02012R1230 — SL — 02.12.2019 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1230/2012

z dne 12. decembra 2012

o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za mase in mere motornih vozil in njihovih priklopnikov ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 353 21.12.2012, str. 31)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017

  L 175

1

7.7.2017

►M2

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1892 z dne 31. oktobra 2019

  L 291

17

12.11.2019




▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1230/2012

z dne 12. decembra 2012

o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za mase in mere motornih vozil in njihovih priklopnikov ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)



Člen 1

Vsebina in področje uporabe

▼M2

1.  
Ta uredba določa zahteve za ES-homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov glede na njihove mase in mere ter določenih samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila.

▼B

2.  
Ta uredba se uporablja za nedodelana, dokončana in dodelana vozila kategorij M, N in O.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2007/46/ES in Uredbe (ES) št. 661/2009 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. 

„tip vozila“ pomeni sklop vozil, kot je opredeljen v delu B Priloge II k Direktivi 2007/46/ES;

2. 

„standardna oprema“ pomeni osnovno konfiguracijo vozila, ki je opremljeno z vsemi elementi, zahtevanimi na podlagi regulativnih aktov iz Priloge IV in Priloge XI k Direktivi 2007/46/ES, vključno z vsemi elementi, ki so v vozilo vgrajeni brez nadaljnjih specifikacij o konfiguraciji ali ravni opreme;

3. 

„dodatna oprema“ pomeni vse elemente, ki niso vključeni v standardno opremo in jih lahko stranka naroči, v vozilo pa se vgradijo na odgovornost proizvajalca;

4. 

„masa v stanju, pripravljenem za vožnjo“ pomeni

(a) 

za motorno vozilo:

maso vozila s posodo oziroma posodami za gorivo, napolnjenimi do vsaj 90 % prostornine, vključno z maso voznika, goriva in tekočin, ki je opremljeno s standardno opremo v skladu s specifikacijami proizvajalca in, če je vozilo z njimi opremljeno, maso nadgradnje, kabine, naprave za spenjanje in rezervnega kolesa oziroma koles ter orodja;

(b) 

za priklopnik:

maso vozila, vključno z maso goriva in tekočin, ki je opremljeno s standardno opremo v skladu s specifikacijami proizvajalca in, če je priklopnik z njimi opremljen, z maso nadgradnje, dodatnih naprav za spenjanje in rezervnega kolesa oziroma koles ter orodja;

▼M1

5. 

„masa dodatne opreme“ pomeni največjo maso kombinacije dodatne opreme, ki se lahko vgradi v vozilo poleg standardne opreme v skladu s specifikacijami proizvajalca;

▼B

6. 

„dejanska masa vozila“ pomeni maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki se ji prišteje masa dodatne opreme, vgrajene v posamezno vozilo;

7. 

„največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila“ (M) pomeni največjo maso, določeno za vozilo na podlagi njegovih konstrukcijskih lastnosti in konstrukcijske učinkovitosti; tehnično dovoljena masa obremenjenega priklopnika ali polpriklopnika vključuje statično maso, ki se prek vlečne sklopke prenese na vlečno vozilo;

8. 

„največja tehnično dovoljena masa skupine vozil“ (MC) pomeni največjo maso, določeno za motorno vozilo in enega ali več priklopnikov skupaj na podlagi njegovih konstrukcijskih lastnosti in konstrukcijske učinkovitosti ali največjo maso, določeno za vlečno enoto in polpriklopnik skupaj;

9. 

„največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila“ (TM) pomeni največjo maso enega ali več priklopnikov, ki jih vlečno vozilo lahko vleče in ustreza skupni obremenitvi, ki se prenese na tla prek koles osi ali skupine osi na priklopniku, ki je spet z vlečnim vozilom;

10. 

„os“ pomeni skupno vrtilno os dveh ali več koles, ki imajo motorni pogon ali se vrtijo prosto in ki so v enem ali več segmentih nameščene v isti ravnini pravokotno na vzdolžno središčnico vozila;

11. 

