautes-Alpes

Vin de pays de la Haute-Garonne

Vin de pays de la Haute-Marne

Vin de pays des Hautes-Pyrénées

Vin de pays d’Hauterive, za katerim so ali niso navedene besede Val d’Orbieu ali Coteaux du Termenès ali Côtes de Lézignan

Vin de pays de la Haute-Saône

Vin de pays de la Haute-Vienne

Vin de pays de la Haute vallée de l’Aude

Vin de pays de la Haute vallée de l’Orb

Vin de pays des Hauts de Badens

Vin de pays de l’Hérault

Vin de pays de l’Ile de Beauté

Vin de pays de l’Indre et Loire

Vin de pays de l’Indre

Vin de pays de l’Isère

Vin de pays du Jardin de la France, za katerim so ali niso navedene besede Marches de Bretagne ali Pays de Retz

Vin de pays des Landes

Vin de pays de Loire-Atlantique

Vin de pays du Loir et Cher

Vin de pays du Loiret

Vin de pays du Lot

Vin de pays du Lot et Garonne

Vin de pays des Maures

Vin de pays de Maine et Loire

Vin de pays de la Mayenne

Vin de pays de Meurthe-et-Moselle

Vin de pays de la Meuse

Vin de pays du Mont Baudile

Vin de pays du Mont Caume

Vin de pays des Monts de la Grage

Vin de pays de la Nièvre

Vin de pays d’Oc

Vin de pays du Périgord, za katerim so ali niso navedene besede Vin de Domme

Vin de pays de la Petite Crau

Vin de pays des Portes de Méditerranée

Vin de pays de la Principauté d’Orange

Vin de pays du Puy de Dôme

Vin de pays des Pyrénées-Atlantiques

Vin de pays des Pyrénées-Orientales

Vin de pays des Sables du Golfe du Lion

Vin de pays de la Sainte Baume

Vin de pays de Saint Guilhem-le-Désert

Vin de pays de Saint-Sardos

Vin de pays de Sainte Marie la Blanche

Vin de pays de Saône et Loire

Vin de pays de la Sarthe

Vin de pays de Seine et Marne

Vin de pays du Tarn

Vin de pays du Tarn et Garonne

Vin de pays des Terroirs landais, za katerim so ali niso navedene besede Coteaux de Chalosse ali Côtes de L’Adour ali Sables Fauves ali Sables de l’Océan

Vin de pays de Thézac-Perricard

Vin de pays du Torgan

Vin de pays d’Urfé

Vin de pays du Val de Cesse

Vin de pays du Val de Dagne

Vin de pays du Val de Montferrand

Vin de pays de la Vallée du Paradis

Vin de pays du Var

Vin de pays du Vaucluse

Vin de pays de la Vaunage

Vin de pays de la Vendée

Vin de pays de la Vicomté d’Aumelas

Vin de pays de la Vienne

Vin de pays de la Vistrenque

Vin de pays de l’Yonne

Italija

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

D.O.C.G. (Denominazioni di Origine Controllata e Garantita)

Albana di Romagna

Asti ali Moscato d’Asti ali Asti Spumante

Barbaresco

Bardolino superiore

Barolo

Brachetto d’Acqui ali Acqui

Brunello di Montalcino

Carmignano

Chianti, za katerim so ali niso navedene besede Colli Aretini ali Colli Fiorentini ali Colline Pisane ali Colli Senesi ali Montalbano ali Montespertoli ali Rufina

Chianti Classico

Fiano di Avellino

Forgiano

Franciacorta

Gattinara

Gavi ali Cortese di Gavi

Ghemme

Greco di Tufo

Montefalco Sagrantino

Montepulciano d’Abruzzo Colline Tramane

Ramandolo

Recioto di Soave

Sforzato di Valtellina ali Sfursat di Valtellina

Soave superiore

Taurasi

Valtellina Superiore, za katerim je ali ni navedena beseda Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Stagafassli ali Vagella

Vermentino di Gallura ali Sardegna Vermentino di Gallura

Vernaccia di San Gimignano

Vino Nobile di Montepulciano

D.O.C. (Denominazioni di Origine Controllata)

Aglianico del Taburno ali Taburno

Aglianico del Vulture

Albugnano

Alcamo ali Alcamo classico

Aleatico di Gradoli

Aleatico di Puglia

Alezio

Alghero ali Sardegna Alghero

Alta Langa

Alto Adige ali dell’Alto Adige (Südtirol ali Südtiroler), za katerim so ali niso navedene besede:

—

Colli di Bolzano (Bozner Leiten),

—

Santa Maddalena (St Magdalener),

—

Terlano (Terlaner),

—

Valle Isarco (Eisacktal ali Eisacktaler),

—

Valle Venosta (Vinschgau)

Ansonica Costa dell’Argentario

Aprilia

Arborea ali Sardegna Arborea

Arcole

Assisi

Atina

Aversa

Bagnoli di Sopra ali Bagnoli

Barbera d’Asti

Barbera del Monferrato

Barbera d’Alba

Barco Reale di Carmignano ali Rosato di Carmignano ali Vin Santo di Carmignano

ali Vin Santo Carmignano Occhio di Pernice

Bardolino

Bianchello del Metauro

Bianco Capena

Bianco dell’Empolese

Bianco della Valdinievole

Bianco di Custoza

Bianco di Pitigliano

Bianco Pisano di S. Torpè

Biferno

Bivongi

Boca

Bolgheri e Bolgheri Sassicaia

Bosco Eliceo

Botticino

Bramaterra

Breganze

Brindisi

Cacc’e mmitte di Lucera

Cagnina di Romagna

Caldaro (Kalterer) ali Lago di Caldaro (Kalterersee), za katerim je ali ni navedena beseda „Classico“

Campi Flegrei

Campidano di Terralba ali Terralba ali Sardegna Campidano di Terralba ali Sardegna Terralba

Canavese

Candia dei Colli Apuani

Cannonau di Sardegna, za katerim so ali niso navedene besede Capo Ferrato ali Oliena ali Nepente di Oliena Jerzu

Capalbio

Capri

Capriano del Colle

Carema

Carignano del Sulcis ali Sardegna Carignano del Sulcis

Carso

Castel del Monte

Castel San Lorenzo

Casteller

Castelli Romani

Cellatica

Cerasuolo di Vittoria

Cerveteri

Cesanese del Piglio

Cesanese di Affile ali Affile

Cesanese di Olevano Romano ali Olevano Romano

Cilento

Cinque Terre ali Cinque Terre Sciacchetrà, za katerim so ali niso navedene besede Costa de sera ali Costa de Campu ali Costa da Posa

Circeo

Cirò

Cisterna d’Asti

Colli Albani

Colli Altotiberini

Colli Amerini

Colli Berici, za katerim je ali ni navedena beseda „Barbarano“

Colli Bolognesi, za katerim so ali niso navedene besede Colline di Riposto ali Colline Marconiane ali Zola Predona ali Monte San Pietro ali Colline di Oliveto ali Terre di Montebudello ali Serravalle

Terre di Montebudello ali Serravalle

Colli Bolognesi Classico-Pignoletto

Colli del Trasimeno ali Trasimeno

Colli della Sabina

Colli dell’Etruria Centrale

Colli di Conegliano, za katerim so ali niso navedene besede Refrontolo ali Torchiato di Fregona

Colli di Faenza

Colli di Luni (Regione Liguria)

Colli di Luni (Regione Toscana)

Colli di Parma

Colli di Rimini

Colli di Scandiano e di Canossa

Colli d’Imola

Colli Etruschi Viterbesi

Colli Euganei

Colli Lanuvini

Colli Maceratesi

Colli Martani, za katerim je ali ni navedena beseda Todi

Colli Orientali del Friuli, za katerim je ali ni navedena beseda Cialla ali Rosazzo

Colli Perugini

Colli Pesaresi, za katerim je ali ni navedena beseda Focara ali Roncaglia

Colli Piacentini, za katerim so ali niso navedene besede Vigoleno ali Gutturnio ali Monterosso Val d’Arda ali Trebbianino Val Trebbia ali Val Nure

Colli Romagna Centrale

Colli Tortonesi

Collina Torinese

Colline di Levanto

Colline Lucchesi

Colline Novaresi

Colline Saluzzesi

Collio Goriziano ali Collio

Conegliano-Valdobbiadene, za katerim je ali ni navedena beseda Cartizze

Conero

Contea di Sclafani

Contessa Entellina

Controguerra

Copertino

Cori

Cortese dell’Alto Monferrato

Corti Benedettine del Padovano

Cortona

Costa d’Amalfi, za katerim je ali ni navedena beseda Furore ali Ravello ali Tramonti

Coste della Sesia

Delia Nivolelli

Dolcetto d’Acqui

Dolcetto d’Alba

Dolcetto d’Asti

Dolcetto delle Langhe Monregalesi

Dolcetto di Diano d’Alba ali Diano d’Alba

Dolcetto di Dogliani superior ali Dogliani

Dolcetto di Ovada

Donnici

Elba

Eloro, za katerim je ali ni navedena beseda Pachino

Erbaluce di Caluso ali Caluso

Erice

Esino

Est! Est!! Est!!! di Montefiascone

Etna

Falerio dei Colli Ascolani ali Falerio

Falerno del Massico

Fara

Faro

Frascati

Freisa d’Asti

Freisa di Chieri

Friuli Annia

Friuli Aquileia

Friuli Grave

Friuli Isonzo ali Isonzo del Friuli

Friuli Latisana

Gabiano

Galatina

Galluccio

Gambellara

Garda (Regione Lombardia)

Garda (Regione Veneto)

Garda Colli Mantovani

Genazzano

Gioia del Colle

Girò di Cagliari ali Sardegna Girò di Cagliari

Golfo del Tigullio

Gravina

Greco di Bianco

Greco di Tufo

Grignolino d’Asti

Grignolino del Monferrato Casalese

Guardia Sanframondi o Guardiolo

I Terreni di Sanseverino

Ischia

Lacrima di Morro ali Lacrima di Morro d’Alba

Lago di Corbara

Lambrusco di Sorbara

Lambrusco Grasparossa di Castelvetro

Lambrusco Mantovano, za katerim sta ali nista navedeni besedi: Oltrepò Mantovano ali Viadanese-Sabbionetano

Lambrusco Salamino di Santa Croce

Lamezia

Langhe

Lessona

Leverano

Lizzano

Loazzolo

Locorotondo

Lugana (Regione Veneto)

Lugana (Regione Lombardia)

Malvasia delle Lipari

Malvasia di Bosa ali Sardegna Malvasia di Bosa

Malvasia di Cagliari ali Sardegna Malvasia di Cagliari

Malvasia di Casorzo d’Asti

Malvasia di Castelnuovo Don Bosco

Mandrolisai ali Sardegna Mandrolisai

Marino

Marsala

Martina ali Martina Franca

Matino

Melissa

Menfi, za katerim je ali ni navedena beseda Feudo ali Fiori ali Bonera

Merlara

Molise

Monferrato, za katerim je ali ni navedena beseda Casalese

Monica di Cagliari ali Sardegna Monica di Cagliari

Monica di Sardegna

Monreale

Montecarlo

Montecompatri Colonna ali Montecompatri ali Colonna

Montecucco

Montefalco

Montello e Colli Asolani

Montepulciano d’Abruzzo

Monteregio di Massa Marittima

Montescudaio

Monti Lessini ali Lessini

Morellino di Scansano

Moscadello di Montalcino

Moscato di Cagliari ali Sardegna Moscato di Cagliari

Moscato di Noto

Moscato di Pantelleria ali Passito di Pantelleria ali Pantelleria

Moscato di Sardegna, za katerim so ali niso navedene besede: Gallura ali Tempio Pausania ali Tempio

Moscato di Siracusa

Moscato di Sorso-Sennori	ali Moscato di Sorso ali Moscato di Sennori
	ali Sardegna Moscato di Sorso-Sennori ali Sardegna Moscato di Sorso
	ali Sardegna Moscato di Sennori

Moscato di Trani

Nardò

Nasco di Cagliari ali Sardegna Nasco di Cagliari

Nebiolo d’Alba

Nettuno

Nuragus di Cagliari ali Sardegna Nuragus di Cagliari

Offida

Oltrepò Pavese

Orcia

Orta Nova

Orvieto (Regione Umbria)

Orvieto (Regione Lazio)

Ostuni

Pagadebit di Romagna, za katerim je ali ni navedena beseda Bertinoro

Parrina

Penisola Sorrentina, za katerim je ali ni navedena beseda Gragnano ali Lettere ali Sorrento

Pentro di Isernia ali Pentro

Piemonte

Pinerolese

Pollino

Pomino

Pornassio ali Ormeasco di Pornassio

Primitivo di Manduria

Reggiano

Reno

Riesi

Riviera del Brenta

Riviera del Garda Bresciano ali Garda Bresciano

Riviera Ligure di Ponente, za katerim so ali niso navedene besede: Riviera dei Fiori ali Albenga o Albenganese ali Finale ali Finalese ali Ormeasco

