02020R1998 — SL — 02.03.2021 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA SVETA (EU) 2020/1998

z dne 7. decembra 2020

o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic

(UL L 410I 7.12.2020, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2021/371 z dne 2. marca 2021

  L 71I

1

2.3.2021



▼B

UREDBA SVETA (EU) 2020/1998

z dne 7. decembra 2020

o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic



Člen 1

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) 

„zahtevek“ pomeni vsak zahtevek, ne glede na to, ali se uveljavlja v pravnem postopku ali ne, vložen pred dnevom začetka veljavnosti te uredbe ali po njem, ki izhaja iz pogodbe ali transakcije ali je v zvezi s pogodbo ali transakcijo, in zlasti:

(i) 

zahtevek za izpolnitev katere koli obveznosti, ki izhaja iz pogodbe ali transakcije ali je v zvezi s pogodbo ali transakcijo;

(ii) 

zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo obveznice, finančne garancije ali jamstva v kakršni koli obliki;

(iii) 

zahtevek za nadomestilo škode v zvezi s pogodbo ali transakcijo;

(iv) 

nasprotni zahtevek;

(v) 

zahtevek za priznanje ali izvršitev, vključno s postopkom eksekvature, sodbe, arbitražne odločbe ali enakovredne odločitve, ne glede na to, kje je bila oblikovana ali izdana;

(b) 

„pogodba ali transakcija“ pomeni vsako transakcijo v kakršni koli obliki in v okviru katere koli veljavne zakonodaje, ki vsebuje eno ali več pogodb ali podobnih obveznosti, sklenjenih med istimi ali različnimi stranmi; v ta namen „pogodba“ vključuje obveznice, garancije ali jamstva, zlasti finančne garancije ali jamstva, ter kredite, ki so lahko pravno samostojni ali ne, ter vse pripadajoče določbe, ki izhajajo iz transakcije ali so z njo v zvezi;

(c) 

„pristojni organi“ pomeni pristojne organe držav članic, kot so določeni na spletnih mestih iz Priloge II;

(d) 

„gospodarski viri“ pomeni vse vrste premoženja, opredmeteno ali neopredmeteno, premičnine ali nepremičnine, ki sicer niso sredstva, se pa lahko uporabijo za pridobitev sredstev, blaga ali storitev;

(e) 

„zamrznitev gospodarskih virov“ pomeni preprečitev njihove uporabe za pridobivanje sredstev, blaga ali storitev na kakršen koli način, med drugim z njihovo prodajo, oddajo v najem ali obremenitvijo s hipoteko;

(f) 

„zamrznitev sredstev“ pomeni preprečitev kakršnega koli premika, prenosa, spremembe ali uporabe sredstev, dostopa do njih ali kakršnega koli ravnanja z njimi, ki bi imelo za posledico kakršno koli spremembo v njihovi količini, znesku, lokaciji, lastništvu, posedovanju, značilnosti, namembnosti ali drugo spremembo, ki bi omogočila uporabo sredstev, vključno z upravljanjem portfeljev;

(g) 

„sredstva“ pomeni vse vrste finančnih sredstev in koristi, kar vključuje, vendar ni omejeno na:

(i) 

gotovino, čeke, denarne terjatve, menice, denarna nakazila in druge plačilne instrumente;

(ii) 

vloge pri finančnih institucijah ali drugih subjektih, stanja na računih, dolgove in dolžniške obveznosti;

(iii) 

vrednostne papirje in dolžniške instrumente, s katerimi se trguje javno ali zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati vrednostnih papirjev, obveznicami, dolžniškimi vrednostnimi papirji, nakupnimi boni, zadolžnicami in pogodbami na izvedene finančne instrumente;

(iv) 

obresti, dividende ali druge dohodke iz premoženja ali vrednost, ustvarjeno s premoženjem;

(v) 

kredit, pravico do pobota, garancije, garancije za dobro izvedbo ali druge finančne obveznosti;

(vi) 

kreditna pisma, nakladnice, kupoprodajne listine;

(vii) 

dokumente, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali finančnih virov;

(h) 

„ozemlje Unije“ pomeni ozemlja držav članic, kjer se uporablja Pogodba o Evropski uniji (PEU), pod pogoji, določenimi v PEU, vključno z njihovim zračnim prostorom.

Člen 2

1.  