„skupina osi“ pomeni več osi z osno razdaljo, omejeno na eno od osnih razdalj, ki se v Prilogi I k Direktivi 96/53/ES imenuje razdalja „d“ in ki zaradi posebne zasnove vzmetenja vzajemno delujejo;

12. 

„posamična os“ pomeni os, ki se ne more šteti za del skupine osi;

13. 

„največja tehnično dovoljena masa na os“ (m) pomeni maso, ki ustreza največji dovoljeni navpični statični obremenitvi, ki se prenese na tla prek koles osi na podlagi konstrukcijskih lastnosti osi in vozila in njune konstrukcijske učinkovitosti;

14. 

„največja tehnično dovoljena masa na skupino osi“ (μ) pomeni maso, ki ustreza največji dovoljeni navpični statični obremenitvi, ki se prenese na tla prek koles skupine osi na podlagi konstrukcijskih lastnosti skupine osi in vozila in njune konstrukcijske učinkovitosti;

15. 

„naprava za spenjanje“ pomeni mehansko napravo, vključno s sestavnimi deli, kakor so opredeljeni v točkah 2.1 do 2.6 Pravilnika št. 55 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo sestavnih delov mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih cestnih vozil ( 1 ) in napravo za kratko spenjanje vozil, kot je opredeljena v točki 2.1.1 Pravilnika št. 102 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji: I. naprav za kratko spenjanje vozil II. vozil glede na vgradnjo homologiranega tipa naprave za kratko spenjanje vozil ( 2 );

16. 

„točka spenjanja“ pomeni središče vpetja naprave za spenjanje, nameščene na vlečeno vozilo v okviru naprave za spenjanje, nameščene na vlečno vozilo;

17. 

„masa naprave za spenjanje“ pomeni maso naprave za spenjanje same in maso delov, ki so potrebni za pritrditev naprave za spenjanje na vozilo;

18. 

„največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja“ pomeni:

(a) 

pri vlečnem vozilu maso, ki ustreza največji dovoljeni navpični statični obremenitvi na točki spenjanja (vrednost „S“ ali „U“) vlečnega vozila na podlagi konstrukcijskih lastnosti naprave za spenjanje in vlečnega vozila;

(b) 

pri polpriklopniku, priklopniku s centralno osjo in priklopniku s togim ojesom maso, ki ustreza največji dovoljeni navpični statični obremenitvi (vrednost „S“ ali „U“), ki jo priklopnik v točki spenjanja prenese na vlečno vozilo na podlagi konstrukcijskih lastnosti naprave za spenjanje in priklopnika;

19. 

„masa potnikov“ pomeni ocenjeno maso, odvisno od kategorije vozila, pomnoženo s številom sedežnih mest, vključno z morebitnimi sedežnimi mesti za člane posadke in številom stoječih potnikov, vendar ne vključuje voznika;

20. 

„masa voznika“ pomeni maso na referenčni točki vozniškega sedeža, ocenjeno na 75 kg;

21. 

„koristna nosilnost“ pomeni razliko med največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila in maso vozila, pripravljenega za vožnjo, povečano za maso potnikov in maso dodatne opreme;

22. 

„dolžina“ pomeni mero, opredeljeno v točkah 6.1.1, 6.1.2 in 6.1.3 standarda ISO 612:1978; ta opredelitev se uporablja tudi za zgibna vozila, sestavljena iz dveh ali več delov;

23. 

„širina“ pomeni mero, opredeljeno v točki 6.2 standarda ISO 612:1978;

24. 

„višina“ pomeni mero, opredeljeno v točki 6.3 standarda ISO 612:1978;

▼M2

25. 

„medosna razdalja“ pomeni:

(a) 

za motorna vozila in priklopnike z vlečnim ojesom vodoravno razdaljo med središčem prve in zadnje osi;

(b) 

za priklopnike s centralno osjo, polpriklopnike in priklopnike s togim ojesom razdaljo med navpično osjo vlečne sklopke in središčem zadnje osi;

26. 

