To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1835

z dne 12. oktobra 2015

o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije

(prenovitev)

POGLAVJE I

USTANOVITEV, POSLANSTVO IN NALOGE AGENCIJE

Člen 1

Ustanovitev

Agencija za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve (v nadaljnjem besedilu: Evropska obrambna agencija ali agencija) je bila prvotno ustanovljena s Skupnim ukrepom 2004/551/SZVP in nadaljuje delovanje v skladu z naslednjimi določbami.

Agencija deluje pod vodstvom Sveta, podpira SZVP in SVOP znotraj enotnega institucionalnega okvira Unije ter ne posega v odgovornosti institucij Unije in organov Sveta. Agencija ob doslednem spoštovanju člena 40 PEU ob opravljanju svojega poslanstva ne posega v druge pristojnosti Unije.

V agenciji lahko sodelujejo vse države članice, ki želijo v njej sodelovati. Države članice, ki ob sprejetju tega sklepa že sodelujejo v agenciji, nadaljujejo kot sodelujoče države članice.

Vse države članice, ki želijo sodelovati v agenciji po začetku veljavnosti tega sklepa ali želijo izstopiti iz nje, o tej nameri uradno obvestijo Svet in to sporočijo VP. Vse potrebne tehnične in finančne ureditve za sodelovanje ali izstop določi usmerjevalni odbor iz člena 8.

Sedež agencije je v Bruslju.

Člen 2

Poslanstvo

Poslanstvo agencije je podpirati Svet in države članice v njihovih prizadevanjih za izboljšanje obrambnih zmogljivosti Unije na področju kriznega upravljanja ter pri ohranjanju SVOP v sedanji obliki in njenem razvoju v prihodnosti.

Agencija ugotavlja operativne potrebe, spodbuja ukrepe za njihovo izpolnjevanje, prispeva k določanju in po potrebi izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja, sodeluje pri določanju evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja ter pomaga Svetu pri oceni izboljšanja vojaških zmogljivosti.

Agencija pri opravljanju svojega poslanstva ne posega v pristojnosti držav članic na področju obrambe.

Člen 3

Opredelitve

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„sodelujoče države članice“ pomeni države članice, ki sodelujejo v agenciji;

(b)

„prispevajoče države članice“ pomeni tiste sodelujoče države članice, ki prispevajo k določenemu projektu ali programu agencije.

Člen 4

Politični nadzor in način poročanja Svetu

Agencija deluje pod vodstvom in političnim nadzorom Sveta, kateremu predloži poročila in od katerega prejema smernice ali navodila v zvezi z delom Agencije, predvsem v zvezi z njenim triletnim okvirom načrtovanja.

Agencija Svetu redno poroča o svojih dejavnostih in zlasti:

(a)

vsako leto v novembru Svetu predloži poročilo o dejavnostih agencije v zadevnem letu;

(b)

ob upoštevanju sklepa Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja Svetu vsaj enkrat letno predloži informacije o prispevku agencije k dejavnostim ocenjevanja v okviru stalnega strukturnega sodelovanja iz točke (f)(ii) člena 5(3).

Agencija Svetu pravočasno priskrbi informacije o pomembnih zadevah, ki se usmerjevalnemu odboru predložijo v odločitev.

Svet soglasno, po posvetovanju s PVO ali drugimi pristojnimi organi Sveta, kar je ustrezno, izda smernice ali navodila v zvezi z delom Agencije, predvsem v zvezi s triletnim okvirom načrtovanja.

Agencija lahko po potrebi Svetu in Komisiji predloži priporočila za uresničevanje njenega poslanstva.

Člen 5

Funkcije in naloge

Agencija pri izpolnjevanju svojih funkcij in nalog spoštuje druge pristojnosti Unije in institucij Unije.

Agencija pri izpolnjevanju svojih funkcij in nalog ne posega v pristojnosti držav članic na področju obrambe.

Agencija, ki deluje pod vodstvom Sveta:

(a)

sodeluje pri ugotavljanju ciljev držav članic glede njihovih vojaških zmogljivosti in pri oceni izpolnjevanja obveznosti, ki so jih države članice prevzele v zvezi s temi zmogljivostmi, zlasti tako, da:

(i)

v povezavi s pristojnimi organi Sveta, vključno z Vojaškim odborom Evropske unije (VOEU), ter z uporabo med drugim mehanizma za razvoj zmogljivosti (CDM) in morebitnih prihodnjih mehanizmov, opredeljuje prihodnje potrebe Unije glede obrambnih zmogljivosti;

(ii)

usklajuje izvajanje načrta za razvoj zmogljivosti (CDP) in morebitnih prihodnjih načrtov;

(iii)

na podlagi meril, o katerih se dogovorijo države članice, ocenjuje obveznosti držav članic glede zmogljivosti, med drugim v okviru postopka CDP ter z uporabo CDM in morebitnih prihodnjih mehanizmov;

(b)

spodbuja usklajevanje operativnih potreb ter sprejetje učinkovitih in usklajenih postopkov naročanja, zlasti tako, da:

(i)

spodbuja in usmerja usklajevanje vojaških potreb;

(ii)

pospešuje stroškovno učinkovit in smotrn nakup z določitvijo najboljše prakse in obveščanjem o njej;

(iii)

presoja finančne prioritete za razvoj zmogljivosti in nabave;

(c)

predlaga večstranske projekte za izpolnjevanje ciljev glede vojaških zmogljivosti, zagotavlja usklajevanje programov, ki jih izvajajo države članice, in upravljanje posebnih programov sodelovanja, zlasti tako, da:

(i)

pospešuje in predlaga nove večstranske projekte sodelovanja;

(ii)

določa in predlaga skupne dejavnosti na operativnem področju;

(iii)

si prizadeva za usklajevanja obstoječih programov, ki jih izvajajo države članice;

(iv)

na zahtevo držav članic prevzame odgovornost za upravljanje posameznih programov;

