PRILOGA

ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) ZA KLAVNICE, INDUSTRIJO ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN/ALI INDUSTRIJO UŽITNIH SOPROIZVODOV

PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o BAT se nanašajo na naslednje dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:

6.4

(a) Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan.

6.5

Odstranjevanje ali predelava živalskih trupov ali živalskih odpadkov z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan.

6.11

Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva 91/271/EGS ( 1 ), če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT.

V teh zaključkih o BAT so zajete tudi naslednje dejavnosti:

—

predelava živalskih stranskih proizvodov in/ali užitnih soproizvodov (kot so predelava in topljenje maščob, predelava perja, proizvodnja ribje moke in ribjega olja, predelava krvi in proizvodnja želatine), zajeta v opisu dejavnosti iz točk 6.4(b)(i) in/ali 6.5 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU,

—

zgorevanje mesno-kostne moke in/ali živalske maščobe,

—

zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja (ki izhajajo iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT), vključno s plini, ki ne kondenzirajo,

—

sežiganje trupov, če je neposredno povezano z dejavnostmi, zajetimi v teh zaključkih o BAT,

—

ohranjanje kož, če je neposredno povezano z dejavnostmi, zajetimi v teh zaključkih o BAT,

—

ravnanje z ovoji in drobovino (drobovjem),

—

kompostiranje in anaerobna razgradnja, če sta neposredno povezana z dejavnostmi, zajetimi v teh zaključkih o BAT,

—

kombinirano čiščenje odpadne vode različnega izvora, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT, in če čiščenje odpadne vode ni zajeto v Direktivi 91/271/EGS 1.

V teh zaključkih o BAT niso zajeti:

—

kurilne naprave na kraju proizvodnje, ki niso zajete v zgornjih točkah in proizvajajo vroče pline, ki se ne uporabljajo za ogrevanje z neposrednim stikom, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov. Te naprave so lahko zajete v zaključkih o BAT za velike kurilne naprave (LCP) ali v Direktivi (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

—

proizvodnja hrane po pridobivanju standardnih kosov mesa velikih živali in kosov perutnine. To je lahko zajeto v zaključkih o BAT za industrijo hrane, pijače in mleka (FDM);

—

odlaganje odpadkov na odlagališčih. To je zajeto z Direktivo Sveta 1999/31/ES ( 3 ). Z Direktivo 1999/31/ES sta zajeti zlasti trajno in dolgoročno podzemno skladiščenje (≥ 1 leto pred odlaganjem, ≥ 3 leta pred predelavo).

Drugi zaključki o BAT in referenčni dokumenti, ki bi lahko bili pomembni za dejavnosti, zajete v teh zaključkih o BAT, so:

—

velike kurilne naprave (LCP),

—

industrija hrane, pijače in mleka (FDM),

—

čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemijski industriji (CWW),

—

obdelava odpadkov (WT),

—

sežiganje odpadkov (WI),

—

strojenje kož (TAN),

—

spremljanje emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM),

—

gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM),

—

emisije iz skladiščenja (EFS),

—

energijska učinkovitost (ENE),

—

industrijski hladilni sistemi (ICS).

Ti zaključki o BAT se uporabljajo brez poseganja v drugo ustrezno zakonodajo, na primer o higieni, varnosti hrane/krme, dobrobiti živali, biološki zaščiti, energijski učinkovitosti (načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“).

OPREDELITEV POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Splošni pojmi
Uporabljeni pojem	Opredelitev pojma
Živalski stranski proizvodi	Kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (1).
Zajete emisije	Emisije onesnaževal v zrak skozi kakršen koli kanal, cev, odvodnik itd. To vključuje tudi emisije iz biofiltrov z odprtim zgornjim delom.
Neposredni izpust	Izpust v sprejemno vodno telo brez nadaljnjega čiščenja odpadne vode.
Užitni soproizvodi	Proizvodi, primerni za živila, namenjeni prehrani ljudi.
Obstoječa naprava	Naprava, ki ni nova.
Dejavnosti FDM	Dejavnosti, zajete v zaključkih o BAT za industrijo hrane, pijače in mleka.
Proizvodi FDM	Proizvodi, povezani z dejavnostmi, zajetimi v zaključkih o BAT za industrijo hrane, pijače in mleka.
Nevarna snov	Nevarna snov, kot je opredeljena v točki 18 člena 3 Direktive 2010/75/EU.
Posredni izpust	Izpust, ki ni neposredni izpust.
Nova naprava	Nova naprava, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje na mestu obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT.
Občutljivi sprejemnik	Območja, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so: — stanovanjska območja, — območja, na katerih se izvajajo človekove dejavnosti (npr. sosednja delovna mesta, šole, dnevne varstvene ustanove, rekreacijske površine, bolnišnice ali domovi za nego).
Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost	Snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 in so vključene na seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v skladu z Uredbo REACH ((ES) št. 1907/2006 (2).
(1) UL L 300, 14.11.2009, str. 1. (2) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1.).

Onesnaževala in parametri
Uporabljeni pojem	Opredelitev pojma
AOX	Adsorbljivi organsko vezani halogeni, izraženi kot Cl, ki vključujejo adsorbljivi, organsko vezani klor, brom in jod.
As, Cd, Co, Cr, Cu, Mn, Ni, Pb, Sb, Tl, V	Arzen, kadmij, kobalt, krom, baker, mangan, nikelj, svinec, antimon, talij in vanadij.
Biokemijska potreba po kisiku (BPKn)	Količina kisika, potrebna za biokemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid v n dneh (n je običajno 5 ali 7). BPK je kazalnik masne koncentracije biološko razgradljivih organskih spojin.
Kemijska potreba po kisiku (KPK)	Količina kisika, potrebna za popolno kemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid z uporabo dikromata. KPK je kazalnik masne koncentracije organskih spojin.
CO	Ogljikov monoksid.
Baker (Cu)	Baker, izražen kot Cu, vključuje vse anorganske in organske bakrove spojine, raztopljene ali vezane na delce.
Prah	Skupna količina delcev (v zraku).
HCl	Vse anorganske plinaste klorove spojine, izražene kot HCl.
HF	Vse anorganske plinaste fluorove spojine, izražene kot HF.
Hg	Skupna količina živega srebra in njegovih spojin, izražena kot Hg.
H2S	Vodikov sulfid.
Koncentracija vonjav	Število evropskih enot vonjav (ouE) v enem kubičnem metru pri standardnih pogojih za olfaktometrijo v skladu s standardom EN 13725.
NOX	Vsota dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2.
PCDD/F	Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani.
SOX	Vsota žveplovega dioksida (SO2), žveplovega trioksida (SO3) in aerosolov žveplove kisline, izražena kot SO2.
Skupni dušik (skupni N)	Skupni dušik, izražen kot N, vključuje prosti amoniak in amonijev dušik (NH4-N), nitritni dušik (NO2-N), nitratni dušik (NO3-N) in organsko vezan dušik.
Skupni organski ogljik (TOC)	Skupni organski ogljik (v vodi), izražen kot C; vključuje vse organske spojine.
Skupni fosfor (skupni P)	Skupni fosfor, izražen kot P, vključuje vse anorganske in organske fosforjeve spojine, raztopljene ali vezane na delce.
Skupne neraztopljene trdne snovi (TSS)	Masna koncentracija vseh suspendiranih trdnih snovi (v vodi), izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo.
Skupni hlapni organski ogljik (TVOC)	Skupni hlapni organski ogljik (v zraku), izražen kot C.
Cink (Zn)	Cink, izražen kot Zn, vključuje vse anorganske in organske cinkove spojine, raztopljene ali vezane na delce.

KRATICE

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo kratice v nadaljevanju.

Kratica	Opredelitev
CIP	Avtomatski čistilni sistem
CMS	Sistem ravnanja s kemikalijami
EMS	Sistem okoljskega upravljanja
FDM	Hrana, pijača in mleko
IED	Direktiva o industrijskih emisijah (2010/75/EU)
OTNOC	Pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja
SA	Klavnice, industrija živalskih stranskih proizvodov in/ali industrija užitnih soproizvodov

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Najboljše razpoložljive tehnike

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.

Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.

Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v vodo

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene v mg/l.

Časi povprečenja v zvezi z ravnmi emisij, povezanimi z BAT, se nanašajo na enega od naslednjih dveh primerov:

—

v primeru kontinuiranega izpusta na dnevne povprečne vrednosti, tj. 24-urne pretočno sorazmerne sestavljene vzorce,

—

v primeru šaržnega izpusta na povprečne vrednosti med trajanjem izpusta, odvzete kot pretočno sorazmerni sestavljeni vzorci, ali če je iztok ustrezno premešan in homogen, naključni vzorec, odvzet pred izpustom.

