02017O0009 — SL — 31.03.2022 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/697 z dne 4. aprila 2017 (UL L 101 13.4.2017, str. 156) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2022/508 z dne 25. marca 2022 |
L 102 |
34 |
30.3.2022 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/697
z dne 4. aprila 2017
o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije, s strani pristojnih nacionalnih organov v zvezi z manj pomembnimi institucijami (ECB/2017/9)
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta smernica določa nekatere od splošno veljavnih opcij in diskrecijskih pravic v zvezi z bonitetnimi zahtevami, ki so prenesene na pristojne organe po pravu Unije, katerih izvajanje s strani pristojnih nacionalnih organov v zvezi z manj pomembnimi institucijami se v celoti uskladi s tem, kako je te opcije in diskrecijske pravice izvedla ECB v Uredbi (EU) 2016/445 (ECB/2016/4).
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej smernici se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 575/2013, člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) in člena 3 Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
POGLAVJE II
IZVAJANJE OPCIJ IN DISKRECIJSKIH PRAVIC V ZVEZI Z MANJ POMEMBNIMI INSTITUCIJAMI, KI MORA BITI V CELOTI USKLAJENO S PREDPISI, KI VELJAJO ZA POMEMBNE INSTITUCIJE
ODDELEK I
Kapital
Člen 3
Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 575/2013: uteži tveganja in prepoved kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja
Brez poseganja v člen 90 Uredbe (EU) št. 575/2013 pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije pri izračunu kapitalskih zahtev v skladu z delom 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabijo utež tveganja 1 250 % za višjega izmed naslednjih zneskov:
znesek kvalificiranih deležev v družbah iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki presega 15 % sprejemljivega kapitala kreditne institucije, in
skupen znesek kvalificiranih deležev v družbah iz člena 89(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki presega 60 % sprejemljivega kapitala kreditne institucije.
ODDELEK II
Kapitalske zahteve
Člen 4
Člen 178(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013: neplačilo dolžnika
Pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije za kategorije izpostavljenosti, določene v členu 178(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, uporabijo standard „več kot 90 dni zamude“.
▼M1 —————
ODDELEK III
Velike izpostavljenosti
Člen 6
Člen 400(2) Uredbe (EU) št. 575/2013: izvzetja
Pristojni nacionalni organi izvedejo opcijo glede izvzetij iz člena 400(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z manj pomembnimi institucijami v skladu s tem členom in prilogami.
Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, so izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe za 80 % nominalne vrednosti kritih obveznic, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe.
Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, so izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe za 80 % vrednosti izpostavljenosti, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe.
Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki jih ima kreditna institucija do družb iz navedenega člena, ki imajo sedež v Uniji, so v celoti izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe, kakor so podrobneje opredeljeni v Prilogi I k tej smernici, in če so te družbe zajete v isti nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ali enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi, kakor je podrobneje opredeljeno v Prilogi I k tej smernici.
Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013, so izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe, kakor so podrobneje opredeljeni v Prilogi II k tej smernici.
Izpostavljenosti, navedene v členu 400(2)(e) do (l) Uredbe (EU) št. 575/2013, so v celoti, v primeru člena 400(2)(i) pa do najvišjega dovoljenega zneska, izvzete iz uporabe člena 395(1) navedene uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) navedene uredbe.
Pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije ocenijo, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 in ustrezne priloge k tej smernici, ki se uporabljajo za posamezno izpostavljenost. Pristojni nacionalni organ lahko to oceno kadar koli preveri in zahteva, da mu kreditne institucije za ta namen predložijo dokumentacijo, navedeno v ustrezni prilogi.
Ta člen se uporablja samo v primeru, kadar zadevna država članica ni izvedla opcije iz člena 493(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, da posamezno izpostavljenost v celoti ali delno izvzame.