Roero

Romagna Albana spumante

Rossese di Dolceacqua ali Dolceacqua

Rosso Barletta

Rosso Canosa ali Rosso Canosa Canusium

Rosso Conero

Rosso di Cerignola

Rosso di Montalcino

Rosso di Montepulciano

Rosso Orvietano ali Orvietano Rosso

Rosso Piceno

Rubino di Cantavenna

Ruchè di Castagnole Monferrato

Salice Salentino

Sambuca di Sicilia

San Colombano al Lambro ali San Colombano

San Gimignano

San Martino della Battaglia (Regione Veneto)

San Martino della Battaglia (Regione Lombardia)

San Severo

San Vito di Luzzi

Sangiovese di Romagna

Sannio

Sant’Agata de Goti

Santa Margherita di Belice

Sant’Anna di Isola di Capo Rizzuto

Sant’Antimo

Sardegna Semidano, za katerim je ali ni navedena beseda Mogoro

Savuto

Scanzo ali Moscato di Scanzo

Scavigna

Sciacca, za katerim je ali ni navedena beseda Rayana

Serrapetrona

Sizzano

Soave

Solopaca

Sovana

Squinzano

Tarquinia

Teroldego Rotaliano

Terre di Franciacorta

Torgiano

Trebbiano d’Abruzzo

Trebbiano di Romagna

Trentino, za katerim so ali niso navedene besede Sorni ali Isera ali d’Isera ali Ziresi ali dei Ziresi

Trento

Val d’Arbia

Val di Cornia, za katerim je ali ni navedena beseda Suvereto

Val Polcevera, za katerim je ali ni navedena beseda Coronata

Valcalepio

Valdadige (Etschaler) (Regione Trentino Alto Adige)

Valdadige (Etschtaler), za katerim so ali niso navedene besede Terra dei Forti (Regione Veneto)

Valdichiana

Valle d’Aosta ali Vallée d’Aoste, za katerim so ali niso navedene besede: Arnad-Montjovet ali

Enfer d’Arvier ali Torrette ali

Blanc de Morgex et de la Salle ali Chambave ali Nus

Valpolicella, za katerim je ali ni navedena beseda Valpantena

Valsusa

Valtellina

Valtellina superiore, za katerim je ali ni navedena beseda Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Vagella

Velletri

Verbicaro

Verdicchio dei Castelli di Jesi

Verdicchio di Matelica

Verduno Pelaverga ali Verduno

Vermentino di Sardegna

Vernaccia di Oristano ali Sardegna Vernaccia di Oristano

Vesuvio

Vicenza

Vignanello

Vin Santo del Chianti

Vin Santo del Chianti Classico

Vin Santo di Montepulciano

Vini del Piave ali Piave

Zagarolo

2. Namizna vina z geografsko označbo

Allerona

Alta Valle della Greve

Alto Livenza (Regione Veneto)

Alto Livenza (Regione Friuli Venezia Giulia)

Alto Mincio

Alto Tirino

Arghillà

Barbagia

Basilicata

Benaco bresciano

Beneventano

Bergamasca

Bettona

Bianco di Castelfranco Emilia

Calabria

Camarro

Campania

Cannara

Civitella d’Agliano

Colli Aprutini

Colli Cimini

Colli del Limbara

Colli del Sangro

Colli della Toscana centrale

Colli di Salerno

Colli Ericini

Colli Trevigiani

Collina del Milanese

Colline del Genovesato

Colline Frentane

Colline Pescaresi

Colline Savonesi

Colline Teatine

Condoleo

Conselvano

Costa Viola

Daunia

Del Vastese ali Histonium

Delle Venezie (Regione Veneto)

Delle Venezie (Regione Friuli Venezia Giulia)

Delle Venezie (Regione Trentino-Alto Adige)

Dugenta

Emilia ali dell’Emilia

Epomeo

Esaro

Fontanarossa di Cerda

Forlì

Fortana del Taro

Frusinate ali del Frusinate

Golfo dei Poeti La Spezia ali Golfo dei Poeti

Grottino di Roccanova

Irpinia

Isola dei Nuraghi

Lazio

Lipuda

Locride

Marca Trevigiana

Marche

Maremma toscana

Marmilla

Mitterberg ali Mitterberg tra Cauria e Tel ali Mitterberg zwischen Gfrill und Toll

Modena ali Provincia di Modena

Montenetto di Brescia

Murgia

Narni

Nurra

Ogliastra

Osco ali Terre degli Osci

Paestum

Palizzi

Parteolla

Pellaro

Planargia

Pompeiano

Provincia di Mantova

Provincia di Nuoro

Provincia di Pavia

Provincia di Verona ali Veronese

Puglia

Quistello

Ravenna

Roccamonfina

Romangia

Ronchi di Brescia

Rotae

Rubicone

Sabbioneta

Salemi

Salento

Salina

Scilla

Sebino

Sibiola

Sicilia

Sillaro ali Bianco del Sillaro

Spello

Tarantino

Terrazze Retiche di Sondrio

Terre del Volturno

Terre di Chieti

Terre di Veleja

Tharros

Toscana ali Toscano

Trexenta

Umbria

Val di Magra

Val di Neto

Val Tidone

Valdamato

Vallagarina (Regione Trentino – Alto Adige)

Vallagarina (Regione Veneto)

Valle Belice

Valle del Crati

Valle del Tirso

Valle d’Itria

Valle Peligna

Valli di Porto Pino

Veneto

Veneto Orientale

Venezia Giulia

Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Trentino – Alto Adige)

Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Veneto)

Ciper

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

V grščini		V angleščini
Določena pridelovalna območja	Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)	Določena pridelovalna območja	Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)
Κουμανδαρία		Commandaria
Λαόνα Ακάμα		Laona Akama
Βουνί Παναγιάς - Αμπελίτης		Vouni Panayia - Ambelitis
Πιτσιλιά		Pitsilia
Κρασοχώρια Λεμεσού	Αφάμης ali Λαόνα	Krasohoria Lemesou	Afames ali Laona

2. Namizna vina z geografsko označbo

V grščini	V angleščini
Λεμεσός	Lemesos
Πάφος	Pafos
Λευκωσία	Lefkosia
Λάρνακα	Larnaka

Luksemburg

Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime občine ali delov občine)	Imena občin ali delov občin
Moselle Luxembourgeoise	Ahn
	Assel
	Bech-Kleinmacher
	Born
	Bous
	Burmerange
	Canach
	Ehnen
	Ellingen
	Elvange
	Erpeldingen
	Gostingen
	Greiveldingen
	Grevenmacher
	Lenningen
	Machtum
	Mertert
	Moersdorf
	Mondorf
	Niederdonven
	Oberdonven
	Oberwormeldingen
	Remerschen
	Remich
	Rolling
	Rosport
	Schengen
	Schwebsingen
	Stadtbredimus
	Trintingen
	Wasserbillig
	Wellenstein
	Wintringen
	Wormeldingen

Madžarska

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja	Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)
Ászár-Neszmély(-i)	Ászár(-i)
Ászár-Neszmély(-i)	Neszmély(-i)
Badacsony(-i)
Balatonboglár(-i)	Balatonlelle(-i)
Balatonboglár(-i)	Marcali
Balatonfelvidék(-i)	Balatonederics-Lesence(-i)
	Cserszeg(-i)
	Kál(-i)
Balatonfüred-Csopak(-i)	Zánka(-i)
Balatonmelléke ali Balatonmelléki	Muravidéki
Bükkalja(-i)
Csongrád(-i)	Kistelek(-i)
	Mórahalom ali Mórahalmi
	Pusztamérges(-i)
Eger ali Egri	Debrő(-i), za katerim je ali ni navedena beseda Andornaktálya(-i) ali Demjén(-i) ali Egerbakta(-i) ali Egerszalók(-i) ali Egerszólát(-i) ali Felsőtárkány(-i) ali Kerecsend(-i) ali Maklár(-i) ali Nagytálya(-i) ali Noszvaj(-i) ali Novaj(-i) ali Ostoros(-i) ali Szomolya(-i) ali Aldebrő(-i) ali Feldebrő(-i) ali Tófalu(-i) ali Verpelét(-i) ali Kompolt(-i) ali Tarnaszentmária(-i)
Etyek-Buda(-i)	Buda(-i)
	Etyek(-i)
	Velence(-i)
Hajós-Baja(-i)
Kőszegi
Kunság(-i)	Bácska(-i)
	Cegléd(-i)
	Duna mente ali Duna menti
	Izsák(-i)
	Jászság(-i)
	Kecskemét-Kiskunfélegyháza ali Kecskemét-Kiskunfélegyházi
	Kiskunhalas-Kiskunmajsa(-i)
	Kiskőrös(-i)
	Monor(-i)
	Tisza mente ali Tisza menti
Mátra(-i)
Mór(-i)
Pannonhalma (Pannonhalmi)
Pécs(-i)	Versend(-i)
	Szigetvár(-i)
	Kapos(-i)
Szekszárd(-i)
Somló(-i)	Kissomlyó-Sághegyi
Sopron(-i)	Köszeg(-i)
Tokaj(-i)	Bodrogkeresztúr(-i) ali Bodrogkisfalud(-i) ali Bodrogolaszi ali Erdőbénye(-i) ali Erdőhorváti ali Golop(-i) ali Hercegkút(-i) ali Legyesbénye(-i) ali Makkoshotyka(-i) ali Mád(-i) ali Mezőzombor(-i) ali Monok(-i) ali Olaszliszka(-i) ali Rátka(-i) ali Sárazsadány(-i) ali Sárospatak(-i) ali Sátoraljaújhely(-i) ali Szegi ali Szegilong(-i) ali Szerencs(-i) ali Tarcal(-i) ali Tállya(-i) ali Tolcsva(-i) ali Vámosújfalu(-i)
Tolna(-i)	Tamási
Tolna(-i)	Völgység(-i)
Villány(-i)	Siklós(-i), za katerim je ali ni navedena beseda Kisharsány(-i) ali Nagyharsány(-i) ali Palkonya(-i) ali Villánykövesd(-i) ali Bisse(-i) ali Csarnóta(-i) ali Diósviszló(-i) ali Harkány(-i) ali Hegyszentmárton(-i) ali Kistótfalu(-i) ali Márfa(-i) ali Nagytótfalu(-i) ali Szava(-i) ali Túrony(-i) ali Vokány(-i)

Malta

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Island of Malta	Rabat
	Mdina ali Medina
	Marsaxlokk
	Marnisi
	Mgarr
	Ta' Qali
	Siggiewi
Gozo	Ramla
	Marsalforn
	Nadur
	Victoria Heights

2. Namizna vina z geografsko označbo

V malteščini	V angleščini
Gzejjer Maltin	Maltese Islands

Avstrija

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

Burgenland

Carnuntum

Donauland

Kamptal

Kärnten

Kremstal

Mittelburgenland

Neusiedlersee

Neusiedlersee-Hügelland

Niederösterreich

Oberösterreich

Salzburg

Steiermark

Südburgenland

Süd-Oststeiermark

Südsteiermark

Thermenregion

Tirol

Traisental

Vorarlberg

Wachau

Weinviertel

Weststeiermark

Wien

2. Namizna vina z geografsko označbo

Bergland

Steirerland

Weinland

Wien

Portugalska

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Alenquer
Alentejo	Borba
	Évora
	Granja-Amareleja
	Moura
	Portalegre
	Redondo
	Reguengos
	Vidigueira
Arruda
Bairrada
Beira Interior	Castelo Rodrigo
	Cova da Beira
	Pinhel
Biscoitos
Bucelas
Carcavelos
Chaves
Colares
Dão	Alva
	Besteiros
	Castendo
	Serra da Estrela
	Silgueiros
	Terras de Azurara
	Terras de Senhorim
Douro, pred katerim sta ali nista navedeni besedi Vinho do ali Moscatel do	Baixo Corgo
	Cima Corgo
	Douro Superior
Encostas d’Aire	Alcobaça
Encostas d’Aire	Ourém
Graciosa
Lafões
Lagoa
Lagos
Lourinhã
Madeira ali Madère ali Madera ali Vinho da Madeira ali Madeira Weine ali Madeira Wine ali
Vin de Madère ali Vino di Madera ali Madera Wijn
Óbidos
Palmela
Pico
Planalto Mirandês
Portimão
Port ali Porto ali Oporto ali Portwein ali Portvin ali Portwijn ali Vin de Porto ali Port Wine
Ribatejo	Almeirim
	Cartaxo
	Chamusca
	Coruche
	Santarém
	Tomar
Setúbal
Tavira
Távora-Vorosa
Torres Vedras
Valpaços
Vinho Verde	Amarante
	Ave
	Baião
	Basto
	Cávado
	Lima
	Monção
	Paiva
	Sousa

2. Namizna vina z geografsko označbo

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Açores
Alentejano
Algarve
Beiras	Beira Alta
	Beira Litoral
	Terras de Sicó
Estremadura	Alta Estremadura
Estremadura	Palhete de Ourém
Minho
Ribatejano
Terras do Sado
Trás-os-Montes	Terras Durienses