(v)

na zahtevo držav članic pripravlja programe, ki se jih upravlja v okviru OCCAR ali na kakšen drug način, kar je bolj ustrezno;

(d)

podpira raziskave na področju obrambne tehnologije ter usklajuje in načrtuje skupne raziskovalne dejavnosti in preučuje tehnične rešitve za prihodnje operativne potrebe, zlasti tako, da:

(i)

v povezavi z raziskovalnimi dejavnostmi Unije, kjer je to primerno, pospešuje raziskave za izpolnjevanje prihodnjih potreb glede varnostnih in obrambnih zmogljivosti in s tem krepitev evropskega industrijskega in tehnološkega potenciala na tem področju;

(ii)

pospešuje učinkoviteje usmerjene skupne raziskovalne in tehnološke dejavnosti na področju obrambe;

(iii)

pospešuje obrambne raziskave in tehnologije s študijami in projekti;

(iv)

upravlja obrambne raziskovalne in tehnološke pogodbe;

(v)

si v povezavi s Komisijo prizadeva, da bi kar najbolje izkoristili dopolnjevanje in sinergijo med raziskovalnimi programi na področju obrambe in civilne zaščite;

(e)

prispeva k določanju, in po potrebi izvajanju, vsakršnih koristnih ukrepov za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja ter izboljšanju učinkovitosti vojaških izdatkov, zlasti tako, da:

(i)

prispeva k vzpostavljanju mednarodno konkurenčnega evropskega trga za obrambno opremo ne da bi posegala v pravila notranjega trga in pristojnosti Komisije na tem področju;

(ii)

v posvetovanju s Komisijo, oziroma če je to ustrezno, z industrijo razvija ustrezne politike in strategije;

(iii)

si v posvetovanju s Komisijo in v okviru svojih nalog prizadeva za razvoj in uskladitev ustreznih postopkov na ravni celotne EU;

(f)

podpira stalno strukturno sodelovanje, vzpostavljeno na podlagi sklepa Sveta, zlasti tako, da:

(i)

spodbuja večje skupne ali evropske pobude za razvoj zmogljivosti;

(ii)

pomaga pri rednem ocenjevanju prispevkov sodelujočih držav članic, kar zadeva navedene zmogljivosti, zlasti tistih v skladu z naknadno določenimi merili, med drugim na podlagi člena 2 Protokola št. 10, o čemer naj bi vsaj enkrat letno pripravila poročilo;

(g)

si prizadeva za usklajenost z drugimi politikami Unije, če so te pomembne za obrambne zmogljivosti;

(h)

si prizadeva za tesnejše sodelovanje na področju obrambemed sodelujočimi državami članicami v skladu z okvirjem politike za sistematično in dolgoročno sodelovanje na področju obrambe;

(i)

ob upoštevanju postopkov kriznega upravljanja EU, zagotavlja podporo operacijam SVOP.

Člen 6

Pravna oseba

Agencija ima status pravne osebe, ki je potreben, da lahko opravlja svoje funkcije in dosega svoje cilje. Države članice morajo agenciji zagotoviti kar največjo možno pravno sposobnost, ki se v skladu z njihovo zakonodajo lahko podeli pravnim osebam. Agencija lahko predvsem pridobi premičnine in nepremičnine in z njimi razpolaga ter nastopa kot stranka v sodnem postopku. Agencija lahko sklepa pogodbe z zasebnimi ali javnimi subjekti ali organizacijami.

POGLAVJE II

ORGANI IN OSEBJE AGENCIJE

Člen 7

Vodja agencije

Vodja agencije je visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

Vodja agencije je odgovoren za splošno organiziranost in delovanje agencije in zagotavlja, da izvršni direktor izvaja smernice in navodila Sveta in odločitve usmerjevalnega odbora in poroča vodji agencije.

Vodja agencije predloži Svetu poročila agencije iz člena 4(2).

Vodja agencije je odgovoren za pogajanja o upravnih dogovorih s tretjimi državami in drugimi organizacijami, združenji ali subjekti v skladu z navodili usmerjevalnega odbora. V sklopu teh dogovorov, ki jih odobri usmerjevalni odbor, je vodja agencije odgovoren za to, da se z njimi vzpostavijo ustrezni delovni odnosi.

Člen 8

Usmerjevalni odbor

Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz vsake sodelujoče države članice s polnomočnimi pooblastili svoje vlade in en predstavnik Komisije, je organ odločanja agencije. Usmerjevalni odbor deluje v skladu s smernicami in navodili Sveta.

Usmerjevalni odbor se sestaja na stopnji obrambnih ministrov sodelujočih držav članic ali njihovih predstavnikov. Na stopnji obrambnih ministrov se načeloma sestane vsaj dvakrat letno.

Vodja agencije skliče in predseduje sestankom usmerjevalnega odbora. Če tako zahteva sodelujoča država članica, vodja agencije skliče sestanek najkasneje v enem mesecu.

Vodja agencije lahko prenese pooblastilo predsedovanja sestankom usmerjevalnega odbora na stopnji predstavnikov obrambnih ministrov.

Usmerjevalni odbor lahko zaseda v posebnih sestavah (kot na primer direktorji za nacionalno oborožitev, direktorji za zmogljivosti, direktorji za raziskovalne in tehnološke dejavnosti ali direktorji za obrambno politiko).

Sestankov usmerjevalnega odbora se udeležujejo:

(a)

izvršni direktor agencije iz člena 10 ali njegov predstavnik;

(b)

predsednik Vojaškega odbora EU ali njegov predstavnik;

(c)

predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

Na sestanke o zadevah skupnega interesa lahko usmerjevalni odbor povabi:

(a)

generalnega sekretarja Nata ali njegovega imenovanega predstavnika;

(b)

vodjo/predsedujočega drugih ureditev, združenj ali organizacij, katerih dejavnosti so pomembne za agencijo (kot so tisti ustanovljeni z okvirnim sporazumom LoI, kakor tudi z OCCAR in ESA);

(c)

predstavnike ostalih tretjih strank, če je to primerno.