Časovno sorazmerno sestavljeno vzorčenje se lahko uporabi, če se dokaže zadostna stabilnost pretoka. Namesto tega se lahko odvzamejo naključni vzorci, če je iztok ustrezno premešan in homogen.

Kar zadeva skupni organski ogljik (TOC), skupni dušik (TN) in kemijsko potrebo po kisiku (KPK), izračun povprečne učinkovitosti zmanjšanja emisij iz teh zaključkov o BAT (glej preglednico 1.1) temelji na vstopu in izstopu čistilne naprave za odpadno vodo.

Ravni emisij, povezane z BAT, veljajo na točki, kjer emisije zapustijo obrat.

Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in okvirna raven emisij za zajete emisije v zrak

Ravni emisij, povezane z BAT, in okvirna raven emisij za zajete emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina) v naslednjih standardnih pogojih: suh plin pri temperaturi 273,15 K (ali vlažen plin pri temperaturi 293 K v primeru koncentracije vonjav) in tlaku 101,3 kPa, brez popravka referenčne vsebnosti kisika, izraženo v mg/Nm3 ali ouE/m3.

Za čas povprečenja ravni emisij, povezanih z BAT, in okvirne ravni emisij za zajete emisije v zrak se uporablja opredelitev v nadaljevanju.

Vrsta merjenja	Čas povprečenja	Opredelitev
Redno	Povprečje v obdobju vzorčenja	Povprečna vrednost treh zaporednih vzorčenj/meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut (1).
(1) Pri vsakem parametru, za katerega zaradi omejitev v zvezi z vzorčenjem ali analitičnih omejitev ni primerno 30-minutno vzorčenje/merjenje, se lahko uporabi bolj reprezentativen postopek vzorčenja/merjenja (npr. za koncentracije vonjav).

Kadar se odpadni plini iz dveh ali več virov (npr. sušilnikov) izpuščajo skozi skupni odvodnik, se raven emisij, povezana z BAT, in okvirna raven emisij uporabljata za skupni izpust iz odvodnika.

Okvirne ravni emisij za izgube hladiva

Okvirne ravni emisij za izgube hladiva se nanašajo na drseče povprečje letnih izgub v obdobju treh let. Letne izgube so izražene kot odstotek (%) skupne količine hladiva v hladilnih sistemih. Izgube za določeno hladivo v enem letu so enake količini navedenega hladiva, uporabljenega za ponovno polnjenje hladilnih sistemov.

Druge ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifični izpust odpadne vode

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifičnim izpustom odpadne vode, se nanašajo na letna povprečja in se izračunajo z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

izpust odpadne vode

skupna količina izpuščene odpadne vode (neposredni izpust, posredni izpust in/ali raztresanje) z zadevnimi specifičnimi procesi, izražena v m 3 /leto, brez hladilne vode in odtekajoče vode, ki se izpuščata ločeno,

stopnja aktivnosti

skupna količina predelanih proizvodov ali surovin, izražena v:

—

tonah trupov/leto ali živalih/leto za klavnice,

—

tonah surovin/leto za obrate, ki predelujejo živalske stranske proizvode in/ali užitne soproizvode.

Masa trupa je odvisna od obravnavane živalske vrste:

—

prašiči: masa hladnega trupa zaklane živali, bodisi celega bodisi razdeljenega na pol po dolgem, po puščanju krvi in evisceraciji ter po odstranitvi jezika, ščetin, parkljev, genitalij, ledvične maščobe, ledvic in prepone,

—

govedo: masa hladnega trupa zaklane živali po odiranju, puščanju krvi in evisceraciji ter po odstranitvi zunanjih genitalij, okončin, glave, repa, ledvic in ledvične maščobe ter vimen,

—

kokoši: masa hladnega trupa zaklane živali po puščanju krvi, oskubljenju in evisceraciji. Masa vključuje drobovino (drobovje).

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično neto porabo energije

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifično neto porabo energije, se nanašajo na letna povprečja in se izračunajo z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

končna neto poraba energije

skupna količina porabljene energije (brez rekuperirane energije) v obratu (v obliki toplote in električne energije), izražena v kWh/leto,

stopnja aktivnosti

skupna količina predelanih proizvodov ali surovin, izražena v:

—

tonah trupov/leto ali živalih/leto za klavnice,

—

tonah surovin/leto za obrate, ki predelujejo živalske stranske proizvode in/ali užitne soproizvode.

Masa trupa je odvisna od obravnavane živalske vrste (glej splošne ugotovitve za ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifični izpust odpadne vode).

Če ni navedeno drugače, lahko izračun porabe energije klavnic vključuje energijo, porabljeno pri dejavnostih FDM.

1.1 Splošni zaključki o BAT

1.1.1 Splošna okoljska učinkovitost

BAT 1. Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je izpopolnitev in izvajanje sistema okoljskega upravljanja, ki vključuje vse naslednje elemente:

zavezanost, vodenje in odgovornost vodstva, vključno z višjim vodstvom, za izvajanje učinkovitega sistema okoljskega upravljanja;

ii.

analizo, ki vključuje določitev okvira organizacije, opredelitev potreb in pričakovanj deležnikov, opredelitev značilnosti obrata, povezanih z morebitnimi tveganji za okolje in zdravje ljudi, ter veljavnih pravnih zahtev v zvezi z okoljem;

iii.

oblikovanje okoljske politike, ki vključuje stalno izboljševanje okoljske učinkovitosti obrata;

iv.

določitev ciljev in kazalnikov učinkovitosti v zvezi s pomembnimi okoljskimi vidiki, vključno z ohranjanjem skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami;

načrtovanje in izvajanje potrebnih postopkov in ukrepov (vključno s popravnimi in preventivnimi ukrepi, če so potrebni) za doseganje okoljskih ciljev in preprečevanje okoljskih tveganj;

vi.

določitev struktur, vlog in odgovornosti v zvezi z okoljskimi vidiki in cilji ter zagotavljanje potrebnih finančnih in človeških virov;

vii.

zagotavljanje potrebne usposobljenosti in obveščenosti osebja, ki opravlja delo, ki lahko vpliva na okoljsko učinkovitost obrata (npr. z zagotavljanjem informacij in usposabljanjem);

viii.

notranjo in zunanjo komunikacijo;

ix.

spodbujanje sodelovanja zaposlenih pri dobrih praksah okoljskega upravljanja;

sprejetje in vzdrževanje priročnika za upravljanje in pisnih postopkov za nadzor nad dejavnostmi z znatnim vplivom na okolje ter ustreznih evidenc;

xi.

učinkovito operativno načrtovanje in procesne kontrole;

xii.

izvajanje ustreznih programov vzdrževanja;

xiii.

protokole za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke, vključno s preprečevanjem in/ali zmanjševanjem negativnih vplivov izrednih razmer (na okolje);

xiv.

pri (ponovnem) projektiranju (novega) obrata ali njegovega dela proučitev njegovega vpliva na okolje v celotni življenjski dobi, kar vključuje gradnjo, vzdrževanje, obratovanje in razgradnjo;

xv.

izvajanje programa spremljanja in merjenja; po potrebi so informacije na voljo v referenčnem poročilu o spremljanju emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah;

xvi.

redno uporabo sektorskih primerjalnih analiz;

xvii.

redno neodvisno (kolikor je izvedljivo) notranjo revizijo in redno neodvisno zunanjo revizijo, da se oceni okoljska učinkovitost in ugotovi, ali je sistem okoljskega upravljanja skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje;

xviii.

oceno vzrokov neskladnosti, izvajanje popravnih ukrepov v odziv na neskladnosti, pregled učinkovitosti popravnih ukrepov in določitev, ali obstajajo oziroma ali bi se lahko pojavile podobne neskladnosti;

xix.

redno pregledovanje sistema okoljskega upravljanja ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo;

xx.

spremljanje in upoštevanje razvoja čistejših tehnik.

Najboljša razpoložljiva tehnika za klavnice in predelavo živalskih stranskih proizvodov in/ali užitnih soproizvodov je tudi vključitev naslednjih elementov v sistem okoljskega upravljanja:

xxi.

načrta za obvladovanje vonjav (glej BAT 18);

xxii.

popisa vhodnih in izhodnih tokov (glej BAT 2);

xxiii.

sistema ravnanja s kemikalijami (glej BAT 3);

xxiv.

načrta za energijsko učinkovitost (glej BAT 9(a));

xxv.

načrta za upravljanje porabe vode (glej BAT 10(a));

xxvi.

načrta za obvladovanje hrupa (glej BAT 16);

xxvii.

načrta upravljanja OTNOC (glej BAT 4);

xxviii.

načrta za upravljanje hlajenja za klavnice (glej BAT 21(a) in BAT 23(a)).

