POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za distribucijo zavarovalnih produktov v zvezi s prodajo zavarovalnih naložbenih produktov, ki jih prodajajo zavarovalni posredniki ali zavarovalnice.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevna oseba“ v zvezi z zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico pomeni:

(a)

direktorja, partnerja ali enakovredno osebo ali poslovodjo zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice, kot je ustrezno, ali

(b)

zaposlenega pri zavarovalnem posredniku ali v zavarovalnici in vsako drugo fizično osebo, katere storitve so na voljo zavarovalnemu posredniku ali zavarovalnici ali so pod nadzorom zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice, ki se ukvarja z distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov, ali

(c)

fizično osebo, ki neposredno opravlja storitve za zavarovalnega posrednika ali zavarovalnico na podlagi dogovora o zunanjem izvajanju distribucije zavarovalnih naložbenih storitev zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice;

(2)

„spodbuda“ pomeni vsak honorar, provizijo ali nedenarno korist, ki jih v zvezi z distribucijo zavarovalnega naložbenega produkta zagotovi ali prejme tak zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ali ki jih zagotovi ali prejme katera koli stranka, razen stranke, ki sodeluje pri zadevnem poslu, ali oseba, ki deluje v imenu te stranke;

(3)

„shema spodbud“ pomeni sklop pravil, ki urejajo plačevanje spodbud, vključno s pogoji, pod katerimi se spodbude plačajo;

▼M2

(4)

„preference glede trajnostnosti“ pomenijo izbiro stranke ali potencialne stranke glede tega, ali in v kakšnem obsegu naj se v njeno naložbo vključi eden ali več od naslednjih finančnih produktov:

(a)

zavarovalni naložbeni produkt, za katerega stranka ali potencialna stranka določi, da se minimalni delež vloži v okoljsko trajnostne naložbe, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(b)

zavarovalni naložbeni produkt, za katerega stranka ali potencialna stranka določi, da se minimalni delež vloži v trajnostne naložbe, kot so opredeljene v točki 17 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(c)

zavarovalni naložbeni produkt, ki upošteva glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti, če kvalitativne ali kvantitativne elemente, ki dokazujejo to upoštevanje, določi stranka ali potencialna stranka;

(5)

„dejavniki trajnostnosti“ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088.

▼B

POGLAVJE II

NASPROTJA INTERESOV IN SPODBUDE

Člen 3

Prepoznavanje nasprotij interesov

▼M2

Za namene ugotavljanja vrst nasprotij interesov v skladu s členom 28 Direktive (EU) 2016/97, ki nastajajo med opravljanjem kakršnih koli dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti in predstavljajo tveganje za škodovanje interesom stranke, vključno z njenimi preferencami glede trajnostnosti, zavarovalni posredniki in zavarovalnice preučijo, ali imajo oni, zadevna oseba ali katera koli oseba, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek nadzora, interes glede rezultata dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a)

je drugačen od interesa stranke ali potencialne stranke v zvezi z rezultati dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov;

(b)

lahko vpliva na rezultat dejavnosti distribucije v škodo stranke.

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice postopajo enako pri prepoznavanju nasprotij interesov med dvema strankama.

▼B

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice za namene ocene v skladu z odstavkom 1 na podlagi minimalnih meril upoštevajo naslednje okoliščine:

(a)

zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, zadevna oseba ali katera koli oseba, ki je z njim neposredno ali posredno povezana prek nadzora, bo verjetno imela finančno korist ali se izognila finančni izgubi v morebitno škodo stranke;

(b)

zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, zadevna oseba ali katera koli oseba, ki je z njim neposredno ali posredno povezana prek nadzora, ima finančno ali drugo spodbudo, da daje interesu druge stranke ali skupine strank prednost pred interesom stranke;

(c)

zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, zadevna oseba ali katera koli oseba, ki je z zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico neposredno ali posredno povezana prek nadzora, pomembno sodeluje pri upravljanju ali razvoju zavarovalnih naložbenih produktov, zlasti kadar ima taka oseba vpliv na oblikovanje cen navedenih produktov ali njihove distribucijske stroške.