Člen 9

Naloge in pristojnosti usmerjevalnega odbora

V okviru smernic in navodil Sveta iz člena 4(1) usmerjevalni odbor:

(a)

odobri poročila, ki se predložijo Svetu;

(b)

najpozneje do 31. decembra vsakega leta soglasno sprejme splošni proračun agencije;

(c)

odobri triletni okvir načrtovanja, s katerim se določijo prednostne naloge agencije v okviru mej splošnega proračuna, pri čemer je treba upoštevati, da so finančne vrednosti, pripisane drugemu in tretjemu letu v okviru načrtovanja, določene le zaradi načrtovanja in ne pomenijo pravno zavezujočih mej;

(d)

v skladu s členom 19 odobri pripravo ad hoc projektov ali programov v okviru agencije;

(e)

imenuje izvršnega direktorja in namestnika;

(f)

po potrebi odloči, da ena ali več držav članic agenciji zaupa upravno in finančno upravljanje določenih dejavnosti v njeni pristojnosti v skladu s členom 17;

(g)

odobri vsa priporočila Svetu ali Komisiji;

(h)

sprejme poslovnik usmerjevalnega odbora;

(i)

lahko spremeni finančna pravila za izvajanje splošnega proračuna agencije;

(j)

lahko spremeni pravila in predpise za začno in pogodbeno osebje ter za napotene nacionalne strokovnjake;

(k)

določa tehnične in finančne ureditve v zvezi s sodelovanjem ali izstopom držav članic iz člena 1(4);

(l)

sprejme navodila za pogajanja o upravnih dogovorih, ki jih vodi vodja agencije;

(m)

odobri ad hoc dogovore iz člena 23(1);

(n)

sklepa upravne dogovore iz člena 26(1) med agencijo in tretjimi strankami;

(o)

odobri letne računovodske izkaze in bilanco stanja;

(p)

poda odobritev za odločitve v zvezi z organizacijsko strukturo Agencije;

(q)

odobri sporazume o ravni storitev ali delovne dogovore iz člena 25, razen tistih, ki so administrativne narave;

(r)

sprejme vse ostale ustrezne odločitve za izpolnjevanje poslanstva agencije.

Razen če ni drugače predvideno v tem sklepu, usmerjevalni odbor sprejema odločitve s kvalificirano večino. Glasovi sodelujočih držav članic se ponderirajo v skladu s členom 16(4) in (5) PEU. Glasovanja se lahko udeležijo samo predstavniki sodelujočih držav članic.

Če član sodelujoče države članice v usmerjevalnem odboru izjavi, da namerava zaradi navedenih pomembnih razlogov nacionalne politike nasprotovati sprejetju odločitve s kvalificirano večino, se glasovanje ne izvede. Ta predstavnik lahko preko vodje agencije zadevo predloži Svetu, ki usmerjevalnemu odboru izda smernice, če je to primerno. Pri sprejemanju odločitev s kvalificirano večino, pa se usmerjevalni odbor lahko tudi odloči, da zadevo predloži Svetu v odločitev. Svet odloča soglasno.

Usmerjevalni odbor lahko na predlog izvršnega direktorja ali sodelujoče države članice odloči, da bo ustanovil:

(a)

odbore za pripravo upravnih in proračunskih odločitev usmerjevalnega odbora v sestavi delegatov sodelujočih držav članic in predstavnikov Komisije;

(b)

posebne odbore za določena vprašanja, ki so v pristojnosti agencije. Te odbore sestavljajo delegati sodelujočih držav članic in, razen če usmerjevalni odbor ne določi drugače, predstavnik Komisije.

Odločitev o ustanovitvi takih odborov opredeljuje tudi njihova pooblastila, sestavo in trajanje.

Člen 10

Izvršni direktor

Izvršnega direktorja in namestnika izbere in imenuje usmerjevalni odbor na priporočilo vodje agencije za triletno obdobje. Usmerjevalni odbor lahko ta mandat podaljša za dve leti. Izvršni direktor in namestnik delujeta pod vodstvom vodje agencije in v skladu z odločitvami usmerjevalnega odbora.

Sodelujoče države članice kandidature predložijo vodji agencije, ki o tem obvesti usmerjevalni odbor. Za organizacijo predizbirnega postopka je odgovoren vodja agencije.

Po odobritvi s strani usmerjevalnega odbora se vzpostavi svetovalna skupina, katere sestava zagotavlja ustrezno ravnotežje med predstavniki ESZD, agencije in sodelujočih držav članic.

Na podlagi predizbirnega postopka vodja agencije usmerjevalnemu odboru predloži izbor vsaj dveh kandidatov, pri čemer navede, katerega priporoča.

Izvršni direktor s pomočjo namestnika izvaja vse potrebne ukrepe, da se zagotovita učinkovitost in smotrnost dela agencije. Izvršni direktor je odgovoren za nadzor in usklajevanje funkcionalnih enot za zagotovitev splošne medsebojne povezanosti njihovega dela.

Izvršni direktor je odgovoren za:

(a)

zagotavljanje izvajanja triletnega okvira načrtovanja agencije;

(b)

pripravo dela usmerjevalnega odbora;

(c)

pripravo predloga okvirnega letnega proračuna, ki se predloži usmerjevalnemu odboru;

(d)

pripravo triletnega okvira načrtovanja, ki se predloži usmerjevalnemu odboru;

(e)

zagotavljanje tesnega sodelovanja in posredovanja informacij pripravljalnim telesom Sveta, zlasti PVO in VOEU;

(f)

pripravo poročila iz člena 4(2);

(g)

pripravo izkaza prihodkov in odhodkov in izvrševanje splošnega proračuna agencije in proračunov ad hoc projektov/programov, ki so bili zaupani agenciji;

(h)

vsakdanje upravljanje agencije;

(i)

vse vidike varnosti;

(j)

vse kadrovske zadeve.