ODDELEK IV
Likvidnost
▼M1 —————
Člen 7a
Člen 12(1)(c)(i) Delegirane uredbe (EU) 2015/61: količnik likvidnostnega kritja – opredelitev glavnih borznih indeksov držav članic ali tretjih držav
Pristojni nacionalni organi štejejo naslednje indekse za glavne borzne indekse za namene določitve obsega delnic, ki bi lahko štele za sredstva stopnje 2B v skladu s členom 12(1)(c) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 ( 2 ):
indekse iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1646 ( 3 );
vsak glavni borzni indeks, ki ni vključen v točki (i), v državi članici ali tretji državi, kot so ga opredelili pristojni organi zadevne države članice ali javni organi v tretji državi za namene te točke;
vsak glavni borzni indeks, ki ni vključen v točki (i) ali (ii) in ga sestavljajo vodilna podjetja v ustrezni jurisdikciji.
Člen 7b
Člen 12(3) Delegirane uredbe (EU) 2015/61: količnik likvidnostnega kritja – sredstva stopnje 2B
Člen 7c
Člen 428p(10) Uredbe (EU) št. 575/2013: količnik neto stabilnega financiranja – faktorji potrebnega stabilnega financiranja za zunajbilančne izpostavljenosti
Razen če nacionalni pristojni organ določi drugačne faktorje potrebnega stabilnega financiranja za zunajbilančne izpostavljenosti v okviru člena 428p(10) Uredbe (EU) št. 575/2013, pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije za zunajbilančne izpostavljenosti, ki niso navedene v poglavju 4 naslova IV dela 6 Uredbe (EU) št. 575/2013, uporabijo faktorje potrebnega stabilnega financiranja, ki ustrezajo stopnjam odlivov, ki jih uporabijo v zahtevi glede likvidnostnega kritja za povezane produkte in storitve v kontekstu člena 23 Delegirane uredbe (EU) 2015/61.
Člen 7d
Člen 428q(2) Uredbe (EU) št. 575/2013: količnik neto stabilnega financiranja – določitev obdobja obremenitve za sredstva, ki so ločena
Kadar so sredstva ločena v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) ter jih institucije ne morejo prosto odtujiti, pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije ta sredstva štejejo za obremenjena za obdobje, ki ustreza ročnosti obveznosti do strank institucij, na katere se nanaša zahteva glede ločevanja.
Člen 7e
Člen 428aq(10) Uredbe (EU) št. 575/2013: količnik neto stabilnega financiranja – faktorji potrebnega stabilnega financiranja za zunajbilančne izpostavljenosti
Pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije, ki jim je bilo izdano dovoljenje za uporabo poenostavljene zahteve glede neto stabilnega financiranja iz poglavja 5 naslova IV dela 6 Uredbe (EU) št. 575/2013, sledijo pristopu iz člena 7c.
Člen 7f
Člen 428ar(2) Uredbe (EU) št. 575/2013: količnik neto stabilnega financiranja – določitev obdobja obremenitve za sredstva, ki so ločena
Pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije, ki jim je bilo izdano dovoljenje za izračun poenostavljenega količnika neto stabilnega financiranja iz poglavja 5 naslova IV dela 6 Uredbe (EU) št. 575/2013, sledijo pristopu iz člena 7d.
ODDELEK V
Prehodne določbe Uredbe (EU) št. 575/2013
▼M1 —————
Člen 9
Člen 478(3)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 575/2013: veljavni odstotki za odbitek pomembnih naložb v subjektih finančnega sektorja in odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
Pristojni nacionalni organi izvedejo opcijo glede veljavnih odstotkov za odbitek pomembnih naložb v subjektih finančnega sektorja in odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 478(3)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 575/2013 na naslednji način:
Za namene člena 478(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 znaša veljavni odstotek za namene člena 469(1)(a) in (c) navedene uredbe 100 % od 1. januarja 2018.
Za namene člena 478(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 znaša veljavni odstotek 100 % od 1. januarja 2018.
Kadar nacionalno pravo na podlagi člena 478(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa 10-letno obdobje opuščanja, znaša z odstopanjem od točke (b) veljavni odstotek:
80 % v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018 in
100 % od 1. januarja 2019.
Pristojni nacionalni organi točk (b) in (c) ne uporabijo za manj pomembne institucije, za katere na dan, ko začne učinkovati ta smernica, velja načrt prestrukturiranja, ki ga je odobrila Komisija.