Slovenija

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

(za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva)

Bela krajina ali Belokranjec

Bizeljsko-Sremič ali Sremič-Bizeljsko

Dolenjska

Dolenjska, cviček

Goriška Brda ali Brda

Haloze ali Haložan

Koper ali Koprčan

Kras

Kras, teran

Ljutomer-Ormož ali Ormož-Ljutomer

Maribor ali Mariborčan

Radgona-Kapela ali Kapela Radgona

Prekmurje ali Prekmurčan

Šmarje-Virštanj ali Virštanj-Šmarje

Srednje Slovenske gorice

Vipavska dolina ali Vipavec ali Vipavčan

2. Namizna vina z geografsko označbo

Podravje

Posavje

Primorska

Slovaška

Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je naveden izraz „vinohradnícka oblasť“)	Podobmočja (za katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja) (za katerimi je naveden izraz „vinohradnícky rajón“)
Južnoslovenská	Dunajskostredský
	Galantský
	Hurbanovský
	Komárňanský
	Palárikovský
	Šamorínsky
	Strekovský
	Štúrovský
Malokarpatská	Bratislavský
	Doľanský
	Hlohovecký
	Modranský
	Orešanský
	Pezinský
	Senecký
	Skalický
	Stupavský
	Trnavský
	Vrbovský
	Záhorský
Nitrianska	Nitriansky
	Pukanecký
	Radošinský
	Šintavský
	Tekovský
	Vrábeľský
	Želiezovský
	Žitavský
	Zlatomoravecký
Stredoslovenská	Fiľakovský
	Gemerský
	Hontiansky
	Ipeľský
	Modrokamenecký
	Tornaľský
	Vinický
Tokaj/-ská/-ský/-ské	Čerhov
	Černochov
	Malá Tŕňa
	Slovenské Nové Mesto
	Veľká Bara
	Veľká Tŕňa
	Vinický
Východoslovenská	Kráľovskochlmecký
	Michalovský
	Moldavský
	Sobranecký

Združeno Kraljestvo

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

English Vineyards

Welsh Vineyards

2. Namizna vina z geografsko označbo

England ali Cornwall

Devon

Dorset

East Anglia

Gloucestershire

Hampshire

Herefordshire

Isle of Wight

Isles of Scilly

Kent

Lincolnshire

Oxfordshire

Shropshire

Somerset

Surrey

Sussex

Worcestershire

Yorkshire

Wales ali Cardiff

Cardiganshire

Carmarthenshire

Denbighshire

Gwynedd

Monmouthshire

Newport

Pembrokeshire

Rhondda Cynon Taf

Swansea

The Vale of Glamorgan

Wrexham

(b) ŽGANE PIJAČE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

Rum

Rhum de la Martinique/Rhum de la Martinique traditionnel

Rhum de la Guadeloupe/Rhum de la Guadeloupe traditionnel

Rhum de la Réunion/Rhum de la Réunion traditionnel

Rhum de la Guyane/Rhum de la Guyane traditionnel

Ron de Málaga

Ron de Granada

Rum da Madeira

(a)

Whisky

Scotch whisky

Irish whisky

Whisky español

(Temu imenu se lahko doda izraz „malt“ ali „grain“)

(b)

Whiskey

Irish whiskey

Uisce Beatha Eireannach/Irish whiskey

(Temu imenu se lahko doda izraz „Pot Still“)

Žitno žganje

Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise

Korn

Kornbrand

Vinska žganja

Eau-de-vie de Cognac

Eau-de-vie des Charentes

Cognac

(Imenu „Cognac“ se lahko doda naslednje izraze:

—

Fine

—

Grande Fine Champagne

—

Grande Champagne

—

Petite Champagne

—

Petite Fine Champagne

—

Fine Champagne

—

Borderies

—

Fins Bois

—

Bons Bois)

Fine Bordeaux

Armagnac

Bas-Armagnac

Haut-Armagnac

Ténarèse

Eau-de-vie de vin de la Marne

Eau-de-vie de vin originaire d’Aquitaine

Eau-de-vie de vin de Bourgogne

Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est

Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté

Eau-de-vie de vin originaire du Bugey

Eau-de-vie de vin de Savoie

Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire

Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône

Eau-de-vie de vin originaire de Provence

Eau-de-vie de Faugères/Faugères

Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc

Aguardente do Minho

Aguardente do Douro

Aguardente da Beira Interior

Aguardente da Bairrada

Aguardente do Oeste

Aguardente do Ribatejo

Aguardente do Alentejo

Aguardente do Algarve

Brandy

Brandy de Jerez

Brandy del Penedés

Brandy italiano

Brandy Αττικής/Brandy of Attica

Brandy Πελλοπονήσου/Brandy of the Peloponnese

Brandy Κεντρικής Ελλάδας/Brandy of Central Greece

Deutscher Weinbrand

Wachauer Weinbrand

Weinbrand Dürnstein

Karpatské brandy špeciál

Destilat grozdnih tropin

Eau-de-vie de marc de Champagne ali

Marc de Champagne

Eau-de-vie de marc originaire d’Aquitaine

Eau-de-vie de marc de Bourgogne

Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est

Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté

Eau-de-vie de marc originaire de Bugey

Eau-de-vie de marc originaire de Savoie

Marc de Bourgogne

Marc de Savoie

Marc d’Auvergne

Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire

Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône

Eau-de-vie de marc originaire de Provence

Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc

Marc d’Alsace Gewürztraminer

Marc de Lorraine

Bagaceira do Minho

Bagaceira do Douro

Bagaceira da Beira Interior

Bagaceira da Bairrada

Bagaceira do Oeste

Bagaceira do Ribatejo

Bagaceiro do Alentejo

Bagaceira do Algarve

Orujo gallego

Grappa

Grappa di Barolo

Grappa piemontese/Grappa del Piemonte

Grappa lombarda/Grappa di Lombardia

Grappa trentina/Grappa del Trentino

Grappa friulana/Grappa del Friuli

Grappa veneta/Grappa del Veneto

Südtiroler Grappa/Grappa dell’Alto Adige

Τσικουδιά Κρήτης/Tsikoudia of Crete

Τσίπουρο Μακεδονίας/Tsipouro of Macedonia

Τσίπουρο Θεσσαλίας/Tsipouro of Thessaly

Τσίπουρο Τυρνάβου/Tsipouro of Tyrnavos

Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise

Ζιβανία/Zivania

Pálinka

Žganje iz sadja

Schwarzwälder Kirschwasser

Schwarzwälder Himbeergeist

Schwarzwälder Mirabellenwasser

Schwarzwälder Williamsbirne

Schwarzwälder Zwetschgenwasser

Fränkisches Zwetschgenwasser

Fränkisches Kirschwasser

Fränkischer Obstler

Mirabelle de Lorraine

Kirsch d’Alsace

Quetsch d’Alsace

Framboise d’Alsace

Mirabelle d’Alsace

Kirsch de Fougerolles

Südtiroler Williams/Williams dell’Alto Adige

Südtiroler Aprikot/Südtiroler

Marille/Aprikot dell’Alto Adige/Marille dell’Alto Adige

Südtiroler Kirsch/Kirsch dell’Alto Adige

Südtiroler Zwetschgeler/Zwetschgeler dell’Alto Adige

Südtiroler Obstler/Obstler dell’Alto Adige

Südtiroler Gravensteiner/Gravensteiner dell’Alto Adige

Südtiroler Golden Delicious/Golden Delicious dell’Alto Adige

Williams friulano/Williams del Friuli

Sliwovitz del Veneto

Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia

Sliwovitz del Trentino-Alto Adige

Distillato di mele trentino/Distillato di mele del Trentino

Williams trentino/Williams del Trentino

Sliwovitz trentino/Sliwovitz del Trentino

Aprikot trentino/Aprikot del Trentino

Medronheira do Algarve

Medronheira do Buçaco

Kirsch Friulano/Kirschwasser Friulano

Kirsch Trentino/Kirschwasser Trentino

Kirsch Veneto/Kirschwasser Veneto

Aguardente de pêra da Lousã

Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise

Wachauer Marillenbrand

Bošácka Slivovica

Szatmári Szilvapálinka

Kecskeméti Barackpálinka

Békési Szilvapálinka

Szabolcsi Almapálinka

Slivovice

Pálinka

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Calvados

Calvados du Pays d’Auge

Eau-de-vie de cidre de Bretagne

Eau-de-vie de poiré de Bretagne

Eau-de-vie de cidre de Normandie

Eau-de-vie de poiré de Normandie

Eau-de-vie de cidre du Maine

Aguardiente de sidra de Asturias

Eau-de-vie de poiré du Maine

Encijan

Bayerischer Gebirgsenzian

Südtiroler Enzian/Genzians dell’Alto Adige

Genziana trentina/Genziana del Trentino

10.

Sadne žgane pijače

Pacharán

Pacharán navarro

11.

Brinovec

Ostfriesischer Korngenever

Genièvre Flandres Artois

Hasseltse jenever

Balegemse jenever

Péket de Wallonie

Steinhäger

Plymouth Gin

Gin de Mahón

Vilniaus Džinas

Spišská Borovička

Slovenská Borovička Juniperus

Slovenská Borovička

Inovecká Borovička

Liptovská Borovička

12.

Kuminovec

Dansk Akvavit/Dansk Aquavit

Svensk Aquavit/Svensk Akvavit/Swedish Aquavit

13.

Janeževec

Anís español

Évoca anisada

Cazalla

Chinchón

Ojén

Rute

Ούζο/Ouzo

14.

Liker

Berliner Kümmel

Hamburger Kümmel

Münchener Kümmel

Chiemseer Klosterlikör

Bayerischer Kräuterlikör

Cassis de Dijon

Cassis de Beaufort

Irish Cream

Palo de Mallorca

Ginjinha portuguesa

Licor de Singeverga

Benediktbeurer Klosterlikör

Ettaler Klosterlikör

Ratafia de Champagne

Ratafia catalana

Anis português

Finnish berry/Finnish fruit liqueur

Grossglockner Alpenbitter

Mariazeller Magenlikör

Mariazeller Jagasaftl

Puchheimer Bitter

Puchheimer Schlossgeist

Steinfelder Magenbitter

Wachauer Marillenlikör

Jägertee/Jagertee/Jagatee

Allažu Kimelis

Čepkelių

Demänovka Bylinný Likér

Polish Cherry

Karlovarská Hořká

15.

Žgane pijače

Pommeau de Bretagne

Pommeau du Maine

Pommeau de Normandie

Svensk Punsch/Swedish Punch

Slivovice

16.

Vodka

Svensk Vodka/Swedish Vodka

Suomalainen Vodka/Finsk Vodka/Vodka of Finland

Polska Wódka/Polish Vodka

Laugarício Vodka

Originali Lietuviška Degtinė

Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej/Herbal Vodka from the North Podlasie Lowland aromatised with an extract of bison grass

Latvijas Dzidrais

Rīgas Degvīns

LB Degvīns

LB Vodka

17.

Žgane pijače grenkega okusa

Rīgas melnais Balzāms/Riga Black Balsam

Demänovka bylinná horká

Nürnberger Glühwein

Thüringer Glühwein

Vermouth de Chambéry

Vermouth di Torino

DEL B: V ALBANIJI

VINA S POREKLOM IZ ALBANIJE

Ime določenega pridelovalnega območja, kot je opredeljeno v CoMD (Sklep sveta ministrov) št. 505 z dne 21.9.2000 in ga je odobrila albanska vlada.

I. Prvo območje zajema nižinske regije in obalna območja države.

Spodaj navedena določena pridelovalna območja, za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva.

Delvinë

Sarandë

Vlorë

Fier

Lushnjë

Peqin

Kavajë

Durrës

Krujë

10.

Kurbin

11.

Lezhë

12.

Shkodër

13.

Koplik

II. Drugo območje zajema osrednja območja države.

Spodaj navedena določena pridelovalna območja, za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva.

Mirdite

Mat

Tiranë

Elbasan

Berat

Kuçovë

Gramsh

Mallakastër

Tepelenë

10.

Përmet

11.

Gjirokastër

III. Tretje območje zajema vzhodne dele države, za katere so značilne mrzle zime in hladna poletja.

Spodaj navedena določena pridelovalna območja, za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva.

Tropojë

Pukë

Has

Kukës

Dibër

Bulqizë

Librazhd

Pogradec

Skrapar

10.

Devoll

11.

Korçë

12.

Kolonjë.