„osna razdalja“ pomeni razdaljo med dvema zaporednima osema; za priklopnike s centralno osjo, polpriklopnike in priklopnike s togim ojesom je prva osna razdalja vodoravna razdalja med navpično osjo sprednje vlečne sklopke in središčem prve osi;

▼B

27. 

„kolotek“ pomeni mero iz točke 6.5 standarda ISO 612:1978;

28. 

„oddaljenost centra sedla“ pomeni razdaljo iz točke 6.19.2 standarda ISO 612: 1978 ob upoštevanju opombe iz točke 6.19 standarda;

29. 

„sprednji pritrditveni polmer polpriklopnika“ pomeni vodoravno razdaljo med osjo kraljevega čepa in poljubno točko na prednjem delu polpriklopnika;

30. 

„sprednji previs“ pomeni vodoravno razdaljo med navpično ravnino, ki poteka skozi prvo os ali os kraljevega čepa pri polpriklopnikih in skrajno sprednjo točko vozila;

31. 

„zadnji previs“ pomeni vodoravno razdaljo med navpično ravnino, ki poteka skozi zadnjo os in skrajno zadnjo točko vozila; če je vozilo opremljeno z napravo za spenjanje, ki je ni mogoče odstraniti, je skrajna zadnja točka vozila točka spenjanja;

32. 

„dolžina nakladalne površine“ pomeni razdaljo od skrajne sprednje notranje točke do skrajne zadnje notranje točke prostora za tovor, izmerjeno vodoravno v vzdolžni ravnini vozila;

▼M2

33. 

„obrat proti zadnjemu delu“ pomeni razdaljo med začetno točko in dejansko najbolj oddaljeno točko, ki jo doseže zadnji del vozila, ko manevrira v pogojih, določenih v oddelku 8 dela B ali oddelku 7 dela C Priloge I;

▼B

34. 

„naprava za dvig osi“ pomeni mehanizem, vgrajen v vozilo in namenjen dvigovanju osi od tal in spuščanju osi na tla;

35. 

„dvižna os“ pomeni os, ki jo je mogoče z napravo za dvig osi dvigniti iz običajnega položaja in jo ponovno spustiti;

36. 

„obremenljiva os“ pomeni os, katere obremenitev je mogoče spreminjati brez dviganja osi z napravo za dvig osi;

37. 

„zračno vzmetenje“ pomeni sistem vzmetenja, pri katerem vsaj 75 % vzmetnega učinka izvira iz zračne vzmeti;

38. 

„razred avtobusa“ pomeni sklop vozil, kot je opredeljen v točkah 2.1.1 in 2.1.2 Pravilnika št. 107 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – enotne določbe o homologaciji vozil kategorije M2 ali M3 glede na splošno konstrukcijo ( 3 );

39. 

„zgibno vozilo“ pomeni vozilo kategorije M2 ali M3, kot je opredeljeno v točki 2.1.3 Pravilnika UN/ECE št. 107;

40. 

„nedeljiv tovor“ pomeni tovor, ki ga pri prevozu po cesti ni mogoče razdeliti na dva ali več tovorov brez prevelikih stroškov ali tveganj poškodb in ki ga zaradi njegove mase ali mer ni mogoče prevažati z vozilom, katerega mase in mere so skladne z omejitvami največjih mas in mer, veljavnimi v določeni državi članici;

▼M2

41. 

„aerodinamične naprave in oprema“ pomeni naprave ali opremo, zasnovane za zmanjšanje aerodinamičnega upora cestnih vozil, razen podaljšanih kabin.

▼B

Člen 3

Obveznosti proizvajalcev

1.  

Proizvajalec za vsako izvedenko tipa vozila ne glede na stopnjo dodelave vozila določi naslednje mase:

(a) 

največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila;

(b) 

največjo tehnično dovoljeno maso skupine vozil;

(c) 

največjo tehnično dovoljeno maso vlečenega vozila;

(d) 

največjo tehnično dovoljeno maso na os ali največjo tehnično dovoljeno maso na skupino osi;

(e) 

največje tehnično dovoljene mase na točkah spenjanja ob upoštevanju tehničnih lastnosti naprav za spenjanje, ki so vgrajene v vozilo ali se lahko v vozilo vgradijo.