Ta uredba se uporablja za:

(a) 

genocid;

(b) 

kazniva dejanja zoper človečnost;

(c) 

naslednje hude kršitve ali zlorabe človekovih pravic:

(i) 

mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje;

(ii) 

suženjstvo;

(iii) 

izvensodne in samovoljne usmrtitve in poboji ter usmrtitve in poboji po hitrem postopku;

(iv) 

prisilno izginotje oseb;

(v) 

samovoljne aretacije in pridržanja;

(d) 

druge kršitve ali zlorabe človekovih pravic, kolikor so te kršitve ali zlorabe razširjene, sistematične ali kako drugače resno zaskrbljujoče glede na cilje skupne zunanje in varnostne politike iz člena 21 PEU, vključujejo pa, vendar niso omejene na:

(i) 

trgovino z ljudmi, prav tako zlorabe človekovih pravic s strani tihotapcev migrantov iz tega člena;

(ii) 

spolno nasilje in nasilje zaradi spola;

(iii) 

kršitve ali zlorabe svobode mirnega zbiranja in združevanja;

(iv) 

kršitve ali zlorabe svobode izražanja mnenja in izražanja;

(v) 

kršitve ali zlorabe svobode veroizpovedi ali prepričanja.

2.  

Za namen uporabe odstavka 1 je treba upoštevati običajno mednarodno pravo in splošno sprejete instrumente mednarodnega prava, kot so:

(a) 

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

(b) 

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

(c) 

Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida;

(d) 

Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju;

(e) 

Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije;

(f) 

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

(g) 

Konvencija o otrokovih pravicah;

(h) 

Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

(i) 

Konvencija o pravicah invalidov;

(j) 

Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

(k) 

Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

(l) 

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3.  

Za namene te uredbe lahko fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi vključujejo:

(a) 

državne akterje;

(b) 

druge akterje, ki imajo dejanski nadzor ali oblast nad ozemljem;

(c) 

druge nedržavne akterje pod pogoji iz člena 1(4) Sklepa (SZVP) 2020/1999.

Člen 3

1.  
Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom katere koli fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa iz Priloge I.
2.  
Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz Priloge I je prepovedano neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire.
3.  

Priloga I vsebuje, kakor določi Svet v skladu s členom 3 Sklepa (SZVP) 2020/1999:

(a) 

fizične ali pravne osebe, subjekte ali organe, ki so odgovorni za dejanja, določena v členu 2(1);

(b) 

fizične ali pravne osebe, subjekte ali organe, ki zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za dejanja, določena v členu 2(1), ali so kako drugače vpleteni v ta dejanja, vključno z načrtovanjem, vodenjem, naročanjem, pomočjo, pripravo, olajševanjem ali spodbujanjem takih dejanj;

(c) 

fizične ali pravne osebe, subjekte ali organe, ki so povezani s fizičnimi ali pravnimi osebami, subjekti ali organi, zajetimi v točkah (a) in (b).

Člen 4

1.  

Z odstopanjem od člena 3 lahko pristojni organi držav članic odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali njihovo dajanje na razpolago pod pogoji, kot se jim zdijo primerni, potem ko so ugotovili, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri:

(a) 

potrebni za zadovoljitev osnovnih potreb fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov s seznama v Prilogi I in vzdrževanih družinskih članov takih fizičnih oseb, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravstveno oskrbo, davke, zavarovalne premije in stroške za storitve javnih služb;

(b) 

namenjeni izključno za plačilo zmernih honorarjev ali povračilo nastalih izdatkov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev;

(c) 

namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za redno hrambo ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov;

(d) 

potrebni za kritje izrednih izdatkov, če ustrezni pristojni organ vsaj dva tedna pred odobritvijo pristojnim organom drugih držav članic in Komisiji uradno sporoči razloge, na podlagi katerih meni, da je treba izdati posamezno odobritev, ali

(e) 

nakazani na račun ali z računa diplomatske ali konzularne misije ali mednarodne organizacije, ki ima imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, če so taka plačila namenjena za uradne naloge diplomatske ali konzularne misije ali mednarodne organizacije.

2.  
Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 1, v dveh tednih po odobritvi.