Člen 4

Politika obvladovanja nasprotij interesov

Za namene člena 27 Direktive (EU) 2016/97 se pričakuje, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice vzpostavijo, izvajajo in ohranjajo učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki je v pisni obliki in je primerna glede na njihovo velikost in organizacijo podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost njihovega poslovanja.

Če je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica član skupine, se v politiki upoštevajo tudi vse okoliščine, s katerimi je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica seznanjen ali bi moral biti seznanjen ter ki lahko povzročijo nasprotje interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članov skupine.

Politika obvladovanja nasprotij interesov, uvedena v skladu z odstavkom 1, vključuje vsaj naslednje vsebine:

(a)

v zvezi s specifičnimi dejavnostmi distribucije zavarovalnih produktov, ki se izvajajo, okoliščine, ki pomenijo ali zaradi katerih lahko nastane nasprotje interesov, ki pomeni tveganje za škodovanje interesom ene ali več strank;

(b)

postopke, ki jih je treba izvesti, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje takih nasprotij in preprečevanje, da škodijo interesom stranke.

Člen 5

Postopki in ukrepi v okviru politike obvladovanja nasprotij interesov

Postopki in ukrepi iz člena 4(2)(b) so sorazmerni z velikostjo in dejavnostmi zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice ter skupine, ki ji morda pripada, ter s tveganjem škodovanja interesom strank.

Postopki, ki jih je treba izvesti, in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 4(2)(b), vključujejo, kot je ustrezno:

(a)

učinkovite postopke za preprečevanje ali nadzor izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo dejavnosti, pri katerih je prisotno tveganje nasprotij interesov, če bi lahko izmenjava takih informacij škodovala interesom ene ali več strank;

(b)

ločen nadzor zadevnih oseb, katerih glavne funkcije vključujejo opravljanje dejavnosti v imenu strank ali opravljanje storitev za stranke, katerih interesi bi lahko pomenili nasprotje interesov, ali ki kako drugače predstavljajo drugačne interese, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov, vključno z interesi zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice;

(c)

odstranitev vsake neposredne povezave med plačili, vključno s prejemki, zadevnih oseb, ki se ukvarjajo z eno dejavnostjo, in plačili, vključno s prejemki, drugih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo z drugo dejavnostjo, kadar bi lahko v zvezi s temi dejavnostmi nastalo nasprotje interesov;

(d)

ukrepe za preprečevanje ali omejevanje tveganja, da katera koli oseba uveljavlja neustrezen vpliv na način, kako zavarovalni posrednik ali zavarovalnica oziroma njuni vodilni ali zaposleni ali katera koli oseba, ki je z njim neposredno ali posredno povezana prek nadzora, opravlja dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov;

(e)

ukrepe za preprečevanje ali nadziranje hkratnega ali zaporednega ukvarjanja zadevne osebe z ločenimi dejavnostmi distribucije zavarovalnih produktov, če lahko to ovira ustrezno obvladovanje nasprotij interesov;

(f)

politiko sprejemanja daril in koristi, ki jasno določa, pod katerimi pogoji se lahko darila in koristi prejmejo ali dodelijo ter katere ukrepe je treba sprejeti pri prejemanju in dodeljevanju daril in koristi.

Kadar lahko zavarovalni posredniki in zavarovalnice dokažejo, da z ukrepi in postopki iz odstavka 1 ni mogoče ustrezno zagotoviti, da se dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov izvajajo v skladu z najboljšimi interesi stranke in da niso pristranski zaradi nasprotij interesov zavarovalnega posrednika, zavarovalnice ali druge stranke, zavarovalni posredniki in zavarovalnice v ta namen sprejmejo zadostne alternativne ukrepe in postopke.