Opomba

Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je vzpostavljen sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega upravljanja, skladnega s to BAT.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega upravljanja sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

BAT 2. Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema vzpostavitev, vzdrževanje in redno pregledovanje (tudi ob bistvenih spremembah) popisa vhodnih in izhodnih tokov kot del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

informacije o proizvodnih postopkih, vključno s:

(a)

poenostavljenimi diagrami poteka postopkov, ki prikazujejo izvor emisij;

(b)

opisi v postopek vključenih tehnik ter tehnik čiščenja odpadnih voda in plinov za preprečevanje ali zmanjševanje emisij, vključno z njihovo učinkovitostjo (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij);

II.

informacije o porabi in uporabi energije;

III.

informacije o porabi in uporabi vode (npr. diagrami poteka in masne vodne bilance);

IV.

informacije o količini in značilnostih tokov odpadnih voda, kot so:

(a)

povprečne vrednosti in spremenljivost pretoka, vrednosti pH in temperature;

(b)

povprečne vrednosti koncentracije in masnega pretoka ustreznih snovi/parametrov (npr. KPK/TOC, vrste dušika, fosfor) ter njihova spremenljivost;

informacije o značilnostih tokov odpadnih plinov, kot so:

(a)

emisijske točke;

(b)

povprečne vrednosti in spremenljivost pretoka in temperature;

(c)

povprečne vrednosti koncentracije in masnega pretoka ustreznih snovi/parametrov (npr. prah, TVOC, NOX, SOX) ter njihova spremenljivost;

(d)

prisotnost drugih snovi, ki lahko vplivajo na sistem za čiščenje odpadnih plinov ali varnost naprave (npr. kisik, vodna para, prah);

VI.

informacije o količini in značilnostih uporabljenih kemikalij:

(a)

identiteta in značilnosti uporabljenih kemikalij, vključno z lastnostmi, zaradi katerih škodujejo okolju in/ali zdravju ljudi;

(b)

količine uporabljenih kemikalij in mesto njihove uporabe.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije popisa sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

BAT 3. Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema izpopolnitev in izvajanje sistema ravnanja s kemikalijami v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse elemente, opisane v nadaljevanju:

Politika za zmanjšanje porabe kemikalij in z njimi povezanih tveganj, vključno s politiko nabave za izbiro manj škodljivih kemikalij in njihovih dobaviteljev, da bi se čim bolj zmanjšali uporaba nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in z njimi povezana tveganja ter preprečila nabava prevelike količine kemikalij. Izbira kemikalij temelji na:

(a)

primerjalni analizi njihove biološke odstranljivosti/razgradljivosti, strupenosti za okolje in možnosti, da se sprostijo v okolje, da bi se zmanjšale emisije v okolje;

(b)

opredelitvi tveganj, povezanih s kemikalijami, na podlagi razvrstitve kemikalij glede na nevarnosti, poti skozi napravo, možnega sproščanja in ravni izpostavljenosti;

(c)

redni (npr. letni) analizi možnosti za nadomestitev, da se opredelijo potencialno nove razpoložljive in varnejše alternative uporabi nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (npr. uporaba drugih kemikalij, ki ne vplivajo na okolje ali manj vplivajo na okolje in/ali zdravje ljudi, glej BAT 11(a));

(d)

predhodnem spremljanju regulativnih sprememb v zvezi z nevarnimi snovmi in snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ter zagotavljanju skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami.

Za zagotovitev in hranjenje informacij, potrebnih pri izbiri kemikalij, se lahko uporabi popis kemikalij (glej BAT 2).

II.

Cilji in akcijski načrti za preprečevanje ali zmanjšanje uporabe nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ter z njimi povezanih tveganj.

III.

Razvoj in izvajanje postopkov za nabavo, shranjevanje in uporabo kemikalij ter ravnanje z njimi, da se preprečijo ali zmanjšajo emisije v okolje.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema ravnanja s kemikalijami sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.

BAT 4. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje pogostosti pojavljanja pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja (OTNOC), in emisij med OTNOC zajema pripravo in izvajanje načrta upravljanja OTNOC, ki temelji na tveganju, v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

opredelitev možnih OTNOC (npr. okvara opreme, ki je ključna za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ključna oprema)), glavnih vzrokov zanje in njihovih možnih posledic;

ii.

ustrezno zasnovo ključne opreme (npr. čistilna naprava za odpadne vode);

iii.

pripravo in izvajanje načrta za pregledovanje ter programa preventivnega vzdrževanja ključne opreme (glej BAT 1, xii);

iv.

spremljanje (tj. ocenjevanje ali po možnosti merjenje) in evidentiranje emisij med OTNOC in z njimi povezanih okoliščin;

redno ocenjevanje emisij, ki se pojavijo med OTNOC (npr. pogostost dogodkov, trajanje, količina izpuščenih onesnaževal), in po potrebi izvajanje popravnih ukrepov;

vi.

redno pregledovanje in posodabljanje seznama opredeljenih OTNOC v skladu s točko i po rednem ocenjevanju iz točke v;

vii.

redno preskušanje rezervnih sistemov.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije načrta upravljanja OTNOC sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave ter njenimi morebitnimi vplivi na okolje.

1.1.2 Spremljanje

BAT 5. Najboljša razpoložljiva tehnika za tokove odpadnih voda, kot so opredeljeni v popisu vhodnih in izhodnih tokov (glej BAT 2), zajema spremljanje ključnih procesnih parametrov (npr. kontinuirano spremljanje pretoka, vrednosti pH in temperature odpadnih voda) na ključnih lokacijah (npr. ob vstopu v predčiščenje odpadnih voda in/ali izstopu iz njega, ob vstopu v končno čiščenje odpadnih voda, na točki, kjer emisija zapusti obrat).

BAT 6. Najboljša razpoložljiva tehnika je, da se vsaj enkrat na leto spremljajo:

—

letna poraba vode in energije,

—

letna količina nastale odpadne vode,

—

letna količina hladiv, uporabljenih za ponovno polnjenje hladilnih sistemov v klavnicah.

Opis

Spremljanje prednostno vključuje neposredne meritve. Uporabijo se lahko tudi izračuni ali evidentiranje, na primer na podlagi ustreznih števcev ali računov. Spremljanje se izvaja na ravni obrata (in je lahko razčlenjeno na najustreznejšo procesno raven) in upošteva morebitne večje spremembe v napravi.

BAT 7. Najboljša razpoložljiva tehnika zajema spremljanje emisij v vodo, in sicer vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju, in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Snov/parameter		Dejavnosti	Standardi	Najmanjša pogostost spremljanja (1)	Spremljanje, povezano z
Adsorbljivi organski halogeni (AOX) (2) (3)		Vse dejavnosti	EN ISO 9562	Enkrat na tri mesece (4)	BAT 14
Biokemijska potreba po kisiku (BPKn) (5)			Na voljo so različni standardi EN (npr. EN 1899-1, EN ISO 5815-1)	Enkrat na mesec
Kemijska potreba po kisiku (KPK) (5) (6)			Standard EN ni na voljo	Enkrat na teden (7)
Skupni dušik (TN) (5)			Na voljo so različni standardi EN (npr. EN 12260, EN ISO 11905-1)
Skupni organski ogljik (TOC) (5) (6)			EN 1484
Skupni fosfor (TP) (5)			Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 6878, EN ISO 15681-1 in -2, EN ISO 11885)
Skupne suspendirane trdne snovi (TSS) (5)			EN 872
Kovine	Baker (Cu) (2) (3)	Klavnice	Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 11885, EN ISO 17294-2, EN ISO 15586)	Enkrat na šest mesecev
	►C1 Cink (Zn) (2) (3) ◄
Klorid (Cl-) (2) (3)		— Klavnice — Soljenje kož — Proizvodnja želatine z uporabo kosti kot surovine	Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 10304-1, EN ISO 15682)	Enkrat na mesec (4)	–
(1) V primeru šaržnega izpusta, ki je manj pogost od najmanjše pogostosti spremljanja, se spremljanje izvaja enkrat na šaržo. (2) V primeru posrednega izpusta se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na leto za Cu in Zn ter enkrat na vsakih šest mesecev za AOX in Cl-, če je dolvodna čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za znižanje vsebnosti zadevnih onesnaževal. (3) Spremljanje se izvaja samo tedaj, kadar je zadevna snov/parameter opredeljena kot pomembna v toku odpadne vode na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2. (4) Najmanjša pogostost spremljanja se lahko zmanjša na enkrat na šest mesecev, če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne. (5) Spremljanje se izvaja samo v primeru neposrednega izpusta. (6) Spremlja se kemijska potreba po kisiku ali skupni organski ogljik. Prednost ima spremljanje skupnega organskega ogljika, saj se pri njem ne uporabljajo zelo strupene spojine. (7) Najmanjša pogostost spremljanja se lahko zmanjša na enkrat na mesec, če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne.