Člen 5

1.  
Z odstopanjem od člena 3 lahko pristojni organi držav članic odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali dajanje na razpolago določenih sredstev ali gospodarskih virov pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, potem ko ugotovijo, da je zagotavljanje takih sredstev ali gospodarskih virov potrebno za humanitarne namene, kot sta zagotavljanje in omogočanje zagotavljanja pomoči, vključno z zdravili, hrano ali prevozom humanitarnih delavcev in s tem povezane pomoči, ali za evakuacije.
2.  
Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 1, v štirih tednih po odobritvi.

Člen 6

1.  

Z odstopanjem od člena 3(1) lahko pristojni organi držav članic odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

sredstva ali gospodarski viri so predmet arbitražne odločbe, izdane pred datumom, ko so bili fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz člena 3 uvrščeni na seznam iz Priloge I, ali sodne ali upravne odločbe, izdane v Uniji, ali sodne odločbe, izvršljive v zadevni državi članici, pred navedenim datumom ali po njem;

(b) 

sredstva ali gospodarski viri se bodo uporabljali izključno za poravnavo terjatev, ki so zavarovane s tako odločbo ali so v taki odločbi priznane kot veljavne, v mejah, določenih z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo pravice oseb s takimi terjatvami;

(c) 

odločba ni v korist fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama v Prilogi I ter

(d) 

priznanje odločbe ni v nasprotju z javnim redom zadevne države članice.

2.  
Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 1, v dveh tednih po odobritvi.

Člen 7

1.  

Z odstopanjem od člena 3(1) in pod pogojem, da mora fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ s seznama iz Priloge I poravnati plačilo na podlagi pogodbe ali sporazuma, ki ga je sklenila zadevna fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ali obveznost, ki je nastala za zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, pred dnem, ko je bila ta fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ vključena v Prilogo I, lahko pristojni organi držav članic pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, pod pogojem, da je zadevni pristojni organ ugotovil, da:

(a) 

se bodo sredstva ali gospodarski viri uporabili za plačilo s strani fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama v Prilogi I in

(b) 

plačilo ne pomeni kršitve člena 3(2).

2.  
Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 1, v dveh tednih po odobritvi.

Člen 8

1.  
Člen 3(2) finančnim ali kreditnim institucijam, ki prejemajo sredstva, ki jih tretje strani prenesejo na račune fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov s seznama, ne preprečuje kreditiranja zamrznjenih računov, pod pogojem, da se kakršen koli tak priliv na tak račun tudi zamrzne. Finančne ali kreditne institucije o vsaki taki transakciji brez odlašanja obvestijo ustrezni pristojni organ.
2.  

Člen 3(2) se ne uporablja za prilive na zamrznjenih računih za:

(a) 

obresti ali druge dohodke na navedenih računih;

(b) 

zapadla plačila po pogodbah, sporazumih ali obveznostih, ki so bili sklenjeni ali so nastali pred datumom, ko je bila fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz člena 3 vključena v Prilogo I, ali

(c) 

plačila, zapadla na podlagi sodnih, upravnih ali arbitražnih odločb, izdanih v državi članici ali izvršljivih v zadevni državi članici,

pod pogojem, da za takšne obresti, druge dohodke in plačila še naprej veljajo ukrepi iz člena 3(1).

Člen 9

1.  

Fizične in pravne osebe ter subjekti in organi brez poseganja v veljavna pravila glede poročanja, zaupnosti in poslovne skrivnosti:

(a) 

pristojnemu organu države članice, kjer prebivajo ali imajo sedež, nemudoma predložijo vse informacije, ki bi olajšale izvajanje te uredbe, kot so informacije o računih in zneskih, zamrznjenih v skladu s členom 3(1), ter posredujejo te informacije Komisiji neposredno ali prek države članice ter

(b) 

sodelujejo s pristojnim organom pri vsakem preverjanju informacij iz točke (a).

2.  
Vse dodatne informacije, ki jih Komisija prejme neposredno, se dajo na voljo državam članicam.
3.  
Vse informacije, poslane ali prejete v skladu s tem členom, se uporabljajo samo za namene, za katere so bile poslane ali prejete.

Člen 10

Prepovedano je zavestno in namerno sodelovati pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje ukrepom iz člena 3.