DODATOK 2

ZOZNAM TRADIČNÝCH VÝRAZOV A POJMOV OZNAČUJÚCICH KVALITU VÍNA V SPOLOČENSTVE

(uvedených v článkoch 4 a 7 prílohy II)

Tradičné výrazy	Príslušné vína	Kategória vína	Jazyk
ČESKÁ REPUBLIKA
pozdní sběr	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	český
archivní víno	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	český
panenské víno	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	český
NEMECKO
Qualitätswein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Qualitätswein garantierten Ursprungs/Q.g.U	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Qualitätswein mit Prädikät/at/Q.b.A.m.Pr/Prädikatswein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Qualitätsschaumwein garantierten Ursprungs/Q.g.U	všetky	Akostné šumivé víno V.O.V.P.	nemecký
Auslese	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Beerenauslese	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Eiswein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Kabinett	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Spätlese	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Trockenbeerenauslese	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Landwein	všetky	Stolové víno so zemepisným označením
Affentaler	Altschweier, Bühl, Eisental, Neusatz/Bühl, Bühlertal, Neuweier/Baden-Baden	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Badisch Rotgold	Baden	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Ehrentrudis	Baden	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Hock	Rhein, Ahr, Hessische Bergstraße, Mittelrhein, Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau	Stolové víno so zemepisným označením Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Klassik/Classic	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Liebfrau(en)milch	Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Moseltaler	Mosel-Saar-Ruwer	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Riesling-Hochgewächs	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Schillerwein	Württemberg	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Weißherbst	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Winzersekt	všetky	Akostné šumivé víno V.O.V.P.	nemecký
GRÉCKO
Ονομασια Προελεύσεως Ελεγχόμενη (ΟΠΕ) (Appellation d’origine controlée)	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	grécky
Ονομασια Προελεύσεως Ανωτέρας Ποιότητος (ΟΠΑΠ) (Appellation d’origine de qualité supérieure)	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	grécky
Οίνος γλυκός φυσικός (Vin doux naturel)	Μοσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodaphne de Patras), Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας (Mavrodaphne de Céphalonie), Σάμος (Samos), Σητεία (Sitia), Δαφνές (Dafnès), Σαντορίνη (Santorini)	Akostné likérové víno V.O.V.P.	grécky
Οίνος φυσικώς γλυκός (Vin naturellement doux)	Vins de paille: Κεφαλληνίας (de Céphalonie), Δαφνές (de Dafnès), Λήμνου (de Lemnos), Πατρών (de Patras), Ρίου-Πατρών (de Rion de Patras), Ρόδου (de Rhodos), Σάμος (de Samos), Σητεία (de Sitia), Σαντορίνη (Santorini)	Akostné víno V.O.V.P.	grécky
Ονομασία κατά παράδοση (Onomasia kata paradosi)	všetky	Stolové víno so zemepisným označením	grécky
Τοπικός Οίνος (vins de pays)	všetky	Stolové víno so zemepisným označením	grécky
Αγρέπαυλη (Agrepavlis)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Αμπέλι (Ampeli)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Αμπελώνας (ες) (Ampelonas ès)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Αρχοντικό (Archontiko)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Κάβα (1) (Cava)	všetky	Stolové víno so zemepisným označením	grécky
Από διαλεκτούς αμπελώνες (Grand Cru)	Μοσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Σάμος (Samos)	Akostné likérové víno V.O.V.P.	grécky
Ειδικά Επιλεγμένος (Grand réserve)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	grécky
Κάστρο (Kastro)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Κτήμα (Ktima)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Λιαστός (Liastos)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Μετόχι (Metochi)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Μοναστήρι (Monastiri)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Νάμα (Nama)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Νυχτέρι (Nychteri)	Σαντορίνη	Akostné víno V.O.V.P.	grécky
Ορεινό κτήμα (Orino Ktima)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Ορεινός αμπελώνας (Orinos Ampelonas)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Πύργος (Pyrgos)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	grécky
Επιλογή ή Επιλεγμένος (Réserve)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	grécky
Παλαιωθείς επιλεγμένος (Vieille réserve)	všetky	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	grécky
Βερντέα (Verntea)	Ζάκυνθος	Stolové víno so zemepisným označením	grécky
Vinsanto	Σαντορίνη	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	grécky
ŠPANIELSKO
Denominacion de origen (DO)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P. španielsky	španielsky
Denominacion de origen calificada (DOCa)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P. španielsky	španielsky
Vino dulce natural	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Vino generoso	(2)	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Vino generoso de licor	(3)	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Vino de la Tierra	všetky	Stolové víno so zemepisným označením
Aloque	DO Valdepeñas	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Amontillado	DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Añejo	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	španielsky
Añejo	DO Málaga	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Chacoli/Txakolina	DO Chacoli de Bizkaia DO Chacoli de Getaria DO Chacoli de Alava	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Clásico	DO Abona DO El Hierro DO Lanzarote DO La Palma DO Tacoronte-Acentejo DO Tarragona DO Valle de Güimar DO Valle de la Orotava DO Ycoden-Daute-Isora	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Cream	DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	anglický
Criadera	DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Criaderas y Soleras	DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Crianza	Všetky	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Dorado	DO Rueda DO Málaga	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Fino	DO Montilla Moriles DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Fondillón	DO Alicante	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Gran Reserva	Všetky akostné vína V.O.V.P. Cava	Akostné víno V.O.V.P. Akostné šumivé víno V.O.V.P. nemecký	španielsky
Lágrima	DO Málaga	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Noble	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	španielsky
Noble	DO Málaga	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Oloroso	DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla-Moriles	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Pajarete	DO Málaga	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Pálido	DO Condado de Huelva DO Rueda DO Málaga	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Palo Cortado	DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla-Moriles	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Primero de cosecha	DO Valencia	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Rancio	všetky	Akostné víno V.O.V.P., Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Raya	DO Montilla-Moriles	Akostné likérové víno V.O.V.P.	španielsky
Reserva	Všetky	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Sobremadre	DO vinos de Madrid	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Solera	DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Superior	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Trasañejo	DO Málaga	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Vino Maestro	DO Málaga	Akostné likérové víno V.O.V.P. grécky	španielsky
Vendimia inicial	DO Utiel-Requena	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
Viejo	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	španielsky
Vino de tea	DO La Palma	Akostné víno V.O.V.P.	španielsky
FRANCÚZSKO
Appellation d’origine contrôlée	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	francúzsky
Appellation contrôlée	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.
Appellation d’origine Vin Délimité de qualité supérieure	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	francúzsky
Vin doux naturel	AOC Banyuls, Banyuls Grand Cru, Muscat de Frontignan, Grand Roussillon, Maury, Muscat de Beaume de Venise, Muscat du Cap Corse, Muscat de Lunel, Muscat de Mireval, Muscat de Rivesaltes, Muscat de St Jean de Minervois, Rasteau, Rivesaltes	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Vin de pays	všetky	Stolové víno so zemepisným označením	francúzsky
Ambré	všetky	Akostné likérové víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	francúzsky
Château	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	francúzsky
Clairet	AOC Bourgogne AOC Bordeaux	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Claret	AOC Bordeaux	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Clos	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	francúzsky
Cru Artisan	AOC Médoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Cru Bourgeois	AOC Médoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Cru Classé, ktorému poprípade predchádza: Grand, Premier Grand, Deuxième, Troisième, Quatrième, Cinquième.	AOC Côtes de Provence, Graves, St Emilion Grand Cru, Haut-Médoc, Margaux, St Julien, Pauillac, St Estèphe, Sauternes, Pessac Léognan, Barsac	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Edelzwicker	AOC Alsace	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Grand Cru	AOC Alsace, Banyuls, Bonnes Mares, Chablis, Chambertin, Chapelle Chambertin, Chambertin Clos-de-Bèze, Mazoyeres ou Charmes Chambertin, Latricières-Chambertin, Mazis Chambertin, Ruchottes Chambertin, Griottes-Chambertin, Clos de la Roche, Clos Saint Denis, Clos de Tart, Clos de Vougeot, Clos des Lambray, Corton, Corton Charlemagne, Charlemagne, Echézeaux, Grand Echézeaux, La Grande Rue, Montrachet, Chevalier-Montrachet, Bâtard-Montrachet, Bienvenues-Bâtard-Montrachet, Criots-Bâtard-Montrachet, Musigny, Romanée St Vivant, Richebourg, Romanée-Conti, La Romanée, La Tâche, St Emilion	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Grand Cru	Champagne	Akostné šumivé víno V.O.V.P.	francúzsky
Hors d’âge	AOC Rivesaltes	Akostné likérové víno V.O.V.P.	francúzsky
Passe-tout-grains	AOC Bourgogne	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Premier Cru	AOC Aloxe Corton, Auxey Duresses, Beaune, Blagny, Chablis, Chambolle Musigny, Chassagne Montrachet, Champagne, Côtes de Brouilly, Fixin, Gevrey Chambertin, Givry, Ladoix, Maranges, Mercurey, Meursault, Monthélie, Montagny, Morey St Denis, Musigny, Nuits, Nuits-Saint-Georges, Pernand-Vergelesses, Pommard, Puligny-Montrachet, Rully, Santenay, Savigny-les-Beaune, St Aubin, Volnay, Vougeot, Vosne-Romanée	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	francúzsky
Primeur	Všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	francúzsky
Rancio	AOC Grand Roussillon, Rivesaltes, Banyuls, Banyuls grand cru, Maury, Clairette du Languedoc, Rasteau	Akostné likérové víno V.O.V.P.	francúzsky
Sélection de grains nobles	AOC Alsace, Alsace Grand cru, Monbazillac, Graves supérieures, Bonnezeaux, Jurançon, Cérons, Quarts de Chaume, Sauternes, Loupiac, Côteaux du Layon, Barsac, Ste Croix du Mont, Coteaux de l’Aubance, Cadillac	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Sur Lie	AOC Muscadet, Muscadet –Coteaux de la Loire, Muscadet-Côtes de Grandlieu, Muscadet-Sèvres et Maine, AOVDQS Gros Plant du Pays Nantais, VDT avec IG Vin de pays d’Oc et Vin de pays des Sables du Golfe du Lion	Akostné víno V.O.V.P., Stolové víno so zemepisným označením	francúzsky
Tuilé	AOC Rivesaltes	Akostné likérové víno V.O.V.P.	francúzsky
Vendanges tardives	AOC Alsace, Jurançon	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Villages	AOC Anjou, Beaujolais, Côte de Beaune, Côte de Nuits, Côtes du Rhône, Côtes du Roussillon, Mâcon	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Vin de paille	AOC Côtes du Jura, Arbois, L’Etoile, Hermitage	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Vin jaune	AOC du Jura (Côtes du Jura, Arbois, L’Etoile, Château-Châlon)	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
TALIANSKO
Denominazione di Origine Controllata/D.O.C.	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., čiastočne vykvasené hroznové mušty so zemepisným označením	taliansky
Denominazione di Origine Controllata e Garantita/D.O.C.G.	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., čiastočne vykvasené hroznové mušty so zemepisným označením	taliansky
Vino Dolce Naturale	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Inticazione geografica tipica (IGT)	všetky	Stolové víno, „vin de pays“, víno z prezretého hrozna a čiastočne vykvasený hroznový mušt so zemepisným označením	taliansky
Landwein	víno so zemepisným označením autonómnej provincie Bolzano	Stolové víno, „vin de pays“, víno z prezretého hrozna a čiastočne vykvasený hroznový mušt so zemepisným označením	nemecký
Vin de pays	víno so zemepisným označením oblasti Aosta	Stolové víno, „vin de pays“, víno z prezretého hrozna a čiastočne vykvasený hroznový mušt so zemepisným označením	francúzsky
Alberata o vigneti ad alberata	DOC Aversa	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	taliansky
Amarone	DOC Valpolicella	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Ambra	DOC Marsala	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Ambrato	DOC Malvasia delle Lipari DOC Vernaccia di Oristano	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Annoso	DOC Controguerra	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Apianum	DOC Fiano di Avellino	Akostné víno V.O.V.P.	latinský
Auslese	DOC Caldaro e Caldaro classico-Alto Adige	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Barco Reale	DOC Barco Reale di Carmignano	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Brunello	DOC Brunello di Montalcino	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Buttafuoco	DOC Oltrepò Pavese	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	taliansky
Cacc’e mitte	DOC Cacc’e Mitte di Lucera	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Cagnina	DOC Cagnina di Romagna	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Cannellino	DOC Frascati	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Cerasuolo	DOC Cerasuolo di Vittoria DOC Montepulciano d’Abruzzo	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Chiaretto	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	taliansky
Ciaret	DOC Monferrato	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Château	DOC de la région Valle d’Aosta	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	francúzsky
Classico	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Dunkel	DOC Alto Adige DOC Trentino	Akostné víno V.O.V.P.	nemecky
Est!Est!!Est!!!	DOC Est!Est!!Est!!! di Montefiascone	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	latinsky
Falerno	DOC Falerno del Massico	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Fine	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Fior d’Arancio	DOC Colli Euganei	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P. Stolové víno so zemepisným označením	taliansky
Falerio	DOC Falerio dei colli Ascolani	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Flétri	DOC Valle d’Aosta o Vallée d’Aoste	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Garibaldi Dolce (ou GD)	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Governo all’uso toscano	DOCG Chianti/Chianti Classico IGT Colli della Toscana Centrale	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	taliansky
Gutturnio	DOC Colli Piacentini	Akostné víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P.	taliansky
Italia Particolare (ou IP)	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Klassisch/Klassisches Ursprungsgebiet	DOC Caldaro DOC Alto Adige (avec la dénomination Santa Maddalena e Terlano)	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Kretzer	DOC Alto Adige DOC Trentino DOC Teroldego Rotaliano	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Lacrima	DOC Lacrima di Morro d’Alba	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Lacryma Christi	DOC Vesuvio	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Lambiccato	DOC Castel San Lorenzo	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
London Particolar (ou LP ou Inghilterra)	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Morellino	DOC Morellino di Scansano	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Occhio di Pernice	DOC Bolgheri, Vin Santo Di Carmignano, Colli dell’Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Cortona, Elba, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, San Gimignano, Sant’Antimo, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Oro	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Pagadebit	DOC pagadebit di Romagna	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Passito	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	taliansky
Ramie	DOC Pinerolese	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Rebola	DOC Colli di Rimini	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Recioto	DOC Valpolicella DOC Gambellara DOCG Recioto di Soave	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	taliansky
Riserva	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Rubino	DOC Garda Colli Mantovani DOC Rubino di Cantavenna DOC Teroldego Rotaliano DOC Trentino	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Rubino	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Sangue di Giuda	DOC Oltrepò Pavese	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	taliansky
Scelto	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Sciacchetrà	DOC Cinque Terre	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Sciac-trà	DOC Pornassio o Ormeasco di Pornassio	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Sforzato, Sfursàt	DO Valtellina	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Spätlese	DOC/IGT de Bolzano	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Soleras	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Stravecchio	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Strohwein	DOC/IGT de Bolzano	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Superiore	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Superiore Old Marsala (ou SOM)	DOC Marsala	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Torchiato	DOC Colli di Conegliano	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Torcolato	DOC Breganze	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Vecchio	DOC Rosso Barletta, Aglianico del Vuture, Marsala, Falerno del Massico	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Vendemmia Tardiva	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	taliansky
Verdolino	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	taliansky
Vergine	DOC Marsala DOC Val di Chiana	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Vermiglio	DOC Colli dell Etruria Centrale	Akostné likérové víno V.O.V.P.	taliansky
Vino Fiore	Všetky	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Vino Nobile	Vino Nobile di Montepulciano	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Vinvšetkyo Novello o Novello	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	taliansky
Vin santo/Vino Santo/Vinsanto	DOC et DOCG Bianco dell’Empolese, Bianco della Valdinievole, Bianco Pisano di San Torpé, Bolgheri, Candia dei Colli Apuani, Capalbio, Carmignano, Colli dell’Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Colli del Trasimeno, Colli Perugini, Colli Piacentini, Cortona, Elba, Gambellera, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, Montescudaio, Offida, Orcia, Pomino, San Gimignano, San’Antimo, Val d’Arbia, Val di Chiana, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano, Trentino	Akostné víno V.O.V.P.	taliansky
Vivace	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	taliansky
CYPRUS
Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας Προέλευσης	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	grécky
Τοπικός Οίνος	všetky	Stolové víno so zemepisným označením	grécky
Μοναστήρι (Monastiri)	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	grécky
Κτήμα (Ktima)	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	grécky
LUXEMBURSKO
Marque nationale	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	francúzsky
Appellation contrôlée	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	francúzsky
Appellation d’origine controlée	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	francúzsky
Vin de pays	všetky	Stolové víno so zemepisným označením	francúzsky
Grand premier cru	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Premier cru	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Vin classé	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	francúzsky
Château	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P.	francúzsky
MAĎARSKO
minőségi bor	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
különleges minőségű bor	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
fordítás	Tokaj/-i	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
máslás	Tokaj/-i	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
szamorodni	Tokaj/-i	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
aszú … puttonyos, doplnené číslami 3 – 6	Tokaj/-i	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
aszúeszencia	Tokaj/-i	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
eszencia	Tokaj/-i	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
tájbor	všetky	Stolové víno so zemepisným označením	maďarský
bikavér	Eger, Szekszárd	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
késői szüretelésű bor	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
válogatott szüretelésű bor	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
muzeális bor	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	maďarský
siller	všetky	Stolové víno so zemepisným označením a akostné víno V.O.V.P.	maďarský
RAKÚSKO
Qualitätswein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Qualitätswein besonderer Reife und Leseart/Prädikatswein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Qualitätswein mit staatlicher Prüfnummer	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Ausbruch/Ausbruchwein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Auslese/Auslesewein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Beerenauslese (wein)	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Eiswein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Kabinett/Kabinettwein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Schilfwein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Spätlese/Spätlesewein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Strohwein	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Trockenbeerenauslese	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Landwein	všetky	Stolové víno so zemepisným označením
Ausstich	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Auswahl	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Bergwein	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Klassik/Classic	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Erste Wahl	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Hausmarke	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Heuriger	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Jubiläumswein	všetky	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Reserve	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	nemecký
Schilcher	Steiermark	Akostné víno V.O.V.P. a stolové víno so zemepisným označením	nemecký
Sturm	všetky	Čiastočne vykvasený hroznový mušt so zemepisným označením	nemecký
PORTUGALSKO
Denominação de origem (DO)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Denominação de origem controlada (DOC)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Indicação de proveniencia regulamentada (IPR)	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., akostné perlivé víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Vinho DOCe natural	všetky	Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Vinho generoso	DO Porto, Madeira, Moscatel de Setúbal, Carcavelos	Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Vinho regional	všetky	Stolové víno so zemepisným označením	portugalský
Canteiro	DO Madeira	Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Colheita Seleccionada	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	portugalský
Crusted/Crusting	DO Porto	Akostné likérové víno V.O.V.P.	anglický
Escolha	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	portugalský
Escuro	DO Madeira	Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Fino	DO Porto DO Madeira	Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Frasqueira	DO Madeira	Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Garrafeira	všetky	Akostné víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Lágrima	DO Porto	Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Leve	Stolové víno so zemepisným označením Estremadura a Ribatejano DO Madeira, DO Porto	Stolové víno so zemepisným označením Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Nobre	DO Dão	Akostné víno V.O.V.P.	portugalský
Reserva	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., akostné šumivé víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	portugalský
Reserva velha (alebo grande reserva)	DO Madeira	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Ruby	DO Porto	Akostné likérové víno V.O.V.P.	anglický
Solera	DO Madeira	Akostné likérové víno V.O.V.P.	portugalský
Super reserva	všetky	Akostné šumivé víno V.O.V.P.	portugalský
Superior	všetky	Akostné víno V.O.V.P., akostné likérové víno V.O.V.P., stolové víno so zemepisným označením	portugalský
Tawny	DO Porto	Akostné likérové víno V.O.V.P.	anglický
Akostné likérové víno V.O.V.P.	DO Porto	Akostné likérové víno V.O.V.P.	anglický
Vintage	DO Porto	Akostné likérové víno V.O.V.P.	anglický
SLOVINSKO
Penina	všetky	Akostné šumivé víno V.O.V.P.	slovínsky
pozna trgatev	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
izbor	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
jagodni izbor	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
suhi jagodni izbor	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
ledeno vino	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
arhivsko vino	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
mlado vino	všetky	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
Cviček	Dolenjska	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
Teran	Kras	Akostné víno V.O.V.P.	slovínsky
SLOVENSKO
forditáš	Tokaj/-ská/-ský/-ské	Akostné víno V.O.V.P.	slovenský
mášláš	Tokaj/-ská/-ský/-ské	Akostné víno V.O.V.P.	slovenský
samorodné	Tokaj/-ská/-ský/-ské	Akostné víno V.O.V.P.	slovenský
výber … putňový, doplnené číslami 3 – 6	Tokaj/-ská/-ský/-ské	Akostné víno V.O.V.P.	slovenský
výberová esencia	Tokaj/-ská/-ský/-ské	Akostné víno V.O.V.P.	slovenský
esencia	Tokaj/-ská/-ský/-ské	Akostné víno V.O.V.P.	slovenský
(1) Ochranou termínu „cava“ uvedeného v nariadení Rady (ES) č. 1493/1999 nie je dotknutá ochrana zemepisného označenia vzťahujúceho sa na akostné šumivé vína V.O.V.P. „cava“. (2) Dotknuté vína sú akostné likérové vína V.O.V.P. uvedené v bode L ods. 8 prílohy VI k nariadeniu Rady (ES) č. 1493/1999. (3) Dotknuté vína sú akostné likérové vína V.O.V.P. uvedené v bode L ods. 11 prílohy VI k nariadeniu Rady (ES) č. 1493/1999.