Člen 6

Razkritja

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice se izogibajo čezmernemu zanašanju na razkritja ter s tem zagotovijo, da so razkritja v skladu s členom 28(2) Direktive (EU) 2016/97 skrajno sredstvo, ki se lahko uporabi samo, kadar učinkovite organizacijske in upravne ureditve, ki jih je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica vzpostavil za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov v skladu s členom 27 Direktive (EU) 2016/97, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da se prepreči tveganje za škodovanje interesom strank preprečila.

Za namene razkritja nasprotij interesov zavarovalni posredniki in zavarovalnice sprejmejo vse naslednje ukrepe:

(a)

zagotovijo specifičen opis zadevnega nasprotja interesov;

(b)

pojasnijo splošno naravo in vire nasprotja interesov;

(c)

pojasnijo tveganja za stranko, ki izhajajo iz nasprotij interesov, in ukrepe, sprejete za zmanjšanje navedenih tveganj;

(d)

jasno navedejo, da organizacijske in upravne ureditve, ki jih je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica vzpostavil za preprečevanje ali obvladovanje navedenega interesa, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da se prepreči tveganje za škodovanje interesom strank.

Člen 7

Pregled in vodenje evidenc

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice za namene člena 27 Direktive (EU) 2016/97 ocenijo in redno, tj. vsaj enkrat letno, pregledajo politiko obvladovanja nasprotij interesov, vzpostavljeno v skladu s členom 4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice vodijo in redno posodabljajo evidenco vseh okoliščin, v katerih je nastalo ali, v primeru tekoče storitve ali dejavnosti, lahko nastane nasprotje interesov, ki pomeni tveganje za škodovanje interesom stranke.

Višje vodstvo zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o okoliščinah iz prvega pododstavka.

Člen 8

Ocena spodbud in shem spodbud

Za spodbudo ali shemo spodbud se šteje, da ima škodljiv vpliv na kakovost zadevne storitve za stranko, kadar ima takšno naravo in obseg, da zagotavlja spodbudo za izvajanje dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov na način, ki ni v skladu z obveznostjo glede poštenega, pravičnega in strokovnega poslovanja v skladu z najboljšimi interesi strank.

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice za oceno, ali ima spodbuda ali shema spodbud škodljiv vpliv na kakovost zadevne storitve za stranko, izvedejo splošno analizo, pri čemer upoštevajo vse zadevne dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo tveganje škodljivega vpliva na kakovost zadevne storitve za stranko, in vse organizacijske ukrepe, ki jih je sprejel zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ki opravlja dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov, da bi preprečil tveganje škodljivega vpliva.

Upoštevajo zlasti naslednja merila:

(a)

ali bi lahko spodbuda ali shema spodbud zavarovalnega posrednika ali zavarovalnico spodbudila, da stranki ponudi ali priporoči določen zavarovalni produkt ali določeno storitev, čeprav bi lahko zavarovalni posrednik ali zavarovalnica ponudil drugi zavarovalni produkt ali drugo storitev, ki bi bolje ustrezala potrebam stranke;

(b)

ali spodbuda ali shema spodbud temelji izključno ali pretežno na kvantitativnih poslovnih merilih oziroma ali upošteva ustrezna kvalitativna merila, ki odražajo spoštovanje veljavnih predpisov, kakovost storitev, opravljenih za stranke, in zadovoljstvo strank;

(c)

vrednost plačane ali prejete spodbude glede na vrednost produkta in opravljene storitve;

(d)

ali je spodbuda v celoti ali pretežno plačana v trenutku sklenitve zavarovalne pogodbe oziroma je razširjena na celotno trajanje navedene pogodbe;

(e)

ali je vzpostavljen ustrezen mehanizem, s katerim se zahteva vračilo spodbude, če se produkt predčasno prekine ali se od njega odstopi v zgodnji fazi ali če so bili oškodovani interesi stranke;

(f)

ali je določena katera koli oblika spremenljivega ali pogojnega praga ali katera koli druga vrsta pospeševalca vrednosti, ki se aktivira, ko se doseže cilj na podlagi obsega ali vrednosti prodaje.