Kadar kreditno institucijo, ki sodi v okvir točke (d), prevzame druga kreditna institucija ali se združi z drugo kreditno institucijo, ko se še izvaja načrt prestrukturiranja brez spremembe bonitetne obravnave odloženih terjatev za davek, pristojni nacionalni organi uporabijo izjemo iz točke (d) za prevzemno kreditno institucijo, novo kreditno institucijo, ki nastane z združitvijo, ali kreditno institucijo, ki pripoji prvotno kreditno institucijo, v enakem obsegu, kot se je uporabljala za prevzeto, združeno oziroma pripojeno kreditno institucijo.
V primeru nepredvidenega povečanja vpliva odbitkov iz točk (b) in (c), za katerega pristojni nacionalni organ ugotovi, da je pomembno, se manj pomembnim institucijam dovoli, da točk (b) in (c) ne uporabijo.
Kadar se točki (b) in (c) ne uporabljata, pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije uporabijo nacionalne zakonodajne določbe.
Ta člen ne posega v nacionalno pravo, sprejeto pred dnem, ko začne učinkovati ta smernica, če to pravo določa višje odstotke od tistih iz točk (a) do (c).
POGLAVJE III
KONČNE DOLOČBE
Člen 10
Začetek učinkovanja in izvedba
Člen 11
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na pristojne nacionalne organe sodelujočih držav članic.
PRILOGA I
Pogoji za oceno glede izvzetja iz omejitve velikih izpostavljenosti v skladu s členom 400(2)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 6(c) te smernice
1. Ta priloga se uporablja v zvezi z izvzetji iz omejitve velikih izpostavljenosti na podlagi člena 6(c) te smernice. Za namene člena 6(c) se šteje, da so tretje države, navedene v Prilogi I k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/908/EU ( 5 ), enakovredne.
2. Pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije pri ocenjevanju, ali izpostavljenost iz člena 400(2)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 izpolnjuje pogoje za izvzetje iz omejitve velikih izpostavljenosti v skladu s členom 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevajo naslednja merila.
Manj pomembne institucije morajo pri ocenjevanju, ali posebna narava izpostavljenosti, nasprotne stranke ali odnosa med institucijo in nasprotno stranko prepreči ali izniči tveganje izpostavljenosti, kakor je določeno v členu 400(3)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati:
ali so izpolnjeni pogoji iz člena 113(6)(b), (c) in (e) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter zlasti, ali se za nasprotno stranko uporabljajo enaki postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja kot za kreditno institucijo, in ali so informacijski sistemi integrirani ali vsaj v celoti usklajeni. Poleg tega morajo upoštevati, ali obstajajo kakršne koli sedanje ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti, razen v primeru položaja sanacije in reševanja, ko se zahteva izvajanje omejitev, določenih v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
ali so izpostavljenosti znotraj skupine upravičene z vidika strukture in strategije financiranja skupine;
ali sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do nasprotne stranke znotraj skupine ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na posamični in konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;
ali kreditni instituciji njeni postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje omogočajo stalno preverjanje in zagotavljanje, da so velike izpostavljenosti do podjetij v skupini skladne z njeno strategijo upravljanja tveganj na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev.
Manj pomembne institucije morajo pri ocenjevanju, ali se kakršno koli preostalo tveganje koncentracije lahko upravlja z drugimi, enako učinkovitimi sredstvi, kot so ureditve, procesi in mehanizmi iz člena 81 Direktive 2013/36/EU, kakor je določeno v členu 400(3)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati:
ali ima kreditna institucija na posamični ravni in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, zanesljive procese, postopke in kontrole, s katerimi zagotavlja, da uporaba izvzetja ne bi povzročila tveganja koncentracije, ki bi bilo zunaj njene strategije upravljanja tveganj in v nasprotju z načeli zanesljivega notranjega upravljanja likvidnosti v skupini;
ali je kreditna institucija tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti znotraj skupine formalno obravnavala kot del svojega splošnega okvira za ocenjevanje tveganj;
ali ima kreditna institucija na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, okvir za nadzor tveganj, ki ustrezno spremlja predlagane izpostavljenosti;
ali je bilo ali bo tveganje koncentracije, ki nastaja, jasno opredeljeno v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) kreditne institucije in se bo dejavno upravljalo. Ureditve, procesi in mehanizmi za upravljanje tveganja koncentracije bodo ocenjeni v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;
ali obstajajo dokazi, da je upravljanje tveganja koncentracije skladno z načrtom sanacije skupine.