DODATEK 3

SEZNAM KONTAKTNIH OSEB

(iz člena 12 Priloge II)

(a) Skupnost

Evropska komisija

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja

Direktorat B Mednarodne zadeve II

Vodja enote B.2 za širitev

B-1049 Bruselj

Belgija

Telefon: +32 2 2991111

Faks: +32 2 2966292

(b) Albanija

ga. Brunilda Stamo, direktorica

Direktorat za proizvodnjo

Ministrstvo za kmetjstvo, prehrano in varstvo potrošnikov

Sheshi Skenderbej 2

Tirana

Albanija

Telefon/faks: +355 4 225872

E-naslov: bstamo@albnet.net

▼M4

PROTOKOL 4

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

Člen 1

Veljavna pravila o poreklu

Za izvajanje Sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe Dodatka II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu ( 6 ) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), kakor je bila nazadnje spremenjena in objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

Vsa sklicevanja na „zadevni sporazum“ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na Sporazum.

Ne glede na člen 16(5) in člen 21(3) Dodatka I h Konvenciji je lahko, kadar kumulacija vključuje le države Efte, Ferske otoke, Evropsko unijo, Republiko Turčijo, udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, Republiko Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.

Člen 2

Alternativna veljavna pravila o poreklu

Ne glede na člen 1 tega protokola se za namen izvajanja Sporazuma izdelki, ki pridobijo preferencialno poreklo v skladu z alternativnimi veljavnimi pravili o poreklu iz Dodatka A k temu protokolu (v nadaljnjem besedilu: Prehodna pravila), prav tako štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Republike Albanije.

Prehodna pravila se uporabljajo, dokler ne začne veljati sprememba Konvencije, na kateri temeljijo Prehodna pravila .

Člen 3

Reševanje sporov

Kadar pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji ali člena 34 Dodatka A k temu protokolu, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvedbo tega preverjanja, se ti spori predložijo Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 4

Spremembe Protokola

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil določbe tega protokola.

Člen 5

Odstop od Konvencije

Če Evropska unija ali Republika Albanija pisno obvesti depozitarja Konvencije o svoji nameri, da odstopi od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Republika Albanija nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja Sporazuma.

Do začetka veljavnosti takih na novo izpogajanih pravil o poreklu se za Sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Republiko Albanijo.

▼B

PROTOKOL 5

o kopenskem prometu

Člen 1

Namen

Namen tega protokola je spodbujati sodelovanje med pogodbenicami na področju kopenskega prometa, zlasti tranzitnega prometa, in v ta namen zagotoviti, da se promet med ozemlji pogodbenic in prek teh ozemelj razvija na usklajen način s popolno in povezano uporabo vseh določb tega protokola.

Člen 2

Področje uporabe

Sodelovanje zajema kopenski promet, zlasti cestni, železniški in kombinirani prevoz, vključuje pa tudi ustrezno infrastrukturo.

V zvezi s tem so v področju uporabe tega protokola zajeti zlasti:

—

prometna infrastruktura na ozemlju ene ali druge pogodbenice v potrebnem obsegu, da se doseže cilj tega protokola,

—

vzajemni dostop do trga na področju cestnega prometa,

—

bistveni pravni in upravni podporni ukrepi, vključno s trgovinskimi, davčnimi, socialnimi in tehničnimi ukrepi,

—

sodelovanje pri razvoju sistema prevoza, ki ustreza okoljskim potrebam,

—

redna izmenjava informacij o razvoju prometnih politik pogodbenic, zlasti v zvezi s prometno infrastrukturo.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene tega protokola se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„tranzitni promet Skupnosti“ pomeni prevoz blaga v tranzitu prek albanskega ozemlja v ali iz države članice Skupnosti, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Skupnosti;

(b)

„tranzitni promet Albanije“ pomeni prevoz blaga v tranzitu iz Albanije prek ozemlja Skupnosti in namenjenega v tretjo državo ali blaga iz tretje države, namenjenega v Albanijo, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Albaniji;

(c)

„kombinirani prevoz“ pomeni prevoz blaga, pri katerem tovornjak, priklopnik, polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje, zamenljivo tovorišče ali zabojnik dolžine 20 čevljev ali več za dovoz ali odvoz uporabljajo cestni prevoz, na drugem delu prevoza pa železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ali pomorski prevoz, če ta del prevoza presega 100 km zračne črte, pri čemer se dovoz ali odvoz opravi s cestnim prevozom:

—

med krajem, v katerem se blago natovarja, in najbližjo ustrezno nakladalno železniško postajo za dovoz, ter med krajem, v katerem se blago raztovarja, in najbližjo ustrezno razkladalno železniško postajo za odvoz, ali

—

v polmeru, ki ne presega 150 km zračne črte od pristanišča na celinskih plovnih poteh ali morskega pristanišča, v katerem se blago natovarja ali raztovarja.