BAT 8. Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogosto spremljanje zajetih emisij v zrak, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

▼C1

Snov/ parameter	Dejavnosti/procesi	Standardi	Najmanjša pogostost spremljanja (1)	Spremljanje, povezano z
CO	Zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo	EN 15058	Enkrat na leto	BAT 15
CO	Sežiganje trupov	EN 15058		–
Prah	Zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo	EN 13284-1		BAT 15
Prah	Sežiganje trupov	EN 13284-1		–
NOX	Zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo	EN 14792		BAT 15
NOX	Sežiganje trupov	EN 14792		–
SOX	Zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo	EN 14791		BAT 15
SOX	Sežiganje trupov	EN 14791		–
H2S	Predelava in topljenje maščob, predelava krvi in/ali predelava perja (2)	Standard EN ni na voljo		BAT 25
NH3	Predelava in topljenje maščob, predelava krvi in/ali predelava perja	EN ISO 21877
	Zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo
	Sežiganje trupov			–
TVOC	Predelava in topljenje maščob, predelava krvi in/ali predelava perja	EN 12619		BAT 25
	Zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo			BAT 25
	Sežiganje trupov			–
Koncentracija vonjav	Klavnice (3) (4)	EN 13725		–
	Sežiganje trupov (3)			–
	Proizvodnja želatine (3)			–
	Proizvodnja ribje moke in ribjega olja (3)			BAT 25
	Predelava in topljenje maščob, predelava krvi in/ali predelava perja (3)			BAT 25
HCl	Sežiganje trupov	EN 1911		–
HF		Standard EN ni na voljo
Hg		EN 13211
Kovine in polkovine, razen živega srebra (As, Cd, Co, Cr, Cu, Mn, Ni, Pb, Sb, Tl, V)		EN 14385
PCDD/F		EN 1948-1, EN 1948-2, EN 1948-3
(1) Kolikor je mogoče, se meritve izvedejo pri najvišji pričakovani ravni emisij pod običajnimi pogoji obratovanja. (2) Spremljanje se izvaja samo tedaj, kadar je H2S opredeljen kot pomemben v toku odpadnih plinov na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2. (3) To vključuje zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo. (4) Spremljanje se izvaja samo tedaj, kadar je vonj opredeljen kot pomemben v toku odpadnih plinov na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

▼B

1.1.3 Energijska učinkovitost

BAT 9. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.

Tehnika

Opis

Ustreznost

Načrt za energijsko učinkovitost in pregledi energijske učinkovitosti

Načrt za energijsko učinkovitost je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) ter vključuje opredelitev in izračun specifične porabe energije pri dejavnosti (ali dejavnostih), določitev ključnih kazalnikov uspešnosti na letni osnovi (na primer za specifično porabo energije) ter načrtovanje ciljev rednih izboljšav in s tem povezanih ukrepov.

Pregledi se izvajajo najmanj enkrat na leto, da se zagotovijo izpolnitev ciljev načrta za energijsko učinkovitost ter nadaljnje spremljanje in izvajanje priporočil na podlagi pregledov energijske učinkovitosti.

Raven podrobnosti načrta za energijsko učinkovitost in pregledov energijske učinkovitosti je na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.

Splošne tehnike varčevanja z energijo

Te vključujejo tehnike, kot so:

— rekuperacija toplote s toplotnimi izmenjevalniki in/ali toplotnimi črpalkami,

— energijsko učinkoviti motorji,

— frekvenčni konverterji na motorjih,

— sistemi za vodenje postopkov,

— soproizvodnja toplote in električne energije,

— izolacija cevi, posod in druge opreme,

— regulacija in nadzor zgorevanja,

— predhodno segrevanje kotlovne vode (vključno z uporabo ekonomizerjev),

— zmanjšanje kaluženja kotlov,

— optimizacija sistemov za distribucijo pare,

— zmanjšanje puščanja sistema na stisnjeni zrak,

— sistemi za upravljanje razsvetljave,

— energijsko varčna razsvetljava,

— optimizacija zasnove in delovanja hladilnih sistemov.

Ustreznost soproizvodnje toplote in električne energije za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi ustrezne potrebe po toploti in/ali postavitve naprave/pomanjkanja prostora.

Nadaljnje posebne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti za posamezne sektorje so navedene v oddelku 1.2.1 in oddelku 1.3.1 teh zaključkov o BAT.

1.1.4 Poraba vode in nastajanje odpadne vode

BAT 10. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe vode in količine nastale odpadne vode je uporaba tehnik (a) in (b) ter ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (c) do (k).

Tehnika		Opis	Ustreznost
Upravljanje, zasnova in operativne tehnike
a	Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode	Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode so del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in vključujejo: — diagrame poteka in masne vodne bilance naprave in postopkov kot del popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2, — opredelitev ciljev glede učinkovite porabe vode, — izvajanje tehnik za optimizacijo porabe vode (npr. nadzor porabe vode, ponovna uporaba/recikliranje vode, odkrivanje in popravilo puščanja). Pregledi v zvezi s porabo vode se izvajajo najmanj enkrat na leto, da se zagotovijo izpolnitev ciljev načrta za upravljanje porabe vode ter nadaljnje spremljanje in izvajanje priporočil na podlagi teh pregledov.	Raven podrobnosti ter narava načrta za upravljanje porabe vode in pregledov v zvezi s porabo vode sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.
b	Ločevanje vodnih tokov	Vodni tokovi, ki jih ni treba očistiti (npr. neonesnažena hladilna voda, neonesnažena odtekajoča voda), se ločijo od odpadne vode, ki jo je treba očistiti, s čimer se omogoči recikliranje neonesnažene vode.	Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi ureditve sistema za zbiranje vode in pomanjkanja prostora za rezervoarje za začasno skladiščenje.
c	Ponovna uporaba in/ali recikliranje vode	Recikliranje in/ali ponovna uporaba tokov vode (s predhodnim čiščenjem vode ali brez njega), na primer za čiščenje, pranje, hlajenje ali za sam postopek.	Morda ni ustrezna zaradi higienskih in varnostnih zahtev.
d	Optimizacija pretoka vode	Uporaba krmilnih naprav, na primer fotocelic, pretočnih ventilov, termostatskih ventilov, za samodejno prilagajanje pretoka vode na najmanjšo potrebno količino.	Splošno ustrezna.
e	Optimizacija in ustrezna uporaba šob in cevi za vodo	Uporaba ustreznega števila in položaja šob; prilagoditev vodnega tlaka šob in cevi.
Tehnike v zvezi s čiščenjem
f	Suho čiščenje	Odstranitev čim več ostankov materiala iz surovin in opreme, na primer s stisnjenim zrakom, vakuumskimi sistemi ali lovilci z mrežastim pokrovom.		Splošno ustrezna.
g	Visokotlačno čiščenje	Brizganje vode za čiščenje pod tlakom od 15 do 150 barov.	Morda ni ustrezna zaradi zdravstvenih in varnostnih zahtev.
h	Optimizacija odmerjanja kemikalij in uporabe vode pri čiščenju na mestu proizvodnje (CIP)	Količine uporabljene vroče vode in kemikalij se optimizirajo z merjenjem na primer motnosti, prevodnosti, temperature in/ali vrednosti pH.	Splošno ustrezna.
i	Nizkotlačno čiščenje s peno in/ali gelom	Uporaba nizkotlačnega čiščenja sten, tal in/ali površin opreme s peno in/ali gelom.
j	Optimizirana zasnova in konstrukcija opreme in procesnih območij	Oprema in procesna območja so načrtovana in konstruirana tako, da olajšajo čiščenje. Pri optimizaciji zasnove in konstrukcije se upoštevajo higienske zahteve.
k	Takojšnje čiščenje opreme	Po uporabi opreme se čim prej izvede čiščenje, da se prepreči strjevanje ostankov materiala.

Nadaljnje posebne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine nastale vode za posamezne sektorje so navedene v oddelku 1.2.2 in oddelku 1.3.2 teh zaključkov o BAT.

1.1.5 Škodljive snovi

BAT 11. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje uporabe škodljivih snovi pri čiščenju in razkuževanju je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika		Opis
a	Ustrezna izbira kemikalij za čiščenje in/ali razkužil	Izogibanje uporabi ali čim večje zmanjšanje uporabe kemikalij za čiščenje in/ali razkužil, škodljivih za vodno okolje, zlasti tistih, ki vsebujejo prednostne snovi, obravnavane v okvirni direktivi o vodah (1). Pri izbiri kemikalij za čiščenje in/ali razkužil se upoštevajo higienske zahteve in zahteve glede varnosti hrane. Ta tehnika je del sistema ravnanja s kemikalijami (glej BAT 3).
b	Ponovna uporaba kemikalij za čiščenje na mestu proizvodnje (clean-in-place – CIP)	Zbiranje in ponovna uporaba kemikalij za čiščenje pri CIP. Pri ponovni uporabi kemikalij za čiščenje se upoštevajo higienske zahteve in zahteve glede varnosti hrane.
c	Suho čiščenje	Glej BAT 10(f).
d	Optimizirana zasnova in konstrukcija opreme in procesnih območij	Glej BAT 10(j).
(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

1.1.6 Učinkovita raba virov

BAT 12. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti virov zajema uporabo obeh tehnik (a) in (b), po potrebi v kombinaciji z eno ali obema od spodaj navedenih tehnik (c) in (d).