V okviru splošnega proračuna agencije in ob upoštevanju dogovorjenega triletnega okvira načrtovanja je izvršni direktor pristojen za sklepanje pogodb in zaposlovanje osebja. Izvršni direktor ima isto pristojnost v zvezi z drugimi proračuni, opredeljenimi v členu 12, zlasti proračuni v zvezi z dejavnostmi v okviru poglavja IV in vsemi proračuni, ki izhajajo iz dodatnih prihodkov iz člena 15.

Izvršni direktor je odgovoren usmerjevalnemu odboru.

Izvršni direktor je zakoniti predstavnik agencije.

Člen 11

Osebje

Osebje agencije, vključno z izvršnim direktorjem, sestavljajo začasni in pogodbeni uslužbenci, ki so izbrani izmed kandidatov iz vseh sodelujočih držav članic na najširši možni geografski osnovi in iz institucij EU. Osebje agencije izbira izvršni direktor na osnovi ustrezne usposobljenosti in izkušenj ter s pomočjo poštenih in preglednih razpisnih postopkov. Izvršni direktor vnaprej objavi podatke o vseh prostih delovnih mestih in pogoje za izbirni postopek. V vsakem primeru je namen zaposlovanja agenciji zagotoviti storitve kar najbolj sposobnega in učinkovitega osebja.

Vodja agencije na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju z usmerjevalnim odborom imenuje osebje agencije na višji vodstveni ravni ter obnavlja pogodbe z njimi.

Osebje agencije sestavljajo:

(a)

osebje, ki ga agencija najame neposredno na podlagi pogodb za določen čas, izbrano med državljani sodelujočih držav članic. Svet je soglasno sprejel predpise, ki se uporabljajo za to osebje ( 6 ). Usmerjevalni odbor pregleda in po potrebi spremeni te predpise, kadar ga ti predpisi za to pooblaščajo;

(b)

nacionalni strokovnjaki, ki jih sodelujoče države članice napotijo na delovna mesta v organizacijski strukturi agencije ali za določene naloge in projekte. Svet je soglasno sprejel predpise, ki se uporabljajo za to osebje ( 7 ). Usmerjevalni odbor pregleda in po potrebi spremeni te predpise, kadar ga ti predpisi za to pooblaščajo;

(c)

uradniki Unije, ki so napoteni na agencijo za določen čas in/ali za določene naloge ali projekte, kot je potrebno.

Agencija se lahko obrne tudi na:

(a)

osebje tretjih držav, organizacij in subjektov, ki ga ti plačajo in s katerimi je agencija sklenila upravne dogovore v skladu s členom 26(1), jih dodelila agenciji ali jih tja napotila v soglasju z usmerjevalnim odborom in v skladu s pogoji, ki se določijo v navedenih dogovorih;

(b)

pogodbene uslužbence in napotene strokovnjake za namene prispevanja k izvajanju enega ali več ad hoc projektov ali programov agencije iz poglavja IV. V takih primerih lahko proračuni, povezani z zadevnimi ad hoc projekti ali programi, krijejo osnovne plače pogodbenih uslužbencev ter dodatke in stroške zadevnih napotenih strokovnjakov.

Skupno število let, ko lahko osebje na katerem koli delovnem mestu dela za agencijo, ne presega 10 let.

Sodišče Evropske unije je pristojno za vse spore med agencijo in katero koli osebo, za katero se uporabljajo kadrovski predpisi agencije.

POGLAVJE III

PRORAČUN IN FINANČNI PREDPISI

Člen 12

Proračun agencije

Proračun agencije vključuje splošni proračun, proračune, povezane z dejavnostmi v okviru poglavja IV, in vse proračune, ki izhajajo iz dodatnih prihodkov iz člena 15.

Proračun agencije se določi v skladu s proračunskimi načeli Evropske unije ( 8 ).

Člen 13

Splošni proračun

Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 31. marca predloži predhodno oceno predloga splošnega proračuna za naslednje leto.

Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 30. junija predloži revidiran predhoden osnutek predloga proračuna za naslednje leto, skupaj z osnutkom triletnega okvira načrtovanja.

Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 30. septembra predloži predlog splošnega proračuna skupaj z osnutkom triletnega okvira načrtovanja. Predlog vsebuje:

(a)

odobrena proračunska sredstva, ki se štejejo za potrebna:

(i)

za pokrivanje delovanja agencije, stroškov osebja in sestankov;

(ii)

za pridobitev zunanjega mnenja, predvem operativnih analiz, ki so nujne za opravljanje nalog agencije, in za določene dejavnosti v skupno dobro vseh sodelujočih držav članic, kot je navedeno v členu 5;

(b)

napoved potrebnih prihodkov za pokrivanje odhodkov.

Cilj usmerjevalnega odbora je zagotoviti, da bodo odobrena proračunska sredstva iz točke (a)(ii) odstavka 2 predstavljala znaten delež skupnih odobrenih proračunskih sredstev iz navedenega odstavka. Ta odobrena proračunska sredstva odražajo dejanske potrebe in agenciji omogočajo njeno operativno vlogo.

Osnutku splošnega proračuna sta priložena podrobna utemeljitev in kadrovska organizacijska shema.

Usmerjevalni odbor lahko soglasno odloči, da predlog splošnega proračuna pokriva tudi določene projekte ali programe, če je očitno, da gre za skupno korist vseh sodelujočih držav članic.

Odobrena proračunska sredstva so uvrščena v naslove in poglavja, tako da so odhodki razvrščeni po vrsti ali namenu, in po potrebi dodatno razvrščeni v člene.

Vsak naslov lahko vključuje poglavje z naslovom „začasna odobrena proračunska sredstva“. Ta odobrena proračunska sredstva so vpisana, kadar na osnovi ustrezne utemeljitve ni jasno, kolikšen je potreben znesek odobrenih proračunskih sredstev ali obseg za izvrševanje vpisanih odobrenih proračunskih sredstev.