3. Pristojni nacionalni organi lahko za namene preverjanja, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2, zahtevajo, da manj pomembne institucije predložijo naslednjo dokumentacijo:
pismo, ki ga podpiše zakoniti zastopnik kreditne institucije in odobri upravljalni organ, v katerem izjavlja, da kreditna institucija izpolnjuje vse pogoje za izvzetje, določene v členu 400(2)(c) in členu 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
pravno mnenje, ki ga izda zunanja neodvisna tretja oseba ali notranji pravni oddelek in odobri upravljalni organ ter iz katerega je razvidno, da ni ovir, ki bi izhajale iz veljavnih predpisov, vključno z davčnimi predpisi, ali zavezujočih dogovorov, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti;
izjavo, ki jo podpiše zakoniti zastopnik in odobri upravljalni organ, v kateri izjavlja, da:
ni praktičnih ovir, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti;
so izpostavljenosti znotraj skupine upravičene z vidika strukture in strategije financiranja skupine;
sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do nasprotne stranke znotraj skupine ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;
je bilo tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti znotraj skupine obravnavano kot del splošnega okvira kreditne institucije za ocenjevanje tveganj;
dokumentacijo, ki jo podpiše zakoniti zastopnik in odobri upravljalni organ ter ki potrjuje, da so postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja pri kreditni instituciji enaki kot pri nasprotni stranki, in da postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje kreditne institucije upravljalnemu organu omogočajo, da stalno spremlja raven velike izpostavljenosti in njeno skladnost s strategijo upravljanja tveganj kreditne institucije na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, in z načeli zanesljivega notranjega upravljanja likvidnosti v skupini;
dokumentacijo, iz katere je razvidno, da proces ICAAP jasno opredeljuje tveganje koncentracije zaradi velikih izpostavljenosti znotraj skupine, in da se to tveganje dejavno upravlja;
dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je upravljanje tveganja koncentracije skladno z načrtom sanacije skupine.
PRILOGA II
Pogoji za oceno glede izvzetja iz omejitve velikih izpostavljenosti v skladu s členom 400(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 in členom 6(d) te smernice
1. Pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije pri ocenjevanju, ali izpostavljenost iz člena 400(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013 izpolnjuje pogoje za izvzetje iz omejitve velikih izpostavljenosti v skladu s členom 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevajo naslednja merila.
Manj pomembne institucije morajo pri ocenjevanju, ali posebna narava izpostavljenosti, regionalnega ali centralnega organa ali odnosa med kreditno institucijo in regionalnim ali centralnim organom prepreči ali izniči tveganje izpostavljenosti, kakor je določeno v členu 400(3)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati:
ali obstajajo kakršne koli sedanje ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti, razen v primeru položaja sanacije in reševanja, ko se zahteva izvajanje omejitev, določenih v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta;
ali so predlagane izpostavljenosti skladne z rednim poslovanjem kreditne institucije in njenim poslovnim modelom ali upravičene z vidika strukture financiranja mreže;
ali sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do centralnega organa kreditne institucije ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na posamični in konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;
ali kreditni instituciji njeni postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje omogočajo stalno preverjanje in zagotavljanje, da so velike izpostavljenosti do njenega regionalnega ali centralnega organa skladne z njeno strategijo upravljanja tveganj.