Člen 11

1.  
Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ali odklonitev dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago, izvedena v dobri veri, da je tako dejanje v skladu s to uredbo, ne povzroči nikakršne odgovornosti fizične ali pravne osebe ali subjekta ali organa, ki jo uveljavlja, ali njegovih predstojnikov ali zaposlenih, razen če se dokaže, da je bila zamrznitev ali zadržanje sredstev in gospodarskih virov posledica malomarnosti.
2.  
Če fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi niso vedeli in niso imeli utemeljenega razloga za sum, da bi lahko s svojim ravnanjem kršili ukrepe, določene v tej uredbi, za svoje ravnanje niso odgovorni.

Člen 12

1.  

V zvezi s kakršno koli pogodbo ali transakcijo, katere izvedba je bila neposredno ali posredno v celoti ali deloma ovirana zaradi ukrepov, uvedenih v skladu s to uredbo, se ne ugodi nobenemu zahtevku, vključno z zahtevki za nadomestilo škode ali kakršnemu koli drugemu zahtevku te vrste, kot je odškodninski zahtevek ali zahtevek za uveljavljanje garancije, zlasti zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo obveznice, ali garancije ali nadomestilo škode, zlasti finančne garancije ali finančnega jamstva v kakršni koli obliki, ki ga vložijo:

(a) 

fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi s seznama iz Priloge I;

(b) 

katera koli fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki deluje prek ene od fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov iz točke (a) ali v njihovem imenu.

2.  
V vseh postopkih za uveljavitev zahtevka dokazno breme, da izpolnitev zahtevka ni prepovedana z odstavkom 1, nosi fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki uveljavlja ta zahtevek.
3.  
Ta člen ne posega v pravico fizičnih ali pravnih oseb, subjektov in organov iz odstavka 1 do sodne presoje zakonitosti neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skladu s to uredbo.

Člen 13

1.  

Komisija in države članice se medsebojno obvestijo o ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo, in si izmenjajo vse druge relevantne informacije, ki so jim na voljo v zvezi s to uredbo, zlasti informacije v zvezi s:

(a) 

sredstvi, zamrznjenimi v skladu s členom 3, in odobritvami, izdanimi v skladu s členi 4, 5, 6 in 7;

(b) 

kršitvami in težavami pri izvrševanju ter sodbami, ki jih izrečejo nacionalna sodišča.

2.  
Države članice takoj obvestijo druga drugo in Komisijo o vseh drugih relevantnih informacijah, s katerimi razpolagajo, ki bi lahko vplivale na učinkovito izvajanje te uredbe.

Člen 14

1.  
Kadar Svet odloči, da se za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ uvedejo ukrepi iz člena 3, ustrezno spremeni Prilogo I.
2.  
Svet o odločitvi iz odstavka 1, vključno z razlogi za uvrstitev na seznam, obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer da tej fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu možnost, da predloži pripombe.
3.  
Kadar so predložene pripombe ali so predstavljeni tehtni novi dokazi, Svet pregleda odločitve iz odstavka 1 in skladno s tem obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ.
4.  
Seznam iz Priloge I se redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.
5.  
Komisija je pooblaščena, da spremeni Prilogo II na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice.

Člen 15

1.  
Priloga I vsebuje razloge za uvrstitev zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov na seznam.
2.  
Priloga I vsebuje informacije, potrebne za identifikacijo zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, kadar so te informacije na voljo. V zvezi s fizičnimi osebami lahko take informacije vključujejo: imena in vzdevke, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številko potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Za pravne osebe, subjekte ali organe lahko te informacije vključujejo imena, kraj in datum registracije, matično številko in sedež podjetja.

Člen 16

1.  
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2.  
Države članice po začetku veljavnosti te uredbe brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1 in jo uradno obveščajo o vseh naknadnih spremembah.

Člen 17

1.  

Svet, Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) obdelujejo osebne podatke za namene opravljanja nalog, ki jih imajo po tej uredbi. Te naloge vključujejo:

(a) 

kar zadeva Svet, pripravo in spreminjanje Priloge I;

(b) 

kar zadeva visokega predstavnika, pripravo sprememb Priloge I;

(c) 

kar zadeva Komisijo:

(i) 

dodajanje vsebine Priloge I na elektronski prečiščeni seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo finančne sankcije Unije, ter na interaktivni zemljevid sankcij, ki sta javno dostopna;

(ii) 

obdelavo informacij o učinku ukrepov iz te uredbe, kot so vrednost zamrznjenih sredstev in podatki o odobritvah, ki so jih izdali pristojni organi.