Proračunske prihodke sestavljajo:

(a)

prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice na osnovi ključa bruto nacionalnega dohodka (BND);

(b)

drugi prihodki.

Predlog splošnega proračuna mora vsebovati postavke za knjiženje namenskih prihodkov in mora, če je to mogoče, navajati predviden znesek.

10.

Usmerjevalni odbor vsako leto do 31. decembra soglasno sprejme predlog splošnega proračuna. Pri tem usmerjevalnemu odboru predseduje vodja agencije ali predstavnik, ki ga imenuje vodja agencije, ali član usmerjevalnega odbora, ki ga vodja agencije povabi za ta namen. Izvršni direktor razglasi, da je bil proračun potrjen in o tem obvesti sodelujoče države članice.

11.

Če na začetku proračunskega leta predlog splošnega proračuna ni sprejet, se lahko na mesec porabi znesek v višini največ ene dvanajstine odobrenih proračunskih sredstev iz predhodnega proračunskega leta v zvezi s katerim koli poglavjem ali drugo manjšo enoto proračuna. Po tem dogovoru agencija ne sme razpolagati z odobrenimi proračunski sredstvi, ki presegajo eno dvanajstino njihovega obsega, predvidenega v predlogu splošnega proračuna v pripravi. Na predlog izvršnega direktorja lahko usmerjevalni odbor s kvalificirano večino odobri izdatke, ki presegajo eno dvanajstino, če vsa odobrena proračunska sredstva za to proračunsko leto ne presegajo tistih iz preteklega proračunskega leta. Izvršni direktor lahko zahteva prispevke, ki so potrebni za pokritje odobrenih proračunskih sredstev po tej določbi, in so plačljivi najkasneje 30 dni po izdaji zahtevka za prispevke.

Člen 14

Spremembe proračuna

V primeru neizogibnih, izrednih ali nepredvidenih okoliščin lahko izvršni direktor usmerjevalnemu odboru poda predlog sprememb proračuna.

Predlog sprememb proračuna se pripravi, predlaga in sprejme in o njem se izda uradno obvestilo po istem postopku kot za splošni proračun. Usmerjevalni odbor mora glede na nujnost ustrezno ukrepati.

Člen 15

Dodatni prihodki

V okviru misije v skladu s členom 2 lahko agencija prejme dodatne prihodke za določen namen:

(a)

iz splošnega proračuna Unije za vsak primer posebej, pri tem pa se morajo v celoti spoštovati pravila, postopki in postopki odločanja, ki veljajo za proračun;

(b)

od držav članic, tretjih držav ali drugih tretjih strank, razen če usmerjevalni odbor odloči drugače v enem mesecu od prejema teh informacij agencije.

Prihodki iz odstavka 1 se smejo uporabiti samo za tisti namen, za katerega so bili dodeljeni.

Člen 16

Prispevki in povračila

Določitev prispevkov, kadar se uporablja ključ BND:

(a)

Kadar se uporablja ključ BND, se struktura obveznih prispevkov držav članic določi v skladu s ključem bruto nacionalnega proizvoda po členu 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2007/436/ES, Euratom ( 9 ), ali katerim koli drugim sklepom, ki ga morda nadomešča.

(b)

Podatki za izračun vseh prispevkov so navedeni v rubriki „lastni viri BND“ v tabeli „Povzetek financiranja skupnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državi članici“, priloženi najnovejšemu proračunu Unije. Obvezni prispevek vsake države članice je sorazmeren z deležem BND te države članice v celotnem skupnem BND držav članic, ki so dolžne prispevek plačati.

Načrt plačevanja prispevkov:

(a)

Prispevke za financiranje splošnega proračuna agencije plačajo sodelujoče države članice v treh enakih obrokih, in sicer do 15. marca, 15. junija in 15. oktobra zadevnega proračunskega leta.

(b)

Ko so spremembe proračuna sprejete, morajo zadevne države članice obvezne prispevke plačati najkasneje 60 dni po tem, ko je bil zahtevek za prispevke odposlan.

(c)

Vse države članice plačajo bančne stroške, povezane s plačilom svojih prispevkov.

(d)

Če letni proračun ni odobren do 30. novembra, lahko agencija izda na zahtevo države članice posamezen začasni zahtevek za prispevke za to državo članico.

Člen 17

Upravljanje proračunov, povezanih z ad hoc dejavnostmi, s strani agencije

Na predlog izvršnega direktorja ali države članice lahko usmerjevalni odbor odloči, da države članice lahko agenciji zaupajo upravno in finančno upravljanje določenih dejavnosti v svoji pristojnosti v skladu s členi 19 in 20.

V okviru ad hoc projektov in programov agencije lahko usmerjevalni odbor agencijo pooblasti da, pod pogoji, določenimi v dogovorih, ki urejajo zadevne dejavnosti, sklepa pogodbe in sporazume o nepovratnih sredstvih, in od teh držav članic vnaprej zbere potrebne prispevke za izpolnitev zadevnih pogodb in sporazumov o nepovratnih sredstvih.

Člen 18

Izvajanje proračuna

Finančne določbe, ki se uporabljajo za splošni proračun agencije so določene v Sklepu Sveta 2007/643/SZVP ( 10 ). Usmerjevalni odbor soglasno pregleda in po potrebi spremeni te določbe.

Na predlog izvršnega direktorja usmerjevalni odbor po potrebi sprejme pravila za izvajanje, ki urejajo izvajanje in nadzor splošnega proračuna, zlasti glede javnih naročil, ne da bi pri tem posegal v ustrezna pravila EU. Usmerjevalni odbor mora predvsem zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo zahteve po zanesljivosti dobave ter zaščiti zaupnosti obrambnih podatkov in pravic intelektualne lastnine.