NASLOV I

INFRASTRUKTURA

Člen 4

Splošna določba

Pogodbenice soglašajo, da bodo sprejele obojestransko usklajene ukrepe za razvoj infrastrukturnega omrežja multimodalnega prevoza, kar je bistvenega pomena za odpravo težav pri prevozu blaga preko Albanije, zlasti po vseevropskem koridorju VIII, osi sever-jug ter pri povezavah z vseevropskim prometnim območjem Jadransko morje/Jonsko morje.

Člen 5

Načrtovanje

Skupnost in Albanija posebno pozornost namenjata razvoju regionalnega omrežja multimodalnega prevoza na albanskem ozemlju, ki ustreza potrebam Albanije in jugovzhodne evropske regije in zajema cestne in železniške poti, celinske plovne poti, celinska pristanišča, pristanišča, letališča in drugo, z omrežjem povezano infrastrukturo. To omrežje je bilo opredeljeno v memorandumu o soglasju glede razvoja temeljnega omrežja prometne infrastrukture za jugovzhodno Evropo, ki so ga junija 2004 podpisali ministri iz te regije in Evropska komisija. Razvoj omrežja in izbiro prednostnih nalog bo izvedel usmerjevalni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki vseh podpisnic.

Člen 6

Finančni vidiki

Skupnost lahko v skladu s členom 112 Sporazuma finančno prispeva za potrebna dela v zvezi z infrastrukturo, kot je omenjeno v členu 5. Finančni prispevek je lahko v obliki posojila Evropske investicijske banke in kateri koli drugi obliki financiranja, s katero se lahko nadalje zagotovi dodatna sredstva.

Da bi se delo pospešilo, si bo Komisija v največji možni meri prizadevala spodbuditi uporabo dodatnih sredstev, na primer naložb nekaterih držav članic na dvostranski ravni ali uporabo javnih ali zasebnih sredstev.

NASLOV II

ŽELEZNIŠKI IN KOMBINIRANI PREVOZ

Člen 7

Splošna določba

Pogodbenice sprejmejo skupno usklajene ukrepe, potrebne za razvoj in spodbujanje železniškega in kombiniranega prevoza za zagotovitev, da se v prihodnosti večji delež njihovega dvostranskega in tranzitnega prometa preko Albanije opravlja po okolju prijaznejših pogojih.

Člen 8

Posebni vidiki v zvezi z infrastrukturo

Kot del posodobitve albanskih železnic se sprejmejo potrebni ukrepi za prilagoditev sistema kombiniranega prevoza, zlasti v zvezi z razvojem ali gradnjo terminalov, predorov in zmogljivosti, za kar so potrebne znatne naložbe.

Člen 9

Podporni ukrepi

Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje razvoja kombiniranega prevoza.

Namen takšnih ukrepov je:

—

spodbuditi uporabo kombiniranega prevoza pri uporabnikih in pošiljateljih,

—

zagotoviti kombinirani prevoz, ki bo konkurenčen cestnemu prometu, zlasti s finančno podporo Skupnosti ali Albanije v okviru njune zakonodaje,

—

spodbuditi uporabo kombiniranega prevoza na daljših razdaljah in zlasti uporabo zamenljivih tovorišč, zabojnikov in prevozov brez spremstva na splošno,

—

povečati hitrost in zanesljivost kombiniranega prevoza ter zlasti:

—

povečati pogostost konvojev v skladu s potrebami pošiljateljev in uporabnikov,

—

zmanjšati čakalni čas na terminalih in povečati njihovo storilnost,

—

na ustrezen način odstraniti vse ovire iz dovoznih poti, da se izboljša dostop do kombiniranega prevoza,

—

po potrebi uskladiti teže, dimenzije in tehnične lastnosti specializirane opreme, zlasti, da se zagotovi potrebna skladnost merilnikov in sprejme usklajen ukrep za naročanje in začetek uporabe te opreme glede na obseg prometa

—

ter na splošno sprejeti kakršne koli druge ustrezne ukrepe.

Člen 10

Vloga železnic

V zvezi z zadevnimi pooblastili držav in železnic pogodbenice za prevoz potnikov in blaga železniškim upravam priporočijo:

—

da okrepijo sodelovanje na vseh področjih, in sicer dvostransko in večstransko sodelovanje ter sodelovanje v okviru mednarodnih železniških organizacij, zlasti v zvezi z izboljšanjem kakovosti in varnosti prevoznih storitev,

—

da poskušajo vzpostaviti skupen sistem organiziranja železnic, da bi zlasti pri tranzitu spodbudili pošiljatelje k pošiljanju tovora po železnici, in ne po cesti, na podlagi poštene konkurence, pri čemer ima uporabnik možnost proste izbire,

—

da se Albanija pripravi na sodelovanje pri izvajanju in prihodnjemu razvoju pravnega reda Skupnosti v zvezi z razvojem železnic.

NASLOV III

CESTNI PROMET

Člen 11

Splošne določbe

Glede skupnega dostopa do prevoznih trgov se pogodbenice dogovorijo, da v začetku in brez poseganja v odstavek 2 ohranita ureditev na podlagi dvostranskih dogovorov ali drugih obstoječih mednarodnih dvostranskih instrumentov, sklenjenih med vsako državo članico Skupnosti in Albanijo, kadar takšni sporazumi ali instrumenti ne obstajajo pa na podlagi dejanskega stanja leta 1991.

Vendar pa med čakanjem na sklenitev sporazuma med Skupnostjo in Albanijo o dostopu do cestnega prevoznega trga, kot je določeno v členu 12, ter obdavčenju cestnega prometa, kot je določeno v členu 13(2), Albanija sodeluje z državami članicami Skupnosti pri spreminjanju omenjenih dvostranskih sporazumov, da se prilagodijo temu protokolu.

Pogodbenice soglašajo, da bodo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovile neomejen dostop za tranzitni promet Skupnosti preko Albanije in tranzitni promet Albanije preko Skupnosti.

Če se zaradi pravic, dodeljenih na podlagi odstavka 2, tranzitni promet cestnih prevoznikov Skupnosti poveča do te mere, da povzroča škodo ali resno ogroža cestno infrastrukturo in/ali pretočnost prometa na oseh, omenjenih v členu 5, ter v enakih okoliščinah nastanejo težave na ozemlju Skupnosti v bližini Albanije, se zadeva v skladu s členom 118 tega sporazuma predloži Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu. Pogodbenice lahko predlagajo izjemne začasne nediskriminacijske ukrepe, ki so potrebni za omejitev ali ublažitev škode.

Če Evropska skupnost določi predpise za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo težka tovorna vozila, registrirana v Evropski uniji, in za izboljšanje varnosti prometa, se podobna ureditev uporablja tudi za težka tovorna vozila, registrirana v Albaniji, ki želijo blago prevažati prek ozemlja Skupnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor se odloči glede potrebnih ureditev.

Pogodbenice ne sprejmejo nobenih enostranskih ukrepov, ki bi lahko povzročili diskriminacijo med prevozniki ali vozili Skupnosti in Albanije. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za olajšanje prevozov v cestnem prometu na ozemlje ali prek ozemlja druge pogodbenice.

Člen 12

Dostop do trga

Prednostna naloga pogodbenic je, da se zavežeta skupnemu delu in si ob upoštevanju svojih notranjih predpisov prizadevata za:

—

ukrepanje, na podlagi katerega bi se prednost dala razvoju sistema prevoza, ki ustreza potrebam pogodbenic in je združljivo z vzpostavitvijo notranjega trga Skupnosti in izvajanjem skupne prometne politike na eni strani ter z gospodarsko in prometno politiko Albanije na drugi strani,

—

dokončni sistem za urejanje prihodnjega dostopa do cestnega prevoznega trga med pogodbenicami na podlagi vzajemnosti.

Člen 13

Obdavčitev, cestnine in druge pristojbine

Pogodbenice soglašajo, da obdavčevanje cestnih vozil, cestnine in druge pristojbine ne smejo biti diskriminacijske.

Pogodbenice čim prej začnejo s pogajanji za sklenitev sporazuma o cestnem obdavčevanju, na podlagi predpisov, ki jih je v zvezi s tem sprejela Skupnost. Namen sporazuma je zlasti zagotoviti prosti pretok čezmejnega prometa, postopno odpraviti razlike med sistemi cestnega obdavčevanja, ki jih uporabljajo pogodbenice, in odpraviti izkrivljanje konkurence, do katerega pride zaradi omenjenih razlik.

Do zaključka pogajanj, omenjenih v odstavku 2, bodo pogodbenice odpravile diskriminacijo med cestnimi prevozniki Skupnosti ali Albanije pri obračunavanju davkov in pristojbin na promet in/ali posedovanje težkih tovornih vozil ter davkov ali dajatev, ki se obračunajo za prevoze na ozemlje pogodbenic. Albanija se zaveže, da bo Komisijo Evropskih skupnosti obvestila o znesku davkov, cestnin in pristojbin, ki jih uporablja, ter o metodi za njihov izračun, če se to zahteva.

Do sklenitve sporazumov, omenjenih v odstavku 2 in v členu 12, se bo o vsaki spremembi, predlagani po začetku veljavnosti tega sporazuma, v zvezi z obdavčitvijo, pristojbinami ali drugimi dajatvami, vključno s sistemom za pobiranje teh dajatev, ki se lahko uporabijo za tranzitni promet Skupnosti preko Albanije, odločalo v okviru predhodnega posvetovalnega postopka.

Člen 14

Masa in dimenzije

Albanija soglaša, da lahko cestna vozila, ki ustrezajo standardom Skupnosti glede mase in dimenzij, vozijo prosto in neovirano po cestah, omenjenih v členu 5. V šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma se lahko za vozila, ki ne ustrezajo obstoječim albanskim standardom, uvede posebna nediskriminacijska dajatev glede na škodo, povzročeno zaradi dodatne osne obremenitve.

Albanija si bo do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma prizadevala uskladiti svoje obstoječe predpise in standarde za gradnjo cest z zakonodajo, ki velja v Skupnosti, in si bo po najboljših močeh prizadevala izboljšati obstoječe cestno omrežje, predvideno v členu 5, tako, da ga bo v predlaganem času prilagodila novim predpisom in standardom v skladu s svojimi finančnimi možnostmi.

Člen 15

Okolje

Na področju varstva okolja si pogodbenice prizadevajo uvesti standarde, s katerimi se zagotovi visoka stopnja zaščite pri emisijah plinov in delcev ter ravneh hrupa za težka tovorna vozila.

Da bi industriji zagotovili jasne informacije ter spodbudili usklajene raziskave, načrtovanje in proizvodnjo, se je treba na tem področju izogniti izrednim nacionalnim standardom.

Prevozna sredstva, ki ustrezajo standardom, določenim z mednarodnimi sporazumi, ki se nanašajo tudi na okolje, se lahko na ozemlju pogodbenic uporabljajo za opravljanje dejavnosti brez dodatnih omejitev.

Pogodbenice sodelujejo pri uvedbi novih standardov, da bi dosegle zgoraj omenjene cilje.

Člen 16

Družbeni vidiki

Albanija svojo zakonodajo o usposabljanju osebja za cestni prevoz blaga, zlasti glede prevoza nevarnih snovi, uskladi s standardi ES.

Albanija bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o voznikih pri mednarodnem cestnem prevozu (ERTA) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s časom vožnje, prekinitvami vožnje in časom počitka za voznike in sovoznike glede na prihodnji razvoj socialne zakonodaje na tem področju.

Pogodbenice sodelujejo pri izvajanju in uveljavitvi socialne zakonodaje na področju cestnega prometa.

Pogodbenice zagotovijo enakovrednost svoje zakonodaje o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu za medsebojno priznavanje zakonodaje.

Člen 17

Določbe v zvezi s prometom

Pogodbenice združujejo svoje izkušnje in si prizadevajo za uskladitev svojih zakonodaj, da se izboljša pretok prometa med obdobji konic (konci tedna, prazniki, turistična sezona).

Na splošno pogodbenice spodbujajo uvedbo, razvoj in koordinacijo informacijskega sistema za cestni promet.

Prizadevajo si za uskladitev svoje zakonodaje o prevozu pokvarljivega blaga, živih živali in nevarnih snovi.

Pogodbenice si prizadevajo tudi za uskladitev tehnične pomoči, ki jo je treba zagotoviti voznikom, razširjanju najpomembnejših informacij o prometu in drugih turističnih informacij ter o službah za ukrepanje ob nesrečah, vključno s podatki o rešilnih vozilih.

Člen 18

Varnost v cestnem prometu

Albanija do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma svojo zakonodajo o varnosti v cestnem prometu, zlasti v zvezi s prevozom nevarnih snovi, uskladi z zakonodajo Skupnosti.

Albanija bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti (ADR) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s prevozom nevarnih snovi.

Pogodbenice sodelujejo v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, zlasti glede vozniških dovoljenj in ukrepov za zmanjšanje števila prometnih nesreč.