2.  
Svet, Komisija in visoki predstavnik lahko po potrebi obdelujejo ustrezne podatke v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih storijo fizične osebe s seznama, s kazenskimi obsodbami teh oseb ali z varnostnimi ukrepi v zvezi s takimi osebami samo, kolikor je taka obdelava potrebna za pripravo Priloge I.
3.  
Za namene te uredbe so Svet, služba Komisije s seznama v Prilogi II k tej uredbi in visoki predstavnik določeni za „upravljavca“ v smislu točke 8 člena 3 Uredbe (EU) 2018/1725, da se zagotovi, da lahko zadevne fizične osebe uveljavljajo svoje pravice na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 18

1.  
Države članice imenujejo pristojne organe iz te uredbe in jih navedejo na spletnih mestih iz Priloge II. Države članice Komisijo uradno obvestijo o vseh spremembah naslovov spletnih mest iz Priloge II.
2.  
Države članice po začetku veljavnosti te uredbe Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o svojih pristojnih organih, vključno s kontaktnimi podatki teh pristojnih organov, in o vseh naknadnih spremembah.
3.  
Kadar je v tej uredbi določena obveznost uradnega obveščanja Komisije, sporočanja ali kakega drugega komuniciranja z njo, se za tako komunikacijo uporabljajo naslov in drugi kontaktni podatki, navedeni v Prilogi II.

Člen 19

Ta uredba se uporablja:

(a) 

na ozemlju Unije, vključno z njenim zračnim prostorom;

(b) 

na vseh zrakoplovih ali plovilih, ki so v pristojnosti posamezne države članice;

(c) 

za vse fizične osebe na ozemlju Unije ali zunaj njega, ki imajo državljanstvo države članice;

(d) 

za vse pravne osebe, subjekte ali organe na ozemlju Unije ali zunaj njega, ki so registrirani ali ustanovljeni v skladu z zakonodajo države članice;

(e) 

za vse pravne osebe, subjekte ali organe v zvezi z vsemi posli, opravljenimi v celoti ali delno znotraj Unije.

Člen 20

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.



PRILOGA I

Seznam fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov iz člena 3

A. 

Fizične osebe

▼M1



 

Ime (angleško prečrkovanje ruskega zapisa)

Ime (ruski zapis)

Podatki za ugotavljanje istovetnosti

Razlogi za uvrstitev na seznam

Datum uvrstitve na seznam

1.

Alexander (Alexandr) Petrovich KALASHNIKOV

Aлександр Петрович КАЛАШНИКОВ

Položaj(i): direktor ruske zvezne službe za izvrševanje kazni zapora (FSIN)

Datum rojstva: 27. 1. 1964

Kraj rojstva: Tatarsk, regija/pokrajina Novosibirsk, Ruska SFSR (zdaj Ruska federacija)

Državljanstvo: rusko

Spol: moški

Alexander Kalashnikov je od 8. oktobra 2019 direktor ruske zvezne službe za izvrševanje kazni zapora (FSIN). Na tem položaju nadzoruje vse dejavnosti FSIN. Kot direktor FSIN je odgovoren za hude kršitve človekovih pravic v Rusiji, tudi samovoljne aretacije in pridržanja.

FSIN je 28. decembra 2020 pozvala Alekseja Navalnega, ki se je takrat zdravil v Nemčiji (od septembra 2020 do januarja 2021), potem ko je bil zastrupljen s toksičnim živčnim plinom iz skupine novičok, naj se takoj javi svetovalcu za pogojni izpust ali pa bo zaprt zaradi kršitve pogojne kazni, izrečene zaradi poneverbe. To obsodbo o poneverbi je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2018 razglasilo za samovoljno in nepravično. Po naročilu Alexandra. Kalashnikova so uradniki FSIN 17. januarja 2021 pridržali Alekseja Navalnega, potem ko je prispel na letališče v Moskvi. Aretacija Alekseja. Navalnega temelji na sklepu mestnega sodišča v Khimkiju, ki je bil izdan na zahtevo FSIN. FSIN je že konec decembra 2020 zahteval, da sodišče pogojno kazen Alekseja Navalnega spremeni v zaporno kazen. Evropsko sodišče za človekove pravice je 17. februarja 2021 vladi Ruske federacije odredilo, naj izpusti Alekseja Navalnega.

2. marec 2021

2.