Kolegij revizorjev izvaja revizije vseh prihodkov in odhodkov agencije.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE AGENCIJE AD HOC PROJEKTOV ALI PROGRAMOV IN Z NJIMI POVEZANI PRORAČUNI

Člen 19

Ad hoc projekti ali programi Kategorije A („opt out“) in z njimi povezani ad hoc proračuni

Ena ali več sodelujočih držav članic ali izvršni direktor lahko usmerjevalnemu odboru predloži ad hoc projekt ali program v sklopu pristojnosti agencije, v katerem je predvideno splošno sodelovanje sodelujočih držav članic ter je navedena pričakovana dodana vrednost agencije. Usmerjevalni odbor se obvesti o morebitnem ad hoc proračunu, povezanem s predlaganim projektom ali programom, in o morebitnih prispevkih tretjih strank.

Načeloma prispevajo vse sodelujoče države članice. O svojih namerah v zvezi s tem obvestijo izvršnega direktorja.

Usmerjevalni odbor odobri pripravo ad hoc projekta ali programa.

Na predlog izvršnega direktorja ali sodelujoče države članice se lahko usmerjevalni odbor odloči, da bo ustanovil odbor za nadzor upravljanja in izvajanja ad hoc projekta ali programa. Odbor sestavljajo delegati iz vseh prispevajočih držav članic, če k projektu ali programu prispeva tudi Unija, pa tudi predstavnik Komisije. Usmerjevalni odbor s sklepom določi mandat in trajanje odbora.

Prispevajoče države članice, ki se sestanejo v sklopu usmerjevalnega odbora, za take ad hoc projekte ali programe odobrijo:

(a)

pravila za upravljanje projekta ali programa;

(b)

morebitni ad hoc proračun, povezan s projektom ali programom, ključ za prispevke in potrebna pravila za izvajanje;

(c)

sodelovanje tretjih strank v odboru iz odstavka 4. To sodelovanje ne posega v avtonomijo odločanja Unije.

Če Unija prispeva k ad hoc projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz odstavka 5, postopki sprejemanja odločitev, ki veljajo za splošni proračun Unije, pa se v celoti upoštevajo.

Člen 20

Ad hoc projekti ali programi Kategorije B („opt in“) in z njimi povezani ad hoc proračuni

Ena ali več sodelujočih držav članic lahko obvesti usmerjevalni odbor, da namerava pripraviti ad hoc projekt ali program v okviru pristojnosti agencije in morebiten ad hoc proračun, povezan z njim ter navede pričakovano dodano vrednost agencije. Usmerjevalni odbor se obvesti o morebitnem ad hoc proračunu, povezanem s predlaganim projektom ali programom, o zadevnih podrobnostih v zvezi s človeškimi viri za tak projekt ali program, in o morebitnih prispevkih tretjih strank.

Da se zagotovijo največje možne priložnosti za sodelovanje, morajo biti vse države članice pravočasno obveščene o ad hoc projektu ali programu, vključno z osnovo za širitev sodelovanja, tako da bo lahko vsaka država članica izrazila interes za sodelovanje. Poleg tega se bo pobudnik projekta ali programa potrudil, da bo njihovo članstvo čim širše. Sodelovanje bodo določili pobudniki za vsak primer posebej.

Ad hoc projekt ali program se v tem primeru šteje za projekt ali program agencije, razen če usmerjevalni odbor najkasneje v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 ne odloči drugače.

Vse sodelujoče države članice, ki želijo naknadno sodelovati v ad hoc projektu ali programu, morajo o svoji nameri obvestiti prispevajoče države članice. Prispevajoče države članice najkasneje dva meseca po prejemu tega obvestila same odločajo o sodelovanju zadevne države članice, pri tem pa upoštevajo osnovo, ki je določena takrat, ko so bile sodelujoče zadevne države članice obveščene o projektu ali programu.

Prispevajoče države članice same odločajo o ustanovitvi in izvajanju ad hoc projekta ali programa in o morebitnem, s tem povezanim, proračunom. Če Unija prispeva k takemu projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz tega odstavka, postopki sprejemanja odločitev, ki veljajo za splošni proračun Unije, pa se v celoti upoštevajo. Prispevajoče države članice po potrebi usmerjevalni odbor obveščajo o dogodkih v zvezi s tem projektom ali programom.

Člen 21

Ad hoc projekti in programi v okviru poslanstva agencije in z njimi povezani ad hoc proračuni

V okviru poslanstva agencije, njenih dejavnosti in nalog, kakor so določene v členih 2 oziroma 5 in pod pogojem odobritve ad hoc projektov in programov v skladu s členoma 19 in 20, lahko dejavnosti agencije med drugim zajemajo:

(a)

nabave prek javnih naročil, dodeljene skladu z ustreznimi predpisi Unije, ki urejajo dodeljevanje javnih naročil;

(b)

nepovratna sredstva, dodeljene v skladu s finančnimi določbami in predpisi iz člena 18.

Ad hoc proračuni, povezani s projekti in programi agencije ter upravljani v skladu s členom 17, po potrebi vsebujejo odobritve, s katerimi so kriti:

(a)

stroški, povezani s pravnimi obveznostmi iz odstavka 1;

(b)

stroški iz točke (a)(i) člena 13(3), če so ti stroški neposredno posledica upravljanja zadevnih ad hoc projektov in programov.

Člen 22

Prispevki iz splošnega proračuna Unije za ad hoc proračune

Prispevki iz splošnega proračuna Unije se lahko dodelijo ad hoc proračunom, ki so bili določeni za ad hoc projekte ali programe iz členov 19 in 20.

Člen 23

Sodelovanje tretjih strank

Tretje stranke lahko kot sodelujoče članice prispevajo k posameznemu ad hoc projektu ali programu, ki je bil pripravljen v skladu s členoma 19 ali 20, in k proračunu, povezanem s tem. Usmerjevalni odbor s kvalificirano večino po potrebi odobri ad hoc dogovore med agencijo in tretjimi strankami za vsak posamezen projekt ali program.