Tehnika		Opis	Ustreznost
a	Zmanjšanje biorazgradnje živalskih stranskih proizvodov in/ali užitnih soproizvodov	Živalski stranski proizvodi in/ali užitni soproizvodi se takoj zberejo v klavnicah in se pred nadaljnjo obdelavo čim krajši čas skladiščijo v zaprtih posodah ali prostorih v obratih klavnic, industrije živalskih stranskih proizvodov in/ali industrije užitnih soproizvodov. Za surovine, namenjene prehrani ljudi (npr. maščoba, kri), posamična krmila ali hrano za hišne živali, je morda potrebno hlajenje.	Splošno ustrezna.
b	Ločevanje in recikliranje/predelava ostankov	Ostanki se ločujejo, na primer z natančno nameščenimi ščitniki proti škropljenju, zasloni, zavesicami, lovilci, lovilnimi posodami in koriti, za recikliranje in predelavo.	Splošno ustrezna.
c	Anaerobna razgradnja	Obdelava biološko razgradljivih ostankov z mikroorganizmi ob odsotnosti kisika, pri čemer nastajata bioplin in digestat. Bioplin se uporablja kot gorivo, na primer v plinskem motorju ali kotlu. Digestat se lahko uporablja na primer kot izboljševalec tal na kraju samem ali drugje.	Morda ni ustrezna zaradi količine in/ali narave ostankov.
d	Pridobivanje fosforja kot struvita	Glej oddelek 1.4.1.	Ustrezno samo za tokove odpadnih voda z visoko skupno vsebnostjo fosforja (npr. nad 50 mg/l) in velikim pretokom.

1.1.7 Emisije v vodo

BAT 13. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nenadzorovanih emisij v vodo je zagotavljanje ustrezne vmesne skladiščne zmogljivosti za nastalo odpadno vodo.

Opis

Ustrezna vmesna skladiščna zmogljivost se določi z oceno tveganja (ob upoštevanju značilnosti onesnaževal, njihovih učinkov na nadaljnje čiščenje odpadne vode, sprejemnega okolja, količine nastale odpadne vode itd.).

Vmesni rezervoar je običajno zasnovan za shranjevanje količine odpadne vode, ki nastane ob konicah delovanja.

Odpadna voda se iz tega vmesnega skladišča izpusti po sprejetju ustreznih ukrepov (npr. spremljanje, čiščenje, ponovna uporaba).

Ustreznost

Za obstoječe naprave tehnika morda ni ustrezna zaradi pomanjkanja prostora in/ali zaradi razporeditve sistema zbiranja odpadne vode.

BAT 14. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo zajema uporabo ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.

	Tehnika (1)	Običajna ciljna onesnaževala	Ustreznost
Predhodno, primarno in splošno čiščenje
a	Izenačevanje	Vsa onesnaževala	Splošno ustrezna.
b	Nevtralizacija	Kisline, alkalije
c	Fizično ločevanje, na primer grablje, sita, peskolovi, ločevalniki maščob, primarni usedalniki	Večji trdni delci, suspendirane trdne snovi, olja/maščobe
Fizikalno-kemično čiščenje
d	Obarjanje	Obarljiva raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. kovine		Splošno ustrezna.
e	Kemijska oksidacija (npr. z ozonom)	Redukcijska raztopljena biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala, npr. AOX, proti antimikrobikom odporne bakterije
Aerobna in/ali anaerobna obdelava (sekundarno čiščenje)
f	Aerobna in/ali anaerobna obdelava (sekundarno čiščenje), npr. postopek z aktivnim blatom, aerobna laguna, anaerobni kontaktni proces, membranski bioreaktor	Biološko razgradljive organske spojine	Splošno ustrezna.
Odstranjevanje dušika
g	Nitrifikacija in/ali denitrifikacija	Skupni dušik, amonij/amoniak	V primeru visokih koncentracij klorida (npr. nad 10 g/l) nitrifikacija morda ni ustrezna. Nitrifikacija morda ni ustrezna, če je temperatura odpadne vode nizka (npr. pod 12 °C).
Odstranjevanje fosforja
h	Obarjanje	Skupni fosfor	Splošno ustrezna.
i	Izboljšano biološko odstranjevanje fosforja		Splošno ustrezna.
j	Pridobivanje fosforja kot struvita		Ustrezno samo za tokove odpadnih voda z visoko skupno vsebnostjo fosforja (npr. nad 50 mg/l) in velikim pretokom.
Dokončno odstranjevanje trdnih snovi
k	Koagulacija in flokulacija		Suspendirane trdne snovi in biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala, vezana na delce	Splošno ustrezna.
l	Sedimentacija
m	Filtracija (npr. peščena filtracija, mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza)
n	Flotacija
(1) Tehnike so opisane v oddelku 1.4.1.

Preglednica 1.1

Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne izpuste

Snov/parameter		Enota	Raven emisij, povezana z BAT (1) (2)
Kemijska potreba po kisiku (KPK) (3)		mg/l	25 –100 (4) (5)
Skupni organski ogljik (TOC) (3)			7 –35 (5) (6)
Skupne neraztopljene trdne snovi (TSS)			4 –30 (5) (7) (8)
Skupni dušik (skupni N)			2 –25 (5) (9) (10)
Skupni fosfor (skupni P)			0,25 –2 (5)
Adsorbljivi organski halogeni (AOX) (11)			0,02 –0,3
Kovine	Baker (Cu) (11)		0,01 –0,2 (12)
	Cink (Zn) (11)		0,05 –0,5 (12)
(1) Časi povprečenja so opredeljeni v oddelku Splošne ugotovitve. (2) Raven emisij, povezana z BAT, ne velja za biokemijsko potrebo po kisiku (BPK). Kot kazalnik je povprečna letna raven BPK5 v odpadnih vodah iz biološke čistilne naprave za odpadne vode običajno ≤ 20 mg/l. (3) Velja raven emisij, povezana z BAT, za kemijsko potrebo po kisiku, ali raven emisij, povezana z BAT, za skupni organski ogljik. Raven emisij, povezana z BAT, za skupni organski ogljik je prednostna možnost, ker se pri spremljanju skupnega organskega ogljika ne uporabljajo zelo strupene spojine. (4) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 120 mg/l za obrate, ki predelujejo živalske stranske proizvode in/ali užitne soproizvode, samo če je učinkovitost zmanjševanja KPK ≥ 95 % kot letno povprečje ali povprečje v obdobju proizvodnje. (5) Razpon ravni emisij, povezane z BAT, se lahko ne uporablja za izpuste morske vode iz proizvodnje ribje moke in ribjega olja. (6) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 40 mg/l za obrate, ki predelujejo živalske stranske proizvode in/ali užitne soproizvode, samo če je učinkovitost zmanjšanja emisij TOC ≥ 95 % kot letno povprečje ali povprečje v obdobju proizvodnje. (7) Spodnja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je običajno dosežena, če se uporablja filtracija (npr. peščena filtracija, mikrofiltracija, ultrafiltracija). (8) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 40 mg/l za proizvodnjo želatine. (9) Raven emisij, povezana z BAT, morda ni ustrezna, če je temperatura odpadne vode v daljših obdobjih nizka (npr. pod 12 °C). (10) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 40 mg/l za obrate, ki predelujejo živalske stranske proizvode in/ali užitne soproizvode, samo če je učinkovitost zmanjšanja emisij skupnega dušika ≥ 90 % kot letno povprečje ali povprečje v obdobju proizvodnje. (11) Raven emisij, povezana z BAT, velja le tedaj, kadar je zadevna snov/parameter opredeljena kot pomembna v toku odpadnih voda na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2. (12) Raven emisij, povezana z BAT, velja le za klavnice.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7.