2.  
Pri določanju mas iz odstavka 1 proizvajalec upošteva najboljše inženirske prakse in najboljše razpoložljivo tehnično znanje, da se čim bolj zmanjša tveganje mehanskih okvar, zlasti okvar, ki nastanejo zaradi utrujenosti materiala in da se preprečijo poškodbe cestne infrastrukture.
3.  
Pri določanju mas iz odstavka 1 proizvajalec upošteva največjo hitrost glede na konstrukcijo vozila.

Če proizvajalec vozilo opremi z napravo za omejevanje hitrosti, je največja hitrost glede na konstrukcijo dejanska hitrost, ki jo naprava za omejevanje hitrosti dovoljuje.

4.  
Pri določanju mas iz odstavka 1 proizvajalec ne naloži omejitev pri uporabi vozila, razen omejitev glede zmogljivosti pnevmatik, ki se lahko prilagodi hitrosti glede na konstrukcijo, kot je dovoljeno v skladu s Pravilnikom št. 54 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik za gospodarska vozila in njihove priklopnike ( 4 ) in oddelkom 5 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 458/2011 ( 5 ).
5.  
Za nedodelana vozila, vključno z vozili s šasijo s kabino, za katera je potrebna nadaljnja stopnja dodelave, proizvajalec proizvajalcem na naslednji stopnji zagotovi vse ustrezne podatke, da so zahteve te uredbe še naprej izpolnjene.

Za namene prvega pododstavka proizvajalec podrobno opredeli lego težišča mase, ki ustreza vsoti obremenitve.

6.  
Nedodelana vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 brez nadgradnje so zasnovana tako, da proizvajalcem na naslednji stopnji omogočijo izpolnjevanje zahtev oddelkov 7 in 8 dela B in oddelkov 6 in 7 dela C Priloge I.

Člen 4

Določbe za ES-homologacijo tipa vozila glede na njegove mase in mere

1.  
Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo tipa vozila glede na njegove mase in mere.
2.  
Vloga se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz dela A Priloge V.
3.  

Za izračune porazdelitve mas proizvajalec homologacijskemu organu za vsako tehnično konfiguracijo v okviru tipa vozila, opredeljeno z nizi vrednosti ustreznih točk v Prilogi V, priskrbi podatke, potrebne za ugotovitev naslednjih mas:

(a) 

največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila;

(b) 

največje tehnično dovoljene mase na os ali na skupino osi;

(c) 

največje tehnično dovoljene mase vlečenega vozila;

(d) 

največje tehnično dovoljene mase v točkah spenjanja;

(e) 

največje tehnično dovoljene mase skupine vozil.

Podatke se v dogovoru z homologacijskim organom priskrbi v tabelarični ali drugi primerni obliki.

4.  
Če dodatna oprema znatno vpliva na mase in mere vozila, proizvajalec tehnični službi predloži mesto, maso in geometrični položaj težišča za osi dodatne opreme, ki se lahko vgradi v vozilo.
5.  
Z odstopanjem od odstavka 4, če je dodatna oprema sestavljena iz več delov, nameščenih v različnih delih vozila, proizvajalec lahko tehnični službi predloži samo porazdelitev mase dodatne opreme na osi.
6.  
Za skupine osi proizvajalec navede porazdelitev celotne obremenitve na skupino osi med posamezne osi te skupine.

Po potrebi proizvajalec navede formule porazdelitve ali izdela ustrezne diagrame porazdelitve.

7.  
Če homologacijski organ ali tehnična služba ocenita, da je to potrebno, lahko zahtevata, da proizvajalec v pregled predloži vzorčno vozilo tipa, ki je v postopku homologacije.
8.  
Proizvajalec vozila lahko homologacijskemu organu predloži vlogo za priznanje, da je vzmetenje enakovredno zračnemu vzmetenju.

Homologacijski organ prizna, da je vzmetenje enakovredno zračnemu vzmetenju, če so izpolnjene zahteve iz Priloge III.