Za ad hoc projekte ali programe iz člena 19 prispevajoče države članice, ki se sestajajo v sklopu usmerjevalnega odbora, skupaj z ustreznimi tretjimi strankami odobrijo vse potrebne ureditve v zvezi z njihovim prispevkom.

Za ad hoc projekte ali programe iz člena 20 se prispevajoče države članice skupaj z ustreznimi tretjimi strankami odločajo o vseh potrebnih dogovorih v zvezi z njihovim prispevkom.

POGLAVJE V

ODNOSI Z INSTITUCIJAMI, ORGANI, URADI IN AGENCIJAMI UNIJE

Člen 24

Odnosi s Komisijo

Komisija je članica usmerjevalnega odbora brez pravice glasovanja in je v smislu sodelovanja in vzajemne koristi v celoti povezana z delom agencije.

Agencija ima vzpostavljene delovne odnose s Komisijo zlasti zato, da bi s Komisijo izmenjevala strokovno znanje in svetovanje na tistih področjih, na katerih dejavnosti Unije zadevajo naloge agencije in na katerih so dejavnosti agencije povezane z dejavnostmi Unije.

Potrebni dogovori za kritje prispevka iz splošnega proračuna Unije po členih 15 in 22 se za vsak primer posebej sklenejo z medsebojnim sporazumom med agencijo in Komisijo ali z medsebojnim sporazumom med prispevajočimi državami članicami in Komisijo.

Komisija lahko sodeluje v projektih in programih agencije. V takem primeru sodeluje v sklepih iz člena 23(2) in (3), brez poseganja v suverenost držav članic na področju razvoja obrambnih zmogljivosti.

Člen 25

Odnosi z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije

Agencija lahko, kolikor je to pomembno za opravljanje njenih nalog, vzpostavi in ohranja sodelovanje z institucijami, organi, uradi in agencijami, vzpostavljenimi s PEU ali PDEU ali na podlagi zadevnih pogodb.

Agencija s temi subjekti po potrebi sklene sporazume o ravni storitve ali delovne dogovore. Taki dogovori o delu se lahko navezujejo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih podatkov, vključno z osebnimi in tajnimi podatki v skladu z ustreznimi varnostnimi pravili.

Subjekti iz odstavka 1 lahko sodelujejo v projektih in programih agencije in v s tem povezanem proračunu.

POGLAVJE VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI, ORGANIZACIJAMI IN SUBJEKTI

Člen 26

Upravni dogovori in druge zadeve

Za opravljanje svojega poslanstva lahko agencija sklepa upravne dogovore s tretjimi državami in drugimi organizacijami in subjekti. Taki dogovori zajemajo predvsem:

(a)

načelo odnosov med agencijo in tretjo stranko;

(b)

določbe za svetovanje o zadevah, ki so povezane z delom agencije;

(c)

varnostne zadeve.

Pri tem mora spoštovati enotni institucionalni okvir in avtonomijo odločanja Unije. Vsak tak dogovor sklene usmerjevalni odbor po soglasni odobritvi Sveta.

Agencija ima vzpostavljene tesne delovne odnose z ustreznimi elementi OCCAR in tistimi ustanovljenimi z okvirnim sporazumom LoI, da bi vključila te elemente ali da bi, kakor je to ustrezno in na podlagi medsebojnega dogovora, ustrezno in pravočasno poenotila njihova načela in prakse.

Vzajemna preglednost in skladni razvoj na področju zmogljivosti se zagotovi z uporabo CDM postopkov. Drugi delovni odnosi med agencijo in ustreznimi NATO organi se opredelijo z upravnim dogovorom iz odstavka 1 ob polnem upoštevanju uveljavljenega okvira sodelovanja in posvetovanja med Unijo in NATO.

V okviru dogovorov iz odstavka 1, ima agencija pravico vzpostaviti delovne odnose z organizacijami in subjekti, drugimi kot tistimi, navedenimi v odstavkih 2 in 3, da bi se olajšalo njihovo morebitno sodelovanje v projektih in programih.

V okviru dogovorov iz odstavka 1, ima agencija pravico vzpostaviti delovne odnose s tretjimi državami, da bi se olajšalo morebitno sodelovanje v določenih projektih in programih.

Če agencija namerava v skladu s členom 7(4) vzpostaviti nove delovne odnose z organizacijami, subjekti ali tretjimi državami, navedenimi v odstavkih 4 in 5 tega člena, zaprosi za predhodno odobritev usmerjevalnega odbora.

Agencija prav tako poroča usmerjevalnemu odboru o razvoju vzpostavljenih odnosov.

Agencija na zahtevo sodelujočih držav članic skliče ad hoc sestanek s sodelujočimi državami članicami in organizacijo, subjektom ali tretjo državo, s katero je agencija sklenila upravni dogovor, za namene posvetovanja in izmenjave informacij, v skladu z ustreznimi varnostnimi pravili, o morebitnem sodelovanju te organizacije, subjekta ali tretje države v določenih projektih in programih.

POGLAVJE VII

RAZNE DOLOČBE

Člen 27

Privilegiji in imunitete

Privilegiji in imunitete izvršnega direktorja in osebja agencije so določeni v sklepu predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o privilegijih in imunitetah, dodeljenih Evropski obrambni agenciji in njenim uslužbencem, z dne 10. novembra 2004.

Pred začetkom veljavnosti tega sklepa lahko država gostiteljica izvršnemu direktorju in osebju agencije dodeli privilegije in imunitete, določene v tem sklepu.

Privilegiji in imunitete agencije so določeni v Protokolu št. 7.

Predvsem se drugi pododstavek člena 3 Protokola št. 7 uporablja za dejavnosti, pri katerih vloga agencije pri upravljanju projektov ali programov v podporo državam članicam prinaša dodano vrednost, in ne za primere, ko ta vloga pomeni zgolj dobavo blaga ali opravljanje storitev za države članice.