POGLAVJE III

OCENA PRIMERNOSTI IN USTREZNOSTI

ODDELEK 1

Ocena primernosti

Člen 9

Informacije, ki jih je treba pridobiti za oceno primernosti

Zavarovalni posredniki ali zavarovalnice za namene svetovanja o zavarovalnem naložbenem produktu v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2016/97 določijo obseg informacij, ki jih je treba zbrati od strank ali potencialnih strank, pri čemer upoštevajo vse elemente svetovanja, ki se zagotovi tem strankam ali potencialnim strankam.

Brez poseganja v dejstvo, da mora biti v skladu s členom 20(1) Direktive (EU) 2016/97 vsaka predlagana pogodba v skladu z zahtevami in potrebami stranke, zavarovalni posredniki ali zavarovalnice od strank ali potencialnih strank pridobijo informacije, ki jih potrebujejo, da se seznanijo z osnovnimi dejstvi o stranki ali potencialni stranki in da pridobijo razumno osnovo za določitev, ali njihovo osebno priporočilo stranki ali potencialni stranki izpolnjuje vsa naslednja merila:

▼M2

(a)

uresničuje investicijske cilje zadevne stranke ali potencialne stranke, vključno z dovoljenim tveganjem te osebe ter njenimi morebitnimi preferencami glede trajnostnosti;

▼B

(b)

ustreza finančnemu položaju stranke ali potencialne stranke, vključno z njeno zmožnostjo kritja izgub;

(c)

je takšno, da ima stranka ali potencialna stranka potrebno znanje in izkušnje s področja naložb, povezanih s specifično vrsto produkta ali storitve.

Informacije v zvezi s finančnim položajem stranke ali potencialne stranke, vključno z njeno zmožnostjo kritja izgub, vključujejo, po potrebi, informacije o viru in obsegu rednih dohodkov stranke ali potencialne stranke, sredstvih, vključno z likvidnimi sredstvi, naložbah in nepremičninah ter o njenih rednih finančnih obveznostih. Raven zbranih informacij je ustrezna glede na specifično vrsto produkta ali storitve, ki se preučuje.

▼M2

Informacije o investicijskih ciljih stranke ali potencialne stranke po potrebi vključujejo informacije o tem, kako dolgo želi stranka ali potencialna stranka imeti naložbo, o njenih preferencah glede prevzemanja tveganj, o profilu tveganja, o namenih naložbe in tudi o njenih preferencah glede trajnostnosti. Raven zbranih informacij je ustrezna glede na specifično vrsto produkta ali storitve, ki se preučuje.

▼B

Če zavarovalni posrednik ali zavarovalnica ne pridobi informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2016/97, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki ali potencialni stranki ne svetuje o zavarovalnih naložbenih produktih.

▼M2

Pri svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2016/97 zavarovalni posrednik ali zavarovalnica ne priporoči produkta, če nobeden od produktov ni primeren za stranko ali potencialno stranko.

Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica ne priporoči zavarovalnih naložbenih produktov kot produktov, ki ustrezajo preferencam stranke ali potencialne stranke glede trajnostnosti, če ti zavarovalni naložbeni produkti ne ustrezajo tem preferencam. Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki ali potencialnim strankam pojasni razloge, zaradi katerih tega ni storila, in vodi evidenco o teh razlogih.

Če nobeden od zavarovalnih naložbenih produktov ne ustreza preferencam stranke ali potencialne stranke glede trajnostnosti in se stranka odloči prilagoditi svoje preference glede trajnostnosti, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica vodi evidenco o odločitvi stranke, vključno z razlogi za to odločitev.

▼B

Pri svetovanju, ki vključuje zamenjavo med osnovnimi naložbenimi sredstvi, zavarovalni posredniki in zavarovalnice zberejo tudi potrebne informacije o obstoječih osnovnih naložbenih sredstvih in priporočenih novih naložbenih sredstvih stranke ter izvedejo analizo pričakovanih stroškov in koristi zamenjave, tako da lahko razumno dokažejo, da bodo po pričakovanjih koristi zamenjave večje od stroškov.