Preglednica 1.2

Ravni emisij, povezane z BAT, za posredne izpuste

Snov/parameter		Enota	Raven emisij, povezana z BAT (1) (2)
Adsorbljivi organski halogeni (AOX) (3)		mg/l	0,02 –0,3
Kovine	Baker (Cu) (3)		0,01 –0,2 (4)
	Cink (Zn) (3)		0,05 –0,5 (4)
(1) Časi povprečenja so opredeljeni v oddelku Splošne ugotovitve. (2) Ravni emisij, povezane z BAT, morda niso ustrezne, če je dolvodna čistilna naprava za odpadne vode ustrezno zasnovana in opremljena za zmanjševanje količine zadevnih onesnaževal ter če to ne povzroča večjega onesnaženja v okolju. (3) Raven emisij, povezana z BAT, velja le tedaj, kadar je zadevna snov/parameter opredeljena kot pomembna v toku odpadnih voda na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2. (4) Raven emisij, povezana z BAT, velja le za klavnice.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7.

1.1.8 Emisije v zrak

BAT 15. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij CO, prahu, NOX in SOX v zrak iz zgorevanja (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo, je uporaba tehnike (a) in ene ali ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (b) do (d).

	Tehnika	Opis	Glavne ciljne spojine	Ustreznost
a	Optimizacija toplotne oksidacije ali zgorevanja v kotlih	Optimizacija zasnove in delovanja kotlov ali termičnih oksidatorjev za spodbujanje oksidacije organskih spojin in zmanjšanje nastajanja onesnaževal, kot sta NOX in CO.	CO, NOX	Splošno ustrezna.
b	Odstranjevanje velikih količin prahu, predhodnih sestavin NOX in SOX	Odstranitev (če je to mogoče, za ponovno uporabo) velikih količin prahu, predhodnih sestavin NOX in SOX pred zgorevanjem plinov neprijetnega vonja ali toplotno oksidacijo, npr. s kondenziranjem. Dodatno odstranjevanje prahu, NOX in SOX po zgorevanju se lahko na primer izvede z mokrim čiščenjem.	Prah, NOX, SOX
c	Izbira goriva	Uporaba goriva (vključno s podpornim/pomožnim gorivom) z nizko vsebnostjo spojin, ki potencialno tvorijo onesnaževala (npr. nizka vsebnost žvepla, pepela, dušika, fluora ali klora v gorivu).	Prah, NOX, SOX
d	Gorilnik z majhnimi emisijami NOX	Ta tehnika temelji na načelih znižanja najvišje temperature plamenov. Z mešanjem zraka/goriva se zmanjša razpoložljivost kisika in zniža najvišja temperatura plamenov, s čimer se upočasnita pretvorba dušika, vezanega v gorivu, v NOX in toplotno tvorjenje NOX, učinkovitost zgorevanja pa ostane velika. To je lahko povezano z uporabo prilagojene zasnove zgorevalne komore peči.	NOX	Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove in/ali obratovalnih omejitev.

Preglednica 1.3

Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, NOX in SOX v zrak iz zgorevanja v termičnih oksidatorjih plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo

Snov/parameter	Enota	Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja)
Prah	mg/Nm3	< 1 –5 (1)
NOX		50 –200 (1) (2)
SOX		6 –100
(1) Razpon ravni emisij, povezane z BAT, velja le, če se kot gorivo uporablja izključno zemeljski plin. (2) Pri rekuperativnih termičnih oksidatorjih je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 350 mg/Nm3.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 8.

Preglednica 1.4

Okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak iz zgorevanja plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo, v termičnih oksidatorjih

Snov	Enota	Okvirna raven emisij (povprečje v obdobju vzorčenja)
CO	mg/Nm3	3 –30

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 8.

1.1.9 Hrup

BAT 16. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa je vzpostavitev, izvajanje in redno pregledovanje načrta za obvladovanje hrupa v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

—

protokol, ki vsebuje ustrezne ukrepe in roke,

—

protokol za spremljanje emisij hrupa,

—

protokol za odziv na ugotovljene incidente, povezane s hrupom, na primer pritožbe,

—

program za zmanjšanje hrupa, zasnovan za ugotovitev virov, merjenje/oceno izpostavljenosti hrupu, opredelitev prispevkov iz virov ter izvajanje ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje hrupa.

Ustreznost

Ustreznost je omejena na primere, kjer se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov s hrupom.

BAT 17. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa je, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik.

Tehnika		Opis	Ustreznost
a	Ustrezna lokacija opreme in stavb	Povečanje razdalje med onesnaževalcem in sprejemnikom, z uporabo stavb kot protihrupne zaščite in s premestitvijo opreme in/ali izhodov ali vhodov stavbe.	Pri obstoječih napravah premestitev opreme in izhodov iz stavbe ali vhodov vanjo morda ni ustrezna zaradi pomanjkanja prostora in/ali previsokih stroškov.
b	Operativni ukrepi	Ti vključujejo tehnike, kot so: i. pregledovanje in vzdrževanje opreme; ii. zapiranje vrat in oken zaprtih prostorov, če je to mogoče; iii. upravljanje opreme s strani izkušenega osebja; iv. izogibanje hrupnim dejavnostim v nočnem času, če je to mogoče; v. določbe za obvladovanje hrupa, na primer med proizvodnimi in vzdrževalnimi dejavnostmi; vi. omejevanje hrupa živali v klavnicah (npr. s skrbnim prevozom in ravnanjem).	Splošno ustrezna.
c	Tiha oprema	To vključuje tehnike, kot so tihi kompresorji, črpalke in ventilatorji.	Splošno ustrezna.
d	Oprema za obvladovanje hrupa	To vključuje tehnike, kot so: i. oprema za zmanjševanje hrupa; ii. zvočna izolacija opreme; iii. zagraditev hrupne opreme; iv. zvočna izolacija stavb.	Morda ni ustrezna za obstoječe naprave zaradi pomanjkanja prostora.
e	Zmanjševanje hrupa	Namestitev ovir med onesnaževalce in sprejemnike (npr. zaščitnih zidov, nasipov).	Splošno ustrezna.

1.1.10 Vonj

BAT 18. Za preprečevanje emisij vonjav ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje teh emisij je najboljša razpoložljiva tehnika, da se v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) oblikuje, izvaja in redno pregleduje načrt za obvladovanje vonjav, ki vključuje vse naslednje elemente:

—

protokol, ki vsebuje ustrezne ukrepe in roke,

—

protokol za spremljanje vonjav. Dopolni se lahko z meritvami/oceno izpostavljenosti vonjavam ali oceno učinka vonjav,

—

protokol za odziv na ugotovljene incidente, povezane z vonjavami, na primer pritožbe,

—

program za preprečevanje in zmanjšanje vonjav, namenjen opredelitvi virov, merjenju/oceni izpostavljenosti vonjavam, opredelitvi prispevkov iz virov ter izvajanju ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje vonjav.

Ustreznost

Ustreznost je omejena na primere, kjer se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov z vonjavami.

BAT 19. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje, ali kjer to ni mogoče, zmanjšanje emisij vonjav je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.

Tehnika		Opis	Ustreznost
a.	Redno čiščenje obratov in opreme	Redno čiščenje (npr. dnevno) obratov in opreme, vključno s prostori, kjer se skladiščijo in predelujejo živalski stranski proizvodi in/ali užitni soproizvodi.	Splošno ustrezna.
b.	Čiščenje in razkuževanje vozil in opreme, ki se uporabljajo za prevoz in dostavo živalskih stranskih proizvodov in/ali užitnih soproizvodov	Prevozna sredstva in oprema za dostavo (npr. zabojniki) se očistijo in razkužijo po izpraznitvi.	Splošno ustrezna.
c.	Ograditev živalskih stranskih proizvodov in/ali užitnih soproizvodov med prevozom, sprejemom, natovarjanjem/raztovarjanjem in skladiščenjem	Prostori za natovarjanje/raztovarjanje in sprejem se nahajajo v zaprtih prezračevanih stavbah. Za prevoz in skladiščenje živalskih stranskih proizvodov in/ali užitnih soproizvodov se uporablja ustrezna oprema.	Morda ni ustrezna za obstoječe naprave zaradi pomanjkanja prostora.
d.	Zmanjšanje biorazgradnje živalskih stranskih proizvodov in/ali užitnih soproizvodov	Glej BAT 12(a).	Splošno ustrezna.
e.	Ekstrakcija zraka čim bližje točki nastajanja vonjav.	Ekstrakcija zraka čim bližje točki nastajanja vonjav s popolno ali delno ograditvijo. Ekstrahiran zrak se lahko obdela (glej BAT 25).	Splošno ustrezna.

Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije vonjav v zrak: glej preglednico 1.10 in preglednico 1.11.

1.1.11 Uporaba hladiv

BAT 20. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij ozonu škodljivih snovi in snovi z velikim potencialom globalnega segrevanja, ki nastajajo pri hlajenju in zamrzovanju, je uporaba hladiv brez potenciala tanjšanja ozonskega plašča in z majhnim potencialom globalnega segrevanja.

Opis

Primerna hladiva vključujejo na primer vodo, ogljikov dioksid, propan in amoniak.