Če tehnična služba prizna enakovrednost vzmetenja, izda poročilo o preskusu. Homologacijski organ poročilo o preskusu in tehnični opis vzmetenja priloži k certifikatu o ES-homologaciji.

9.  
Če so izpolnjene zahteve iz prilog I do IV k tej uredbi, homologacijski organ podeli homologacijo v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.

Država članica ne dodeli iste številke drugemu tipu vozila.

10.  
Za namene odstavka 9 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, sestavljen v skladu z vzorcem iz dela B Priloge V.
11.  
Dovoljena odstopanja iz Dodatka 2 k Prilogi I se uporabljajo za namene člena 12(2) Direktive 2007/46/ES.

▼M2

Člen 4a

ES-homologacija samostojne tehnične enote aerodinamičnih naprav in opreme

1.  
Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo aerodinamične naprave ali opreme kot samostojne tehnične enote.

Vloga se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz dela C Priloge V.

2.  
Če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe, homologacijski organ podeli ES-homologacijo samostojne tehnične enote in izda številko homologacije v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.

Država članica ne dodeli iste številke drugemu tipu samostojne tehnične enote.

3.  
Za namene odstavka 2 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, sestavljen v skladu z vzorcem iz dela D Priloge V.

Člen 4b

Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote

Vsaka samostojna tehnična enota, skladna s tipom, za katero je bila v skladu s to uredbo podeljena ES-homologacija samostojne tehnične enote, ima oznako ES-homologacije samostojne tehnične enote, kot je določeno v delu E Priloge V.

▼B

Člen 5

Največje dovoljene mase pri registraciji/med uporabo

1.  

Za namene registracije in začetka uporabe vozil, homologiranih po tej uredbi, nacionalni organi za vsako varianto in izvedenko tipa vozila določijo naslednje mase, ki so dovoljene za nacionalni ali za mednarodni promet na podlagi Direktive 96/53/ES:

(a) 

največjo dovoljeno maso obremenjenega vozila pri registraciji/med uporabo;

(b) 

največjo dovoljeno maso na os oziroma osi pri registraciji/med uporabo,;

(c) 

največjo dovoljeno maso na skupino osi pri registraciji/med uporabo;

(d) 

največjo dovoljeno maso vlečenega vozila pri registraciji/med uporabo;

(e) 

največjo dovoljeno maso skupine vozil pri registraciji/med uporabo.

Nacionalni organi določijo postopek za določitev največjih dovoljenih mas pri registraciji/med uporabo iz prvega pododstavka. Imenujejo organ, pristojen za določanje navedenih mas in podrobno navedejo, katere podatke je treba predložiti navedenemu pristojnemu organu.

2.  
Največje dovoljene mase pri registraciji/med uporabo, določene v skladu s postopkom iz odstavka 1, ne smejo presegati največjih mas iz člena 3(1).
3.  
Pristojni organ se s proizvajalcem posvetuje glede porazdelitve mase na osi ali skupino osi, da se zagotovi pravilno delovanje sistemov vozila, zlasti zavornega in krmilnega sistema.
4.  
Nacionalni organi pri določanju največjih dovoljenih mas pri registraciji/med uporabo zagotovijo, da so zahteve regulativnih aktov, navedenih v Prilogi IV in Prilogi XI k Direktivi 2007/46/ES še naprej izpolnjene.
5.  
Kadar nacionalni organi ugotovijo, da zahteve enega od regulativnih aktov, navedenih v Prilogi IV in Prilogi XI k Direktivi 2007/46/ES, razen te uredbe, niso več izpolnjene, zahtevajo nove preskuse in da homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo na podlagi zadevnega regulativnega akta, podeli novo homologacijo oziroma razširitev homologacije.

Člen 6

Odstopanja

1.  
Brez poseganja v člen 4(3) Direktive 96/53/ES se ES-homologacija lahko podeli za vozila z merami, ki presegajo zahteve te uredbe, namenjena za prevoz nedeljivega tovora. V takem primeru je v certifikatu o homologaciji in v certifikatu o skladnosti jasno navedeno, da je vozilo namenjeno samo za prevoz nedeljivega tovora.
2.  
Države članice lahko podelijo homologacije po členih 23 in 24 Direktive 2007/46/ES za vozila, ki presegajo največje dovoljene mere, določene v točki 1.1 delov B, C in D Priloge I k tej uredbi.