Člen 28

Klavzula o pregledu

Vodja agencije v petih letih od začetka veljavnosti tega sklepa usmerjevalnemu odboru predloži poročilo o izvajanju tega sklepa z namenom, da ga Svet po potrebi pregleda.

Člen 29

Pravna odgovornost

Pogodbeno odgovornost agencije ureja zakon, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

Sodišče Evropske unije je pristojno na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene agencija.

Osebno odgovornost osebja do agencije urejajo ustrezni predpisi, ki se uporabljajo za agencijo.

Člen 30

Dostop do dokumentov

Za dokumente agencije se uporabljajo pravila, določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001.

Člen 31

Varstvo podatkov

Pravila iz Uredbe (ES) št. 45/2001 se uporabljajo za obdelavo vseh osebnih podatkov, ki jih obravnava agencija.

Usmerjevalni odbor na predlog vodje agencije po potrebi sprejme izvedbena pravila.

Člen 32

Varnost

Agencija uporablja varnostne predpise Sveta, določene v Sklepu Sveta 2013/488/EU ( 11 ).

Agencija zagotovi ustrezno varovanje svojih zunanjih komunikacij.

Člen 33

Jezikovna ureditev

Jezikovno ureditev agencije soglasno določi Svet.

Člen 34

Razveljavitev

Sklep 2011/411/SZVP se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeni sklep se štejejo za sklicevanja na ta sklep in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 35

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA I

RAZVELJAVLJENI AKTI IN NAKNADNE SPREMEMBE

Skupni ukrep Sveta 2004/551/SZVP	UL L 245, 17.7.2004, str. 17.
Skupni ukrep Sveta 2008/299/SZVP	UL L 102, 12.4.2008, str. 34.
Sklep Sveta 2011/411/SZVP	UL L 183, 13.7.2011, str. 16.

▼C1

PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Sklep 2011/411/SZVP	Ta sklep
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
Člen 4(4)	—
Člen 4(5)	Člen 4(4)
Člen 5	Člen 5
—	Člen 5(3)(g) do (i)
Člen 6	Člen 6
Člen 7	Člen 7
Člen 8	Člen 8
Člen 9	Člen 9
Člen 9(1)(b)	—
Člen 9(1)(c)	Člen 9(1)(b)
—	Člen 9(1)(c)
Člen 9(1)(p)	Člen 9(1)(r)
—	Člen 9(1)(p) in (q)
Člen 10	Člen 10
—	Člen 10(2)
Člen 10(2)	Člen 10(3)
Člen 10(3)	Člen 10(4)
Člen 10(3)(e)	—
Člen 10(3)(f)	Člen 10(4)(e)
Člen 10(3)(g)	Člen 10(4)(f)
Člen 10(3)(h)	Člen 10(4)(g)
Člen 10(3)(i)	Člen 10(4)(h)
Člen 10(3)(j)	Člen 10(4)(i)
Člen 10(3)(k)	Člen 10(4)(j)
Člen 10(4)	Člen 10(5)
Člen 10(5)	Člen 10(6)
Člen 10(6)	Člen 10(7)
Člen 11	Člen 11
—	Člen 11(4)(a) in (b)
—	Člen 11(5)
Člen 11(4)	Člen 11(6)
Člen 12	—
—	Člen 12
Člen 13	Člen 13
—	Člen 13(2)
Člen 13(2)	Člen 13(3)
Člen 13(3)	Člen 13(4)
Člen 13(4)	Člen 13(5)
Člen 13(5)	Člen 13(6)
Člen 13(6)	Člen 13(7)
Člen 13(7)	Člen 13(8)
Člen 13(8)	Člen 13(9)
Člen 13(9)	Člen 13(10)
Člen 13(10)	Člen 13(11)
Člen 14	Člen 14
Člen 14(3)	—
Člen 15	Člen 15
Člen 16	Člen 16
Člen 17	Člen 17
Člen 18	Člen 18
Člen 18(3)	—
—	Člen 18(3)
Člen 19	Člen 19
Člen 20	Člen 20
—	Člen 21
Člen 21	Člen 22
Člen 22	Člen 23
Člen 22(4)	Člen 24(4), drugi stavek
Člen 23	Člen 24
Člen 23(2)	Člen 24(4), prvi stavek
—	Člen 25
Člen 24	Člen 26
Člen 24(6) do (8)	—
—	Člen 24(6)
Člen 25	Člen 27
—	Člen 27(3)
Člen 26	Člen 28
Člen 27	Člen 29
Člen 28	Člen 30
—	Člen 31
Člen 29	Člen 32
Člen 30	Člen 33
Člen 31	Člen 34
Člen 32	Člen 35

( 1 ) Skupni ukrep Sveta 2004/551/SZVP z dne 12. julija 2004 o ustanovitvi Evropske obrambne agencije (UL L 245, 17.7.2004, str. 17).

( 2 ) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

( 3 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

( 4 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

( 5 ) Sklepa Sveta 2011/411/SZVP z dne 12. julija 2011 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije ter razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP (UL L 183, 13.7.2011, str. 16).

( 6 ) Sklep Sveta 2004/676/ES z dne 24. septembra 2004 o Kadrovskih predpisih Evropske obrambne agencije (UL L 310, 7.10.2004, str. 9).

( 7 ) Sklep Sveta 2004/677/ES z dne 24. septembra 2004 o pravilniku, ki se uporablja za nacionalne strokovnjake in vojaške uslužbence, dodeljene Evropski obrambni agenciji (UL L 310, 7.10.2004, str. 64).

( 8 ) Načela enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije in dobrega finančnega poslovodenja iz člena 6 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 9 ) Sklep Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 163, 23.6.2007, str. 17).

( 10 ) Sklep Sveta 2007/643/SZVP z dne 18. septembra 2007 o finančnem pravilniku Evropske obrambne agencije ter o pravilih za oddajanje javnih naročil in pravilniku o finančnih prispevkih iz operativnega proračuna Evropske obrambne agencije (UL L 269, 12.10.2007, str. 1).

( 11 ) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).