Člen 10

Zanesljivost informacij

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice sprejmejo razumne ukrepe za zagotovitev, da so informacije, zbrane o strankah ali potencialnih strankah za namene ocene primernosti, zanesljive. Taki ukrepi med drugim vključujejo:

(a)

zagotavljanje, da se stranke zavedajo pomena zagotavljanja točnih in aktualnih informacij;

(b)

zagotavljanje, da vsa orodja, kot so orodja za oceno profila tveganja ali orodja za oceno strankinega znanja in izkušenj, uporabljena v postopku ocene primernosti, ustrezajo namenu in so primerno zasnovana za uporabo pri strankah podjetja, pri čemer se vse omejitve opredelijo in aktivno obvladujejo med postopkom ocene primernosti;

(c)

zagotavljanje, da bodo stranke verjetno razumele vprašanja, uporabljena pri postopku ter da vprašanja natančno odražajo strankine cilje in potrebe ter zajemajo informacije, ki so potrebne za oceno primernosti, in

(d)

sprejetje ustreznih ukrepov za zagotovitev doslednosti informacij strank, na primer preverjanje, ali so v informacijah, ki so jih predložile stranke, očitne netočnosti.

Člen 11

Komunikacija s strankami glede ocene primernosti

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice ne ustvarjajo nobene dvoumnosti ali zmede glede svojih odgovornosti v postopku, v katerem ocenjujejo primernost zavarovalnih naložbenih produktov v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2016/97. Zavarovalni posredniki in zavarovalnice na jasen in preprost način stranke obvestijo, da je razlog za oceno primernosti zavarovalnemu posredniku ali zavarovalnici omogočiti, da ravna v najboljšem interesu stranke.

Člen 12

Avtomatizirano svetovanje

Odgovornost zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice za izvedbo ocene primernosti v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2016/97 se ne zmanjša, ker se svetovanje o zavarovalnih naložbenih produktih deloma ali v celoti izvaja prek avtomatiziranega ali polavtomatiziranega sistema.

Člen 13

Skupinsko zavarovanje

Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica v zvezi s skupinskim zavarovanjem pripravi in izvaja politiko, s kateri določi, za koga se izvede ocena primernosti, kadar se zavarovalna pogodba sklene v imenu skupine članov, pri čemer se posamezni član ne more posamezno odločiti za vključitev. Taka politika vključuje tudi pravila o tem, kako se bo ocena izvajala v praksi, vključno s tem, od koga se zberejo informacije o znanju in izkušnjah, finančnem položaju in investicijskih ciljih.

Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica evidentira politiko, vzpostavljeno v skladu s prvim odstavkom.

Člen 14

Izjava o primernosti

Pri svetovanju o primernosti zavarovalnega naložbenega produkta v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2016/97 zavarovalni posredniki in zavarovalnice stranki predložijo izjavo (izjavo o primernosti), ki vključuje:

(a)

opis svetovanja;

(b)

informacije o tem, kako je zagotovljeno priporočilo primerno za stranko, še zlasti, kako:

▼M2

(i)

uresničuje investicijske cilje stranke, vključno z dovoljenim tveganjem te osebe, in ali se investicijski cilji stranke dosegajo ob upoštevanju njenih preferenc glede trajnostnosti;

▼B

(ii)

ustreza finančnemu položaju stranke, vključno z njeno zmožnostjo kritja izgub, in

(iii)

ustreza znanju in izkušnjam stranke.

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice v izjavo o primernosti vključijo in stranke opozorijo na informacije o tem, ali je verjetno, da bo morala stranka v zvezi s priporočenimi zavarovalnimi naložbenimi produkti zaprositi za redni pregled njihovih ureditev.

Če je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranko obvestil, da bo izvedel redno oceno primernosti, so lahko nadaljnje izjave po vzpostavitvi začetne storitve omejene na spremembe v storitvah ali osnovnih naložbenih sredstvih in/ali okoliščinah stranke, pri čemer ni treba znova navajati vseh podrobnosti iz prve izjave.

Zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki zagotavljajo redno oceno primernosti, v skladu z najboljšimi interesi svojih strank primernost priporočenih zavarovalnih naložbenih produktov pregledajo vsaj enkrat letno. Pogostost ocenjevanja se poveča glede na značilnosti stranke, kot je dovoljeno tveganje, in naravo priporočenega zavarovalnega naložbenega produkta.

▼M2

Zahteve po izpolnjevanju preferenc strank ali potencialnih strank glede trajnostnosti, kadar so relevantne, ne spreminjajo pogojev iz prvega pododstavka.

▼B

ODDELEK 2

Ocena ustreznosti

Člen 15

Postopek ocenjevanja

Brez poseganja v dejstvo, da mora biti v skladu s členom 20(1) Direktive (EU) 2016/97 vsaka predlagana pogodba skladna z zahtevami in potrebami stranke, zavarovalni posredniki ali zavarovalnice preverijo, ali ima stranka potrebne izkušnje in znanje, da lahko razume tveganja, povezana s predlagano ali zahtevano storitvijo ali produktom, ko ocenjujejo, ali je zavarovalna storitev ali produkt, distribuiran v skladu s členom 30(2) Direktive (EU) 2016/97, ustrezen za stranko.

Člen 16

Nekompleksni zavarovalni naložbeni produkti

Zavarovalni naložbeni produkt se šteje za nekompleksnega za namene člena 30(3)(a)(ii) Direktive (EU) 2016/97, kadar izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

vključuje pogodbeno zajamčeno minimalno vrednost zapadlosti, ki je vsaj enaka znesku, ki ga stranka plača po odbitku upravičenih stroškov;

(b)

ne vključuje klavzule, pogoja ali sprožilca, ki zavarovalnici omogoča, da bistveno spremeni naravo, tveganje ali profil izplačila zavarovalnega naložbenega produkta;

(c)

zagotavlja možnosti za predčasno prekinitev ali drugo obliko unovčenja zavarovalnega naložbenega produkta v vrednosti, ki je stranki na voljo;

(d)

ne vključuje nobenih eksplicitnih ali implicitnih stroškov, zaradi katerih bi se lahko, tudi če tehnično obstajajo pogoste priložnosti za predčasno prekinitev ali drugo obliko unovčenja zavarovalnega naložbenega produkta, povzročila nerazumna škoda stranki, ker so dajatve nesorazmerne s stroški za zavarovalnico;

(e)

na noben drug način ne vključuje strukture, ki bi stranki otežila razumevanje povezanih tveganj.

ODDELEK 3

Skupne določbe za oceno primernosti in ustreznosti

Člen 17

Informacije, ki se pridobijo od stranke

Za namene člena 30(1) in (2) Direktive (EU) 2016/97 potrebne informacije, ki jih zavarovalni posredniki in zavarovalnice pridobijo v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke na zadevnem področju naložb, po potrebi vključujejo, in sicer v ustrezni meri glede na naravo stranke, naravo in vrsto ponujenega ali zahtevanega produkta ali storitve, vključno s kompleksnostjo in tveganji, ki jih vsebuje:

(a)

vrste storitev, poslov, zavarovalnih naložbenih produktov ali finančnih instrumentov, s katerimi je stranka ali potencialna stranka seznanjena;

(b)

naravo, število, obseg in pogostost poslov stranke ali potencialne stranke z zavarovalnimi naložbenimi produkti ali finančnimi instrumenti in obdobje, v katerem so bili izvedeni;

(c)

stopnjo izobrazbe in poklic ali zadevni nekdanji poklic stranke ali potencialne stranke.

Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica ne sme stranke ali potencialne stranke odvračati od zagotovitve informacij, ki se zahtevajo na podlagi člena 30(1) in (2) Direktive (EU) 2016/97.