1.2 Zaključki o BAT za klavnice

Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

1.2.1 Energijska učinkovitost

BAT 21. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba obeh tehnik iz BAT 9 v kombinaciji z obema spodaj navedenima tehnikama.

Tehnika		Opis	Ustreznost
a	Načrt za upravljanje hlajenja	Glej oddelek 1.4.3.	Splošno ustrezna.
b	Tehnike za učinkovito oparjenje prašičev in/ali perutnine	Te vključujejo tehnike, kot so: — oparjenje prašičev s paro, — oparjenje prašičev in/ali perutnine s potopitvijo v optimizirane sisteme pretoka vode.	Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi postavitve naprave/pomanjkanja prostora.

Preglednica 1.5

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično neto porabo energije v klavnicah

Zaklane živali	Enota (1)	Specifična neto poraba energije (letno povprečje) (2)
Govedo	kWh/tono trupov	116 –240 (3)
Govedo	kWh/žival	30 –80 (4)
Prašiči	kWh/tono trupov	65 –370 (5)
Prašiči	kWh/žival	4 –35 (5)
Kokoši	kWh/tono trupov	170 –490 (5)
Kokoši	kWh/žival	0,25 –0,90 (5)
(1) Uporablja se raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, izražena v kWh/tono trupov, ali raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, izražena v kWh/žival. (2) Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, se nanašajo na izključno zakol zadevnih živali. (3) Zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 415 kWh/tono trupov, če specifična neto poraba energije vključuje energijo, porabljeno pri dejavnostih FDM. (4) Zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 150 kWh/žival, če specifična neto poraba energije vključuje energijo, porabljeno pri dejavnostih FDM. (5) Razpon ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, se ne sme uporabljati za obrate, ki proizvajajo več kot 50 % pripravljenih proizvodov (tj. mesnih izdelkov, ki so predelani več kot preprosti kosi mesa, npr. marinirani proizvodi, klobase), kot delež skupne teže proizvodov FDM.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.2.2 Poraba vode in nastajanje odpadne vode

BAT 22. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe vode in količine nastale odpadne vode je uporaba obeh tehnik (a) in (b), navedenih v BAT 10, skupaj z ustrezno kombinacijo tehnik (c) do (k), navedenih v BAT 10, in spodaj navedenih tehnik.

Tehnika		Opis	Ustreznost
a	Suho praznjenje govejih/prašičjih želodcev	Goveji/prašičji želodci se izpraznijo s stroji brez vode.	Splošno ustrezna.
b	Suho zbiranje vsebine tankega črevesa prašičev	Tanko črevo prašičev se izprazni tako, da se vleče med dvema valjema. Njegova vsebina se zbere na pladenj in prečrpa v posodo.	Splošno ustrezna.
c	Tehnike za učinkovito oparjenje	Glej BAT 21(b).	Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi postavitve naprave/pomanjkanja prostora.

Preglednica 1.6

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifični izpust odpadne vode

Zaklane živali	Enota (1)	Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) (2)
Govedo	m3/tono trupov	1,85 –3,90 (3)
Govedo	m3/žival	0,30 –1,30 (4)
Prašiči	m3/tono trupov	0,70 –3,50
Prašiči	m3/žival	0,07 –0,30
Kokoši	m3/tono trupov	1,45 –6,30
Kokoši	m3/žival	0,002 –0,013
(1) Uporablja se raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, izražena v m3/tono trupov, ali raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, izražena v m3/žival. (2) Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, se nanašajo na izključno zakol zadevnih živali. (3) Zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 5,25 m3/tono trupov, če specifični izpust odpadne vode vključuje vodo, ki se uporablja pri dejavnostih FDM. (4) Zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 2,45 m3/žival, če specifični izpust odpadne vode vključuje vodo, ki se uporablja pri dejavnostih FDM.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.2.3 Uporaba hladiv

BAT 23. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje izgub hladiva je uporaba tehnike (a) in ene ali obeh spodaj navedenih tehnik (b) in (c).

Tehnika		Opis
a	Načrt za upravljanje hlajenja	Glej oddelek 1.4.3.
b	Preventivno in popravljalno vzdrževanje	Pravilno delovanje hladilne opreme se redno pregleduje, vsa odstopanja/napake pa se pravočasno popravijo/odpravijo.
c	Uporaba detektorjev za uhajanje hladiva	Za hitro prepoznavanje uhajanja hladiva se uporablja centraliziran alarmni sistem.

Preglednica 1.7

Okvirna raven emisij za izgube hladiva

Vrsta hladiva

Enota

Okvirna raven emisij

(drseče povprečje v obdobju treh let)

Vse vrste hladiva

Delež (%) skupne količine hladiva v hladilnih sistemih

< 1 –5

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.3 Zaključki o BAT za obrate, ki predelujejo živalske stranske proizvode in/ali užitne soproizvode

Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

1.3.1 Energijska učinkovitost

BAT 24. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba obeh tehnik iz BAT 9, po potrebi v kombinaciji z uparjalniki z več učinki.

Opis

Uparjalniki z več učinki se uporabljajo za odstranjevanje vode iz tekočih zmesi, ki nastanejo na primer pri taljenju in predelavi maščob ter proizvodnji ribje moke in ribjega olja. Para se dovaja v vrsto zaporednih posod, od katerih ima vsaka nižjo temperaturo in tlak kot prejšnja.

Preglednica 1.8

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično neto porabo energije v obratih, ki predelujejo živalske stranske proizvode in/ali užitne soproizvode

Vrsta obrata/procesov	Enota	Specifična neto poraba energije (letno povprečje)
Predelava in topljenje maščob, predelava krvi in/ali predelava perja	kWh/tono surovin	120 –910
Proizvodnja ribje moke in ribjega olja		420 –710
Proizvodnja želatine		1 380 –2 500 (1)
(1) Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, se uporablja za obrate, v katerih se kot surovina uporablja izključno prašičja koža.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.3.2 Poraba vode in nastajanje odpadne vode

Spodaj navedene ravni okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode so povezane s splošnimi zaključki o BAT iz oddelka 1.1.4.

Preglednica 1.9

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifični izpust odpadne vode

Vrsta obrata/procesov	Enota	Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje)
Predelava in topljenje maščob, predelava krvi in/ali predelava perja	m3/tono surovin	0,2 –1,55
Proizvodnja ribje moke in ribjega olja		0,20 –1,25 (1)
Proizvodnja želatine		16,5 –27 (2)
(1) Razpon ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, se lahko ne uporablja za izpuste morske vode iz proizvodnje ribje moke in ribjega olja. (2) Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, se uporablja za obrate, v katerih se kot surovina uporablja izključno prašičja koža.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.3.3 Emisije v zrak

BAT 25. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin in spojin neprijetnega vonja v zrak, vključno s H2S in NH3, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

Tehnika		Opis
a.	Kondenziranje	Glej oddelek 1.4.2. Tehnika se uporablja skupaj z eno od tehnik (b) do (g) za obdelavo plinov, ki ne kondenzirajo, ali kombinacijo teh tehnik.
b.	Adsorpcija	Glej oddelek 1.4.2.
c.	Biofilter
d.	Zgorevanje plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo, v parnem kotlu
e.	Toplotna oksidacija
f.	Mokri pralnik
g.	Biološki pralnik plinov

Preglednica 1.10

Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije vonja, organskih spojin, NH3 in H2S v zrak iz predelave in topljenja maščob, predelave krvi in/ali perja

Snov/parameter	Enota	Raven emisij, povezana z BAT
Koncentracija vonjav	ouE/m3	200 –1 100 (1) (2)
TVOC	mg C/Nm3	0,5 –16
NH3	mg/Nm3	0,1 –4 (3)
H2S	mg/Nm3	< 0,1 –1 (4)
(1) Razpon ravni emisij, povezane z BAT, se lahko ne uporablja v primeru zgorevanja (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: — temperatura zgorevanja je dovolj visoka (običajno v razponu 750–850 °C) z zadostnim zadrževalnim časom (običajno med 1 in 2 sekundami) in — učinkovitost zmanjševanja emisij vonjav je ≥ 99 % ali pa vonj po postopku v obdelanih odpadnih plinih ni zaznaven. (2) Pri tehnikah za zmanjševanje emisij, ki niso zgorevanje plinov neprijetnega vonja, je zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, lahko višja in znaša do 3 000 ouE/m3, če je učinkovitost zmanjševanja emisij ≥ 92 % ali pa vonj po postopku v obdelanih odpadnih plinih ni zaznaven. (3) V primeru zgorevanja (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezane z BAT, višja in lahko znaša do 7 mg/Nm3. (4) Razpon ravni emisij, povezane z BAT, velja le tedaj, kadar je H2S opredeljen kot pomemben v toku odpadnih plinov na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 8.