NASLOV IV

POENOSTAVITEV FORMALNOSTI

Člen 19

Poenostavitev formalnosti

Pogodbenice soglašajo, da bodo poenostavile tako tranzitni kot dvostranski pretok blaga po železnicah in cestah.

Pogodbenice soglašajo, da bodo začele pogajanja za sklenitev sporazuma o poenostavitvi nadzora in formalnosti v zvezi s prevozom blaga.

Pogodbenice soglašajo, da bodo v potrebnem obsegu skupaj ukrepale in spodbujale sprejetje nadaljnjih poenostavitvenih ukrepov.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Širitev področja uporabe

Če ena od pogodbenic na podlagi izkušenj pri uporabi tega protokola ugotovi, da so drugi ukrepi, ki spadajo v področje uporabe tega protokola, v interesu usklajene evropske prometne politike ter se lahko s pomočjo teh ukrepov zlasti odpravijo težave pri tranzitnem prometu, ta pogodbenica v zvezi s tem posreduje predloge drugi pogodbenici.

Člen 21

Izvajanje

Sodelovanje med pogodbenicami poteka v okviru posebnega pododbora, ki se ustanovi v skladu s členom 121 tega sporazuma.

Ta pododbor zlasti:

(a)

pripravi načrt sodelovanja pri železniškem in kombiniranem prevozu, raziskavah glede prometa in na področju okolja;

(b)

preuči uporabo sklepov iz obstoječega protokola in Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru priporoči ustrezne rešitve možnih težav, ki lahko nastanejo;

(c)

dve leti po začetku veljavnosti tega sporazuma oceni položaj v zvezi z izboljšanjem infrastrukture in posledicami prostega tranzita;

(d)

usklajuje spremljanje, napovedi in drugo delo na področju statistike v zvezi z mednarodnim prometom in zlasti tranzitnim prometom.

PROTOKOL 6

o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tem protokolu velja naslednje:

(a)

„carinska zakonodaja“ so vse pravne ali uredbene določbe, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter kakršen koli postopek carinjenja blaga, vključno z ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru;

(b)

„organ prosilec“ je pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica imenuje v ta namen in zaprosi za pomoč na podlagi tega protokola;

(c)

„zaprošeni organ“ je pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica imenuje v ta namen in prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega protokola;

(d)

„osebni podatki“ so vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika;

(e)

„dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja“ so vse kršitve carinske zakonodaje in vsak poskus kršitve te zakonodaje.

Člen 2

Področje uporabe

Pogodbenice si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagajo na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, da zagotovijo pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem, preiskavo in odpravo dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v predpise, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema informacij, dobljenih s pooblastili, ki se izvajajo na zahtevo sodnih organov, razen če ti organi to odobrijo.

Ta protokol ne ureja pomoči pri pobiranju dajatev, davkov ali glob.

Člen 3

Pomoč na podlagi zaprosila

Na prošnjo organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, na podlagi katerih se lahko zagotovi pravilna uporaba carinske zakonodaje, vključno z informacijami o zabeleženih ali načrtovanih dejavnostih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.

Na zahtevo organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti:

(a)

ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago;

(b)

ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago.

Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s svojimi zakoni ali drugimi predpisi sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:

(a)

fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere obstaja utemeljen sum, da opravljajo ali so opravljale dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(b)

kraji, kjer se blago zbira ali bi se lahko zbiralo tako, da obstaja utemeljen sum, da je to blago namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(c)

blagom, ki se ali bi se lahko prevažalo na takšen način, da obstaja utemeljen sum, da je namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(d)

prevoznimi sredstvi, ki se ali bi se lahko uporabljala na takšen način, da obstaja utemeljen sum, da so namenjena za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Člen 4

Pomoč brez zaprosila

Pogodbenice si medsebojno na lastno pobudo in v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi zagotavljajo pomoč, če menijo, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej z zagotavljanjem informacij o:

—

dejavnostih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja in ki bi zanimale drugo pogodbenico,

—

novih načinih ali metodah, uporabljenih pri izvajanju dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja,

—

blagu, za katero je znano, da je v zvezi z njim prišlo do kršenja carinske zakonodaje,

—

fizičnih ali pravnih osebah, za katere obstaja utemeljen sum, da opravljajo ali so opravljale dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja,

—

prevoznih sredstvih, za katere obstaja razlog za utemeljen sum, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Člen 5

Dostava dokumentov, obveščanje o odločitvah

Na zahtevo organa prosilca mora zaprošeni organ v skladu z zakoni ali drugimi predpisi, ki se zanj uporabljajo, sprejeti vse potrebne ukrepe z namenom, da:

—

se dostavijo vsi dokumenti ali

—

sporočijo vse odločitve

organa prosilca, ki spadajo v obseg uporabe tega protokola, naslovniku, ki prebiva ali ima sedež na ozemlju zaprošenega organa.

Zahteve za dostavo dokumentov ali obvestilo o odločitvah se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv.

Člen 6

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

V skladu s tem protokolom morajo biti zaprosila v pisni obliki. Spremljati jih morajo dokumenti, potrebni za obravnavo teh zaprosil. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustne zahteve, ki jih je treba takoj potrditi v pisni obliki.

V skladu z odstavkom 1 vsebujejo zaprosila naslednje informacije:

(a)

navedbo organa prosilca;

(b)

zaprošeni ukrep;

(c)

predmet zaprosila in razlog zanj;

(d)

pravne in uredbene določbe ter druge zadevne pravne instrumente;

(e)

kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so v postopku preiskave;

(f)

povzetek vseh pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb.

Zaprosila se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv. Ta zahteva se ne uporablja za dokumente, ki spremljajo zaprosilo iz odstavka 1.

Če zaprosilo ne ustreza zgoraj navedenim uradnim zahtevam, se lahko zahteva popravek ali dopolnitev zaprosila; vendar pa se lahko medtem odredijo previdnostni ukrepi.

Člen 7

Obravnavanje zaprosil

Da bi ugodil zaprosilu za pomoč, ravna zaprošeni organ v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih virov, kakor bi deloval v svojem imenu ali na podlagi zaprosila drugih organov iste pogodbenice, ter sporoči informacije, ki jih že ima, opravi ustrezne poizvedbe ali poskrbi, da se slednje opravijo. Ta določba se uporablja tudi za vse druge organe, na katere je zaprošeni organ naslovil zaprosilo v primeru, ko ne more ukrepati sam.

Zaprosila za pomoč se obravnavajo v skladu s pravnimi ali upravnimi določbami zaprošene pogodbenice.

Pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko ob soglasju druge pogodbenice ter ob upoštevanju pogojev, ki jih slednja določi, od uradov zaprošenega organa ali drugega zadevnega organa v skladu z odstavkom 1 dobijo informacije glede dejavnosti, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.

Pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko ob soglasju druge pogodbenice ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, prisotni ob poizvedbah, ki se izvajajo na ozemlju slednje pogodbenice.

Člen 8

Oblika, v kateri je treba sporočiti informacije

Zaprošeni organ pisno sporoči izide poizvedb organu prosilcu, skupaj z ustreznimi dokumenti, overjenimi kopijami dokumentov in drugim.

Te informacije so lahko v elektronski obliki.

Izvirniki dokumentov se pošiljajo le na zahtevo, v primerih, kadar overjene kopije ne bi zadostovale. Takšne izvirnike je treba čim prej vrniti.

Člen 9

Primeri, v katerih pomoči ni nujno zagotoviti

Pogodbenice lahko zavrnejo pomoč ali pomoč pogojujejo z izpolnjevanjem nekaterih pogojev ali zahtev v primerih, kadar pogodbenica meni, da bi pomoč iz tega protokola:

(a)

lahko negativno vplivala na suverenost Albanije oziroma države članice, kateri je bilo predloženo zaprosilo za pomoč na podlagi tega protokola; ali

(b)

bi lahko negativno vplivala na javno politiko, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz člena 10(2); ali

(c)

bi se zaradi pomoči kršila industrijska, poslovna ali poklicna tajnost.

Zaprošeni organ lahko zagotavljanje pomoči odloži z utemeljitvijo, da bi to posegalo v tekočo preiskavo, kazenski pregon ali sodni postopek. V takšnem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč dodeliti pod takšnimi pogoji, kot jih zahteva zaprošeni organ.

Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako se bo na tako zaprosilo odzval.

V primerih iz odstavkov 1 in 2 je odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo treba nemudoma sporočiti organu prosilcu.

Člen 10

Izmenjava informacij in zaupnost

Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupne ali interne narave, glede na pravila, ki se uporabljajo v državah pogodbenicah. Zanjo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, zaščiti se kot podobne informacije v skladu z ustreznimi zakoni pogodbenice, ki je to informacijo prejela, in v skladu z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

Osebni podatki se lahko izmenjujejo le pod pogojem, da se pogodbenica, ki jih je prejela, zaveže, da bo za te podatke zagotovila raven varstva, ki se uporablja v pogodbenici, ki je te podatke poslala. V ta namen si pogodbenice izmenjajo podatke o veljavnih pravilih, vključno, če je to primerno, s pravnimi določbami, ki veljajo v državah članicah Skupnosti.

Šteje se, da se za namen tega protokola informacije, pridobljene na podlagi tega protokola, uporabljajo v sodnih ali upravnih postopkih, uvedenih v zvezi z dejavnostmi, s katerimi se krši carinska zakonodaja. Zato lahko pogodbenice v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljajo informacije in dokumente, ki so jih dobile v skladu z določbami tega protokola. O takšni uporabi se obvestijo pristojni organi, ki so poslali podatke ali omogočili dostop do dokumentov.

Pridobljene informacije se uporabljajo samo za namene tega protokola. Če pogodbenica želi informacije uporabiti za druge namene, mora najprej pridobiti pisno dovoljenje organa, ki jih je poslal. Za takšno uporabo se uporabljajo omejitve, ki jih določi navedeni organ.

Člen 11

Izvedenci in priče

Uradnika zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta protokol, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije, potrebne v postopkih. V prošnji za navzočnost je treba posebej navesti, pred katerim sodnim ali upravnim organom mora uradnik nastopiti in v katerih zadevah ter na podlagi katerega naziva ali položaja bo uradnik zaslišan.

Člen 12

Stroški pomoči

Pogodbenice se odpovejo vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih v skladu s tem protokolom, razen stroškom za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso javni uslužbenci.

Člen 13

Izvedba

Izvajanje tega protokola se zaupa carinskim organom Albanije na eni strani ter pristojnim službam Komisije Evropskih skupnosti in, če je to primerno, carinskim organom držav članic na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in ureditvah, potrebnih za uporabo tega protokola, ob upoštevanju predpisov, ki veljajo zlasti na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe, za katere menijo, da bi jih bilo treba vnesti v protokol.

Pogodbenice se med seboj posvetujejo in obveščajo o podrobnih pravilih izvajanja, ki se sprejmejo v skladu z določbami tega protokola.

Člen 14

Drugi sporazumi

Ob upoštevanju pristojnosti Evropske skupnosti in držav članic določbe tega protokola:

—

ne vplivajo na obveznosti pogodbenic, ki jih imata na podlagi drugih mednarodnih sporazumov ali konvencij,

—

dopolnjujejo sporazume o medsebojni pomoči, ki so bili ali bodo mogoče sklenjeni med posameznimi državami članicami in Albanijo, ter

—

ne vplivajo na določbe Skupnosti, ki urejajo sporočanje informacij med pristojnimi službami Komisije Evropskih skupnosti in carinskimi organi držav članic, pridobljenih na podlagi tega protokola, ki so mogoče v interesu Skupnosti.

Ne glede na določbe iz odstavka 1 imajo določbe tega protokola prednost pred določbami dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili ali bodo mogoče sklenjeni med posameznimi državami članicami in Albanijo, če določbe slednjega niso v skladu z določbami tega protokola.

V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo tega protokola, se pogodbenice posvetujejo in zadeve rešujejo v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 120 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci

KRALJEVINE BELGIJE,

ČEŠKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE DANSKE,

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

REPUBLIKE ESTONIJE,

HELENSKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE ŠPANIJE,

FRANCOSKE REPUBLIKE,

IRSKE,

ITALIJANSKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE CIPER,

REPUBLIKE LATVIJE,

REPUBLIKE LITVE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

REPUBLIKE MADŽARSKE,

REPUBLIKE MALTE,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

REPUBLIKE AVSTRIJE,

REPUBLIKE POLJSKE,

PORTUGALSKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE SLOVENIJE,

SLOVAŠKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE FINSKE,

KRALJEVINE ŠVEDSKE,

ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o Evropski uniji,

v nadaljnjem besedilu „držav članic“, ter

EVROPSKE SKUPNOSTI in EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu „Skupnosti“,

na eni strani ter

pooblaščenci REPUBLIKE ALBANIJE

na drugi strani,

ki so se srečali v Luxembourgu dvanajstega junija leta 2006, da podpišejo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, so sprejeli naslednja besedila:

Sporazum in njegove priloge I do V, in sicer so to:

Priloga I – Albanske tarifne koncesije za industrijske izdelke Skupnosti,

Priloga II(a) – Albanske tarifne koncesije za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti (iz člena 27(3)(a)),

Priloga II(b) – Albanske tarifne koncesije za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti (iz člena 27(3)(b)),

Priloga II(c) – Tarifne koncesije Albanije za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti (iz člena 27(3)(c)),

Priloga III – Koncesije skupnosti za Albanske ribe in ribiške proizvode,

Priloga IV – Besedilo izjave na računu,

Priloga V – Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine,

ter naslednje protokole:

Protokol 1 o izdelkih iz železa in jekla,

Protokol 2 o trgovini med Albanijo in Skupnostjona področju predelanih kmetijskih proizvodov (Protokol 2 K SPS),

Protokol 3 o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin,

Protokol 4 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja,

Protokol 5 o kopenskem prometu,

Protokol 6 o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah.