Alexander (Alexandr) Ivanovich BASTRYKIN

Алексaндр Ивaнович БАСТРЫКИН

Položaj(i): predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije

Datum rojstva: 27. 8. 1953

Kraj rojstva: Pskov, Ruska SFSR (zdaj Ruska federacija)

Državljanstvo: rusko

Spol: moški

Alexander Bastrykin je predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: odbor) od januarja 2011 (in kot vršilec dolžnosti predsednika od oktobra do decembra 2010). Na tem položaju nadzoruje vse dejavnosti odbora. Odboru uradno predseduje ruski predsednik. Kot predsednik odbora je Alexander Bastrykin odgovoren za hude kršitve človekovih pravic v Rusiji, tudi samovoljne aretacije in pridržanja.

Alexander Bastrykin je odgovoren za obsežne in sistematične represivne kampanje proti ruski opoziciji, ki so usmerjene v preiskovanje njenih članov. Odbor je 29. decembra 2020 začel preiskavo opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in ga obtožil obsežne goljufije. Aleksej Navalni in drugi so v letih po letu 2000 objavili članke o tem, da je Alexander. Bastrykin lastnik češkega nepremičninskega podjetja LAW Bohemia.

2. marec 2021

3.

Igor Viktorovich KRASNOV

Игорь Викторович КРАСНОВ

Položaj(i): generalni državni tožilec Ruske federacije

Datum rojstva: 24. 12. 1975

Kraj rojstva: Arkhangelsk, Ruska SFSR (zdaj Ruska federacija)

Državljanstvo: rusko

Spol: moški

Igor Krasnov je generalni državni tožilec Ruske federacije od 22. januarja 2020 in je bivši namestnik predsednika preiskovalnega odbora Ruske federacije. Na svojem položaju generalnega državnega tožilca nadzoruje državna tožilstva v Ruski federaciji, posebna tožilstva in vojaško tožilstvo. Kot generalni državni tožilec je odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno s samovoljnimi pridržanji demonstrantov, ter za obsežno in sistematično represijo svobode mirnega zbiranja in združevanja ter svobode mnenja in izražanja.

Pred demonstracijami 23. januarja 2021 je generalno državno tožilstvo opozorilo, da bodo udeleženci odgovarjali. Poleg tega je generalno državno tožilstvo zahtevalo, da Zvezna služba za nadzor nad komunikacijami, informacijsko tehnologijo in javnimi glasili (Roskomnadzor) omeji dostop do spletnih strani in računov na družbenih omrežjih opozicije, ki so vsebovali informacije o načrtovanih zbiranjih podpornikov Alekseja Navalnega. Generalno državno tožilstvo je 29. januarja 2021 znova zahtevalo, da Roskomnadzor omeji dostop do spletnih strani in računov na družbenih omrežjih opozicije, tokrat pred demonstracijami v podporo Navalnemu 30. in 31. januarja 2021. Internetnim podjetjem (Facebook, TikTok, Twitter, Google, Mail.ru Group) so bila poslana opozorila. Generalno državno tožilstvo je tudi naznanilo, da bodo udeleženci demonstracij kazensko preganjani.

Generalno državno tožilstvo je podprlo zahtevo ruske zvezne službe za izvrševanje kazni zapora (FSIN), da se pogojna obsodba, izrečena Alekseju Navalnemu v primeru domnevne goljufije, spremeni v zaporno kazen. Čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice njegovo obsodbo v tej zadevi leta 2018 spoznalo za samovoljno in nepravično, je bil Aleksej Navalni po svojem prihodu na moskovsko letališče 17. januarja 2021 aretiran.

2. marec 2021

4.

Viktor Vasilievich (Vasilyevich) ZOLOTOV

Виктор Васильевич ЗОЛОТОВ

Položaj(i): direktor Zvezne službe nacionalne garde Ruske federacije (Rosgvardia)

Datum rojstva: 27. 1. 1954

Kraj rojstva: Sasovo, Ruska SFSR (zdaj Ruska federacija)

Državljanstvo: rusko

Spol: moški

Viktor Zolotov je direktor Zvezne službe nacionalne garde Ruske federacije (Rosgvardia) od 5. aprila 2016 in tako vrhovni poveljnik nacionalne garde Ruske federacije ter poveljnik OMON – specialne mobilne enote, ki je del Rosgvardia. Na tem položaju nadzoruje vse dejavnosti enot Rosgvardia in OMON. Kot direktor Rosgvardie je odgovoren za hude kršitve človekovih pravic v Rusiji, vključno s samovoljnimi aretacijami in pridržanji ter sistematičnimi in obsežnimi kršitvami svobode mirnega zbiranja in združevanja, zlasti z nasilno represijo protestov in demonstracij.