Če so bile informacije, zahtevane za namene člena 30(1) ali (2) Direktive (EU) 2016/97, že pridobljene v skladu s členom 20 Direktive (EU) 2016/97, jih zavarovalni posredniki in zavarovalnice od stranke ne zahtevajo znova.

Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica ima pravico, da se opira na informacije, ki jih predložijo njegove stranke ali potencialne stranke, razen če ve ali bi moral vedeti, da so te informacije očitno zastarele, netočne ali nepopolne.

Člen 18

Redno poročilo

Brez poseganja v člen 185 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki na trajnem nosilcu podatkov predloži redno poročilo o opravljenih storitvah in poslih, sklenjenih v imenu stranke.

Redno poročilo, zahtevano v odstavku 1, zagotavlja pošten in uravnotežen pregled opravljenih storitev in poslov, sklenjenih v imenu stranke, v obdobju poročanja ter vključuje, kadar je ustrezno, skupne stroške v zvezi s temi storitvami in posli ter vrednost vsakega osnovnega naložbenega sredstva.

Redno poročilo, zahtevano v odstavku 1, se zagotovi vsaj enkrat letno.

Člen 19

Hramba evidenc

Brez poseganja v uporabo Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) zavarovalni posredniki in zavarovalnice vodijo evidence ocen primernosti ali ustreznosti, opravljenih v skladu s členom 30(1) in (2) Direktive (EU) 2016/97. Evidence vključujejo informacije, pridobljene od strank, in vse dokumente, sklenjene s stranko, vključno z dokumenti, ki določajo pravice podpisnikov in druge pogoje, pod katerimi bo zavarovalni posrednik ali zavarovalnica opravljal svoje storitve stranki. Taka evidenca se hrani vsaj za obdobje trajanja razmerja med zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico in stranko.

V primeru ocene primernosti, opravljene v skladu s členom 30(1) Direktive (EU) 2016/97, evidenca vključuje tudi:

(a)

rezultat ocene primernosti;

(b)

priporočilo, podano stranki, in izjavo, predloženo v skladu s členom 14(1) te uredbe;

(c)

vse spremembe, ki jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica izvede v zvezi z oceno primernosti, zlasti vse spremembe v zvezi z dovoljenim tveganjem stranke;

(d)

vse spremembe osnovnih naložbenih sredstev.

V primeru ocene ustreznosti, opravljene v skladu s členom 30(2) Direktive (EU) 2016/97, evidenca vključuje tudi:

(a)

rezultat ocene ustreznosti;

(b)

vsa opozorila stranki, kadar se je zavarovalni naložbeni produkt ocenil za potencialno neustreznega za stranko, ali je stranka zahtevala, da se postopek sklenitve pogodbe nadaljuje kljub opozorilu, in, kadar je relevantno, ali je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica sprejel zahtevo stranke glede nadaljevanja postopka sklenitve pogodbe;

(c)

vsa opozorila stranki, kadar stranka ni predložila dovolj informacij, da bi zavarovalni posrednik ali zavarovalnica lahko ocenil ustreznost zavarovalnega naložbenega produkta, ali je stranka zahtevala, da se postopek sklenitve pogodbe nadaljuje kljub opozorilu, in, kadar je relevantno, ali je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica sprejel zahtevo stranke glede nadaljevanja postopka sklenitve pogodbe.

Evidence se hranijo na nosilcu podatkov, na katerem se lahko informacije shranijo tako, da lahko pristojni organ v prihodnosti do njih dostopa. Pristojni organ ima možnost hitrega dostopa do evidenc ter jasne in natančne rekonstrukcije vsakega elementa ter lahko zlahka ugotovi vse spremembe, popravke ali druge prilagoditve in vsebino evidenc pred takimi spremembami.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M1

Velja od datuma, ko morajo države članice uporabljati ukrepe iz prvega pododstavka člena 42(1) Direktive (EU) 2016/97.

▼B

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/541 z dne 20. decembra 2017	L 90	59	6.4.2018
►M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1257 z dne 21. aprila 2021	L 277	18	2.8.2021