Pooblaščenci držav članic in pooblaščenci Skupnosti ter pooblaščenci Republike Albanije so sprejeli besedila spodaj navedenih skupnih izjav, priloženih k tej sklepni listini, in sicer so to:

Skupna izjava o členih 22 in 29 Sporazuma,

Skupna izjava o členu 41 Sporazuma,

Skupna izjava o členu 46 Sporazuma,

Skupna izjava o členu 48 Sporazuma,

Skupna izjava o členu 61 Sporazuma,

Skupna izjava o členu 73 Sporazuma,

Skupna izjava o členu 80 Sporazuma,

Skupna izjava o členu 126 Sporazuma,

Skupna izjava o zakonitih migracijah, prostem pretoku in pravicah delavcev,

Skupna izjava o Kneževini Andora v zvezi s Protokolom 4 Sporazuma,

Skupna izjava o Republiki San Marino v zvezi s Protokolom 4 Sporazuma,

Skupna izjava o Protokolu 5 Sporazuma.

Pooblaščenci Republike Albanije so se seznanili s spodaj navedeno izjavo, priloženo k tej sklepni listini:

Izjava Skupnosti o izjemnih trgovinskih ukrepih, ki jih je Evropska skupnost odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 2007/2000.

Hecho en Luxemburgo, el doce de junio de dos mil seis.

V Luxemburku, dne dvanáctého června dva tisíce šest.

Udfærdiget i Luxembourg den tolvte juni to tusind og seks.

Geschehen zu Luxemburg am zwölften Juni zweitausendsechs.

Kahe tuhande kuuenda aasta juunikuu kaheteistkümnendal päeval Luxembourgis.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις δώδεκα Ιουνίου δύο χιλιάδες έξι.

Done at Luxembourg on the twelfth day of June in the year two thousand and six.

Fait à Lussemburgo, le douze juin deux mille six.

Fatto a Lussemburgo, addì dodici giugno duemilasei.

Luksemburgā, divtūkstoš sestă gada divpadsmitajā jūnijā.

Priimta du tūkstančiai šeštų metų birželio dvyliktą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kettőezer hatodik év június tizenkettedik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fit-tnax jum ta' Ġunju tas-sena elfejn u sitta.

Gedaan te Luxemburg, de twaalfde juni tweeduizend zes.

Sporządzono w Luksemburgu dnia dwunastego czerwca roku dwa tysiące szóstego.

Feito em Luxemburgo, em doze de Junho de dois mil e seis.

V Luxemburgu dňa dvanásteho júna dvetisícšesť.

V Luxembourgu, dvanajstega junija leta dva tisoč šest.

Tehty Luxemburgissa kahdentenatoista päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakuusi.

Som skedde i Luxemburg den tolfe juni tjugohundrasex.

Bërë në Luksemburg në datë dymbëdhjetë qershor të vitit dymijë e gjasthtë.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

signatory

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Za Českou republiku

signatory

På Kongeriget Danmarks vegne

signatory

Für die Bundesrepublik Deutschland

signatory

Eesti Vabariigi nimel

signatory

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

signatory

Pour la Republique française

signatory

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

signatory

Per la Repubblica italiana

signatory

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

signatory

Latvijas Republikas vārdā

signatory

Lietuvos Respublikos vardu

signatory

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

signatory

A Magyar Köztársaság részéről

signatory

Għar-Repubblika ta' Malta

signatory

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

signatory

Für die Republik Österreich

signatory

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

signatory

Pela República Portuguesa

signatory

Za Republiko Slovenijo

signatory

Za Slovenskú republiku

signatory

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

signatory

För Konungariket Sverige

signatory

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

signatory

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunidades Europeias

Za Európske spoločenstvá

Za Evropski skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På Europeiska gemenskapernas vägnar

signatory

Për Republikën e Shqipërisë

signatory

SKUPNE IZJAVE

SKUPNA IZJAVA O ČLENIH 22 IN 29 SPORAZUMA

Pogodbenice izjavljajo, da bodo pri izvajanju členov 22 in 29 v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma preučile učinek kakršnih koli preferencialnih sporazumov, ki jih je Albanija sklenila po pogajanjih s tretjimi državami (razen sporazumov z državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu EU, in z drugimi sosednjimi državami, ki niso članice Evropske unije). Ta preučitev bo omogočila prilagoditev albanskih koncesij Evropski skupnosti, če Albanija tem državam zagotovi znatno boljše koncesije.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 41 SPORAZUMA

1. Skupnost izjavlja, da je pripravljena v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta preučiti vprašanje albanske udeležbe pri diagonalni kumulaciji pravil o poreklu blaga, ko bodo vzpostavljeni gospodarski in trgovinski ter drugi ustrezni pogoji za odobritev diagonalne kumulacije.

2. V skladu s tem Albanija izjavlja, da je pripravljena vzpostaviti območja proste trgovine, zlasti z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 46 SPORAZUMA

Razume se, da je pojem „otroci“ opredeljen v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države gostiteljice.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 48 SPORAZUMA

Razume se, da je pojem „člani njihove družine“ opredeljen v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države gostiteljice.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 61 SPORAZUMA

Pogodbenice soglašajo, da se določbe člena 61 ne razlagajo tako, da bi se preprečevale sorazmerne, nediskriminacijske omejitve pridobivanja nepremičnin na podlagi splošnega interesa ali kako drugače vplivale na pravila pogodbenic o ureditvi lastninskopravnih razmerij, razen v primerih, ko je to posebej določeno v tem členu.

Razume se, da lahko državljani Albanije pridobijo nepremičnine v državah članicah Evropske unije v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti, s posebnimi izjemami, ki jih ta zakonodaja dovoljuje, in uporabljeno v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakonodajami držav članic Evropske unije.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 73 SPORAZUMA

Pogodbenice soglašajo, da za namene tega sporazuma intelektualna, industrijska in poslovna lastnina vključuje predvsem avtorske pravice, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na zbirke podatkov, patente, industrijske vzorce in modele, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij, geografske označbe, vključno z oznakami porekla, in varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov o znanju in izkušnjah.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 80 SPORAZUMA

Pogodbenice se zavedajo pomena, ki ga državljani in vlada Albanije pripisujejo možnosti liberalizacije vizumske ureditve. Napredek pa je odvisen od tega, kako Albanija izvaja glavne reforme na področjih, kot so krepitev pravne države, boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in nezakoniti migraciji, ter kako krepijo svojo upravno zmogljivost pri nadzoru meja in varnosti dokumentov.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 126 SPORAZUMA

1. Za razlago in praktično uporabo Sporazuma pogodbenice soglašajo, da so posebno nujni primeri, omenjeni v členu 126 tega sporazuma, primeri, v katerih ena od pogodbenic bistveno krši Sporazum. Bistvena kršitev Sporazuma je:

—

zavračanje izvajanja tega sporazuma, ki ni sankcionirano s splošnimi pravili mednarodnega prava,

—

kršitev bistvenih elementov Sporazuma, navedenih v členu 2.

2. Pogodbenice soglašajo, da so „ustrezni ukrepi“ iz člena 126 ukrepi, sprejeti v skladu z mednarodnim pravom. Če pogodbenica sprejme ukrep v posebno nujnem primeru v skladu s členom 126, lahko druga pogodbenica uporabi postopek za reševanje sporov.

SKUPNA IZJAVA O ZAKONITIH MIGRACIJAH, PROSTEM PRETOKU IN PRAVICAH DELAVCEV

Odobritev podaljšanja ali zavrnitev dovoljenja za prebivanje urejajo zakonodaja vsake države članice ter dvostranski sporazumi in konvencije, ki veljajo med Albanijo in državo članico.

SKUPNA IZJAVA O KNEŽEVINI ANDORA V ZVEZI S PROTOKOLOM 4 SPORAZUMA

1. Albanija sprejema izdelke s poreklom iz Kneževine Andora iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu Sporazuma.

2. Protokol 4 se mutatis mutandis uporablja za namene opredelitve izvornega statusa zgoraj navedenih izdelkov.

SKUPNA IZJAVA O REPUBLIKI SAN MARINO V ZVEZI S PROTOKOLOM 4 SPORAZUMA

1. Albanija sprejema izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu Sporazuma.

2. Protokol 4 se mutatis mutandis uporablja za namene opredelitve izvornega statusa zgoraj navedenih izdelkov.

SKUPNA IZJAVA O PROTOKOLU 5 SPORAZUMA

1. Skupnost in Albanija sta seznanjeni, da so od 1. januarja 2001 ( 7 ) ravni plinskih emisij in hrupa, ki so v Skupnosti sprejemljive pri homologaciji težkih tovornih vozil, naslednje:

Mejne vrednosti, izmerjene v okviru Evropskega cikla ustaljenega stanja (ESC) in Evropskega preskusa odzivnosti na obremenitev (ELR):

		Masa ogljikovega monoksida	Masa ogljikovodikov	Masa dušikovih oksidov	Masa delcev	Dim
		(CO) g/kWh	(HC) g/kWh	(NOx) g/kWh	(PT) g/kWh	m-1
Vrsta A	Euro III	2,1	0,66	5,0	0,10 0,13 (a)	0,8
(a) Za motorje z gibno prostornino, manjšo od 0,75 dm3 na valj, in številom vrtljajev pri nazivni moči, ki je večje od 3 000 min-1.

Mejne vrednosti, izmerjene pri Evropskem prehodnem ciklu (ETC):

		Masa ogljikovega monoksida	Masa ne-metanskih ogljikovodikov	Masa metana	Masa dušikovih oksidov	Masa delcev
		(CO) g/kWh	(NMHC) g/kWh	(CH4) (b) g/kWh	(NOx) g/kWh	(PT) (c) g/kWh
Vrsta A	Euro III	5,45	0,78	1,6	5,0	0,16 0,21 (a)
(a) Za motorje z gibno prostornino, manjšo od 0,75 dm3 na valj, in številom vrtljajev pri nazivni moči, ki je večje od 3 000 min-1. (b) Samo za motorje na naravni plin. (c) Se ne uporablja za motorje na plinasto gorivo.

2. Skupnost in Albanija si v prihodnje prizadevata zmanjšati emisije motornih vozil z uporabo najnovejše tehnologije za nadzor emisij vozila in z boljšo kakovostjo motornega goriva.

IZJAVA SKUPNOSTI

Izjava Skupnosti o izjemnih trgovinskih ukrepih, ki jih je Evropska skupnost odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 2007/2000

Ob upoštevanju dejstva, da Evropska skupnost državam, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu EU ali so povezane z njim, vključno z Albanijo, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije ( 8 ), Skupnost izjavlja:

—

da se pri uporabi člena 30 tega sporazuma poleg pogodbenih trgovinskih koncesij, ki jih v tem sporazumu zagotavlja Skupnost, uporabijo ugodnejši enostranski avtonomni trgovinski ukrepi, dokler se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000, kakor je bila spremenjena,

—

da se zlasti v primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba carinskih dajatev ad valorem in posebne carinske dajatve, zmanjšanje uporablja tudi za posebne carinske dajatve z odstopanjem od ustrezne določbe člena 27(1) Sporazuma.

( 1 ) Bolgarska in romunska jezikovna različica Sporazuma bosta objavljeni pozneje v posebni izdaji Uradnega lista.

( 2 ) Kadar izjavo na računu izdela pooblaščeni izvoznik, mora biti v to polje vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave na računu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

( 3 ) Treba je navesti poreklo proizvodov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na proizvode s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem je izjava napisana, s simbolom „CM“.

( 5 ) Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.

( 7 ) Direktiva 1999/96/ES z dne 13. decembra 1999 Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih snovi in delcev, ki onesnažujejo, iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih snovi, ki onesnažujejo, iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih.

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	PROTOKOL k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji	L 107	2	28.4.2009
►M2	PROTOKOL k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	L 165	19	4.6.2014
M3	SKLEP št. 1 STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-ALBANIJA z dne 11. maja 2015	L 129	50	27.5.2015
►M4	SKLEP št. 1/2021 STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-ALBANIJA z dne 23. julija 2021	L	1	11.12.2023