Manj pomembne institucije morajo pri ocenjevanju, ali se kakršno koli preostalo tveganje koncentracije lahko upravlja z drugimi, enako učinkovitimi sredstvi, kot so ureditve, procesi in mehanizmi iz člena 81 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), kakor je določeno v členu 400(3)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevati:
ali ima kreditna institucija zanesljive procese, postopke in kontrole, s katerimi zagotavlja, da uporaba izvzetja ne bi povzročila tveganja koncentracije, ki bi bilo zunaj njene strategije upravljanja tveganj;
ali je kreditna institucija tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa formalno obravnavala kot del svojega splošnega okvira za ocenjevanje tveganj;
ali ima kreditna institucija okvir za nadzor tveganj, ki ustrezno spremlja predlagane izpostavljenosti;
ali je bilo ali bo tveganje koncentracije, ki nastaja, jasno opredeljeno v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) kreditne institucije in se bo dejavno upravljalo. Ureditve, procesi in mehanizmi za upravljanje tveganja koncentracije bodo ocenjeni v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.
2. Poleg pogojev iz odstavka 1 pristojni nacionalni organi zahtevajo, da manj pomembne institucije za namene ocene, ali je regionalni ali centralni organ, s katerim je kreditna institucija povezana v mrežo, odgovoren za operacije kliringa gotovinskih transakcij, kakor je določeno v členu 400(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013, upoštevajo, ali statut ali akt o ustanovitvi regionalnega ali centralnega organa izrecno vsebuje take odgovornosti, med drugim:
tržno financiranje za celo mrežo;
kliring likvidnosti v mreži v okviru člena 10 Uredbe (EU) št. 575/2013;
zagotavljanje likvidnosti povezanim kreditnim institucijam;
umikanje presežne likvidnosti povezanih kreditnih institucij.
3. Pristojni nacionalni organi lahko za namene preverjanja, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2, zahtevajo, da manj pomembne institucije predložijo naslednjo dokumentacijo:
pismo, ki ga podpiše zakoniti zastopnik kreditne institucije in odobri upravljalni organ, v katerem izjavlja, da kreditna institucija izpolnjuje vse pogoje za odobritev izvzetja, določene v členu 400(2)(d) in členu 400(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
pravno mnenje, ki ga izda zunanja neodvisna tretja oseba ali notranji pravni oddelek in odobri upravljalni organ ter iz katerega je razvidno, da ni ovir, ki bi izhajale iz veljavnih predpisov, vključno z davčnimi predpisi, ali zavezujočih dogovorov, zaradi katerih regionalni ali centralni organ kreditni instituciji ne bi mogel pravočasno odplačati izpostavljenosti;
izjavo, ki jo podpiše zakoniti zastopnik in odobri upravljalni organ, da:
ni praktičnih ovir, zaradi katerih regionalni ali centralni organ kreditni instituciji ne bi mogel pravočasno odplačati izpostavljenosti;
so izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa upravičene z vidika strukture financiranja mreže;
sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;
je bilo tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa obravnavano kot del splošnega okvira kreditne institucije za ocenjevanje tveganj;
dokumentacijo, ki jo podpiše zakoniti zastopnik in odobri upravljalni organ ter ki potrjuje, da so postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja pri kreditni instituciji enaki kot pri regionalnem ali centralnem organu, in da postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje kreditne institucije upravljalnemu organu omogočajo, da stalno spremlja raven velike izpostavljenosti in njeno skladnost s strategijo upravljanja tveganj kreditne institucije na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, in z načeli zanesljivega notranjega upravljanja likvidnosti v mreži;
dokumentacijo, iz katere je razvidno, da proces ICAAP jasno opredeljuje tveganje koncentracije zaradi velikih izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa, in da se to tveganje dejavno upravlja;
dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je upravljanje tveganja koncentracije skladno z načrtom sanacije mreže.
( 1 ) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
( 2 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
( 3 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1646 z dne 13. septembra 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z glavnimi indeksi in priznanimi borzami v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 245, 14.9.2016, str. 5).
( 4 ) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
( 5 ) Izvedbeni sklep Komisije 2014/908/EU z dne 12. decembra 2014 o enakovrednosti nadzorniških in regulativnih zahtev nekaterih tretjih držav in ozemelj za namene obravnave izpostavljenosti v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 359, 16.12.2014, str. 155).
( 6 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( 7 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).