Preglednica 1.11

Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije vonjav, organskih spojin in NH3 v zrak iz proizvodnje ribje moke in ribjega olja

Snov/parameter	Enota	Raven emisij, povezana z BAT
Koncentracija vonjav	ouE/m3	400 –3 500 (1)
TVOC (2)	mg C/Nm3	1 –14
NH3 (2)	mg/Nm3	0,1 –7
(1) Razpon ravni emisij, povezane z BAT, se lahko ne uporablja v primeru zgorevanja (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: — temperatura zgorevanja je dovolj visoka (običajno v razponu 750–850 °C) z zadostnim zadrževalnim časom (običajno med 1 in 2 sekundami) in — učinkovitost zmanjševanja emisij vonjav je ≥ 99 % ali pa vonj po postopku v obdelanih odpadnih plinih ni zaznaven. (2) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja le za zgorevanje (npr. v termičnih oksidatorjih ali parnih kotlih) plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo.

S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 8.

1.4 Opis tehnik

1.4.1 Emisije v vodo

Tehnika	Opis
Proces z aktivnim blatom	Biološki proces, pri katerem se mikroorganizmi ohranijo v suspenziji v odpadni vodi, celotna zmes pa se mehansko prezračuje. Zmes aktivnega blata se pošlje v obrat za ločevanje, od koder se blato reciklira v prezračevalni bazen.
Aerobna laguna	Plitvi zemeljski bazen za biološko čiščenje odpadne vode, katerega vsebina se redno meša, da se omogoči vstop kisika v tekočino prek atmosferske difuzije.
Anaerobni kontaktni proces	Anaerobni proces, pri katerem se odpadna voda zmeša z recikliranim blatom, nato pa se presnavlja v zaprtem reaktorju. Ločevanje mešanice vode/blata poteka zunaj reaktorja.
Kemijska oksidacija (npr. z ozonom)	Kemična oksidacija je pretvorba onesnaževal s kemičnimi oksidanti, ki niso kisik/zrak ali bakterije, v podobne, vendar manj škodljive ali nevarne spojine in/ali v kratkoverižne in lažje razgradljive ali biološko razgradljive organske sestavine. Ozon je primer uporabljenega kemičnega oksidanta.
Koagulacija in flokulacija	Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih trdnih snovi iz odpadne vode in se pogosto izvedeta ena za drugo. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih trdnih snovi. Flokulacija se izvaja z dodajanjem polimerov, tako da trki mikrodelcev povzročijo povezovanje polimerov v večje kosme.
Izenačevanje	Uravnoteženje tokov in obremenitev z onesnaževali z uporabo bazenov ali drugih tehnik upravljanja.
Izboljšano biološko odstranjevanje fosforja	Kombinacija aerobne in anaerobne obdelave za selektivno obogatitev mikroorganizmov, ki kopičijo polifosfate, v skupnosti bakterij v aktivnem blatu. Ti mikroorganizmi vsrkajo več fosforja, kot ga potrebujejo za normalno rast.
Filtriranje	Ločevanje trdnih snovi iz odpadnih voda, tako da se usmerijo skozi porozni medij (npr. peščena filtracija, mikrofiltracija in ultrafiltracija).
Flotacija	Ločevanje trdnih ali tekočih delcev iz odpadne vode, tako da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se odstranijo s posnemali.
Membranski bioreaktor	Kombinacija čiščenja z aktivnim blatom in membranske filtracije. Uporabljata se dve različici: (a) zunanja zanka za recirkulacijo med bazenom z aktivnim blatom in membranskim modulom ter (b) potopitev membranskega modula v prezračevan bazen z aktivnim blatom, kjer se odpadna voda filtrira čez membrano iz votlih vlaken, biomasa pa ostane v bazenu.
Nevtralizacija	Uravnavanje vrednosti pH odpadnih voda na nevtralno raven (približno 7) z dodajanjem kemikalij. Za zvišanje vrednosti pH se običajno uporablja natrijev hidroksid (NaOH) ali kalcijev hidroksid (Ca(OH)2), za znižanje vrednosti pH pa žveplova kislina (H2SO4), klorovodikova kislina (HCl) ali ogljikov dioksid (CO2). Med nevtralizacijo se lahko obarijo nekatere snovi.
Nitrifikacija in/ali denitrifikacija	Dvostopenjski postopek, ki se navadno izvaja v napravah za biološko čiščenje odpadnih voda. Prvi korak je aerobna nitrifikacija, pri kateri amonij (NH4 +) ob delovanju mikroorganizmov oksidira v vmesni nitrit (NO2 -), ki nadalje oksidira v nitrat (NO3 -). Drugi korak je anoksična denitrifikacija, pri kateri nitrat ob delovanju mikroorganizmov kemično reducira v plinski dušik.
Pridobivanje fosforja kot struvita	Fosfor, ki ga vsebujejo tokovi odpadne vode, se pridobiva z obarjanjem v obliki struvita (magnezijev amonijev fosfat).
Obarjanje	Pretvorba raztopljenih onesnaževal v netopne spojine z dodajanjem kemičnih sredstev za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo z usedanjem, flotacijo z zrakom ali filtracijo. Za obarjanje fosforja se uporabljajo multivalentni kovinski ioni (npr. kalcij, aluminij, železo).
Sedimentacija	Ločevanje suspendiranih delcev z gravitacijskim usedanjem.

1.4.2 Emisije v zrak

Tehnika	Opis
Adsorpcija	Organske spojine se iz toka odpadnih plinov odstranijo z zadržanjem na trdni površini (običajno aktivno oglje).
Vrečasti filter	Vrečasti filtri, pogosto imenovani tudi tekstilni filtri, so izdelani iz porozne tkanine ali klobučevine, skozi katero prehajajo plini, da se odstranijo delci. Za uporabo vrečastega filtra je treba izbrati material, ki je ustrezen za značilnosti odpadnega plina in najvišjo obratovalno temperaturo.
Biofilter	Tok odpadnih plinov prehaja skozi plast organskega materiala (kot so šota, resje, kompost, korenine, drevesna skorja, les iglavcev ali njihove različne kombinacije) ali inertnega materiala (kot je glina, aktivno oglje ali poliuretan), kjer z delovanjem naravno prisotnih mikroorganizmov biološko oksidirajo v ogljikov dioksid, vodo, anorganske soli in biomaso. Biofilter je zasnovan glede na vrsto vhodnih odpadkov. Izbere se plast iz ustreznega materiala, na primer z vidika zmogljivosti zadrževanja vode, gostote, poroznosti ali strukturne celovitosti. Pomembni sta tudi ustrezna višina in površina filtrirne plasti. Biofilter je priključen na ustrezen sistem prezračevanja in kroženja zraka, da se zagotovita enotna porazdelitev zraka skozi plast in zadosten čas zadrževanja odpadnega plina v plasti. Biofiltre je mogoče razdeliti na biofiltre z odprtim zgornjim delom in zaprte biofiltre.
Biološki pralnik plinov	Stolpni filter, polnjen z inertnim polnilnim materialom, ki se običajno škropi z vodo, da ohranja stalno vlažnost. Onesnaževala zraka se absorbirajo v tekoči fazi, nato jih razgradijo mikroorganizmi, naseljeni na filtrskih elementih.
Zgorevanje plinov neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo, v parnem kotlu	Plini neprijetnega vonja, vključno s plini, ki ne kondenzirajo, se sežgejo v parnem kotlu v napravi.
Kondenziranje	Odstranjevanje hlapov organskih in anorganskih spojin iz toka procesnih odpadnih plinov ali toka odpadnih plinov z znižanjem njegove temperature pod rosišče, tako da se hlapi utekočinijo.
Toplotna oksidacija	Oksidacija gorljivih plinov in vonjav v toku odpadnih plinov, ki se izvede tako, da se mešanica onesnaževal v zgorevalni komori z zrakom ali kisikom segreva do temperature, ki je nad njeno točko samovžiga, in vzdržuje na visoki temperaturi dovolj dolgo, da dokončno zgori v ogljikov dioksid in vodo.
Mokri pralnik	Odstranjevanje plinastih ali trdnih onesnaževal iz plinskega toka z masnim prenosom v tekoče topilo, pogosto vodo ali vodno raztopino. Vključuje lahko kemijsko reakcijo (npr. v pralniku s kislino ali bazo). V nekaterih primerih se lahko iz topila ponovno pridobijo spojine.

1.4.3 Uporaba hladiv

Načrt za upravljanje hlajenja

Načrt za upravljanje hlajenja je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in vključuje:

— spremljanje porabe energije hladilnega sistema (glej BAT 6),

— operativne ukrepe, kot so pregledovanje in vzdrževanje opreme, zapiranje vrat, kadar je to mogoče, upravljanje opreme s strani izkušenega osebja,

— spremljanje izgub hladiva (glej BAT 6).