Rosgvardia je sodelovala pri zatrtju demonstracij v podporo Navalnemu 23. januarja 2021, številni pripadniki OMON in nacionalne garde pa so po poročanju s protestniki ravnali brutalno in nasilno. Varnostne sile so agresivno napadle na desetine novinarjev, tudi dopisnico časopisa Meduza Kristino Safronovo, ki jo je udaril pripadnik OMON, in novinarko časopisa Novaya Gazeta Yelizaveto Kirpanovo, ki so jo z gumijevko udarili po glavi, da je začela krvaveti. Varnostne sile so samovoljno pridržale več kot 300 mladoletnih oseb.

2. marec 2021

▼B

B. 

Pravne osebe, subjekti in organi



PRILOGA II

Spletna mesta za informacije o pristojnih organih in naslov za pošiljanje uradnih obvestil Komisiji

BELGIJA

https://diplomatie.belgium.be/nl/Beleid/beleidsthemas/vrede_en_veiligheid/sancties

https://diplomatie.belgium.be/fr/politique/themes_politiques/paix_et_securite/sanctions

https://diplomatie.belgium.be/en/policy/policy_areas/peace_and_security/sanctions

BOLGARIJA

https://www.mfa.bg/en/101

ČEŠKA

www.financnianalytickyurad.cz/mezinarodni-sankce.html

DANSKA

http://um.dk/da/Udenrigspolitik/folkeretten/sanktioner/

NEMČIJA

http://www.bmwi.de/DE/Themen/Aussenwirtschaft/aussenwirtschaftsrecht,did=404888.html

ESTONIJA

http://www.vm.ee/est/kat_622/

IRSKA

http://www.dfa.ie/home/index.aspx?id=28519

GRČIJA

http://www.mfa.gr/en/foreign-policy/global-issues/international-sanctions.html

ŠPANIJA

http://www.exteriores.gob.es/Portal/en/PoliticaExteriorCooperacion/GlobalizacionOportunidadesRiesgos/Paginas/SancionesInternacionales.aspx

FRANCIJA

http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/autorites-sanctions/

HRVAŠKA

http://www.mvep.hr/sankcije

ITALIJA

https://www.esteri.it/mae/it/politica_estera/politica_europea/misure_deroghe

CIPER

http://www.mfa.gov.cy/mfa/mfa2016.nsf/mfa35_en/mfa35_en?OpenDocument

LATVIJA

http://www.mfa.gov.lv/en/security/4539

LITVA

http://www.urm.lt/sanctions

LUKSEMBURG

https://maee.gouvernement.lu/fr/directions-du-ministere/affaires-europeennes/mesures-restrictives.html

MADŽARSKA

https://kormany.hu/kulgazdasagi-es-kulugyminiszterium/ensz-eu-szankcios-tajekoztato

MALTA

https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/SMB/Pages/SMB-Home.aspx

NIZOZEMSKA

https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/internationale-sancties

AVSTRIJA

http://www.bmeia.gv.at/view.php3?f_id=12750&LNG=en&version=

POLJSKA

https://www.gov.pl/web/dyplomacja

PORTUGALSKA

http://www.portugal.gov.pt/pt/ministerios/mne/quero-saber-mais/sobre-o-ministerio/medidas-restritivas/medidas-restritivas.aspx

ROMUNIJA

http://www.mae.ro/node/1548

SLOVENIJA

http://www.mzz.gov.si/si/omejevalni_ukrepi

SLOVAŠKA

https://www.mzv.sk/europske_zalezitosti/europske_politiky-sankcie_eu

FINSKA

http://formin.finland.fi/kvyhteistyo/pakotteet

ŠVEDSKA

http://www.ud.se/sanktioner

Naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji:

European Commission

Directorate-General for Financial Stability, Financial Services and Capital Markets Union (DG FISMA)

Rue de Spa 2

1049 Bruxelles/Brussel

E-naslov: relex-sanctions@ec.europa.eu