Za homologacije po členu 23 Direktive 2007/46/ES veljajo količinske omejitve, določene v oddelku 3 dela A Priloge XII k navedeni direktivi.

Člen 7

Prehodne določbe

1.  
Nacionalni organi dovolijo prodajo in začetek uporabe vozil, homologiranih pred datumom iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 661/2009, ter še naprej podeljujejo razširitve homologacij, ki so bile podeljene pod pogoji iz Direktive 92/21/EGS in Direktive 97/27/ES.
2.  
Z odstopanjem od odstavka 1 ES-homologacije, podeljene na podlagi člena 7 Direktive 97/27/ES, prenehajo veljati na dan iz člena 19(1) Uredbe (ES) št. 661/2009.

Na zahtevo proizvajalca pa države članice v skladu s členom 27 Direktive 2007/46/ES lahko registrirajo in dovolijo začetek uporabe vozil zaključka serije, katerih ES-homologacija ni več veljavna.

3.  
Od 10. januarja 2014 proizvajalci izdajo certifikate o skladnosti, ki so v skladu s to uredbo.

Do 9. januarja 2014 v vnosu 52 certifikata o skladnosti navedejo dejansko maso vozila, če ni navedena v drugem vnosu certifikata o skladnosti.

Člen 8

Spremembe Direktive 2007/46/ES

Priloge I, III, IX in XVI k Direktivi 2007/46/ES se spremenijo v skladu s Prilogo VI k tej uredbi.

Priloga XII k Direktivi 2007/46/ES se nadomesti s Prilogo VII k tej uredbi.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljala bo za nove tipe vozil, za katere bo homologacija podeljena od 1. novembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




SEZNAM PRILOG

Priloga I

Tehnične zahteve

DEL A

Tehnične zahteve za vozila kategorij M1 in N1

DEL B

Tehnične zahteve za vozila kategorij M2 in M3

DEL C

Tehnične zahteve za vozila kategorij N2 in N3

DEL D

Tehnične zahteve za vozila kategorije O

Dodatek 1

Seznam naprav in opreme, ki jih ni treba upoštevati pri določitvi zunanjih mer

Dodatek 2

Dovoljena odstopanja za homologacijo in skladnost proizvodnje

Dodatek 3

Podatki o manevrskih sposobnostih

Dodatek 4

Preskus trka aerodinamičnih naprav in opreme

Dodatek 5

Tridimenzionalni ovoj kabine

Priloga II

Sposobnost terenskih vozil za premagovanje vzpona

Priloga III

Pogoji enakovrednosti vzmetenja z zračnim vzmetenjem

Priloga IV

Tehnične zahteve za vgradnjo dvižnih osi ali obremenljivih osi v vozilo

Priloga V

DEL A

ES-homologacija motornih vozil in njihovih priklopnikov glede na mase in mere vozila

DEL B

Certifikat o ES-homologaciji motornih vozil in njihovih priklopnikov glede na mase in mere vozil

DEL C

ES-homologacija aerodinamične naprave ali opreme kot samostojne tehnične enote

DEL D

Certifikat o ES-homologaciji aerodinamične naprave ali opreme kot samostojne tehnične enote

DEL E

Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote

Priloga VI

Spremembe Prilog I, III, IX in XVI k Direktivi 2007/46/ES

Priloga VII

Priloga XII k Direktivi 2007/46/ES




PRILOGA I

TEHNIČNE ZAHTEVE

DEL A

Vozila kategorij M1 in N1

1.    Največje dovoljene mere

1.1 Mere ne presegajo naslednjih vrednosti:

1.1.1 

Dolžina: 12,00 m.

1.1.2 

Širina:

(a)

M1: 2,55 m;

(b)

N1: 2,55 m;

(c)

N1: 2,60 m za vozila, opremljena z nadgradnjo z najmanj 45 mm debelimi izoliranimi stenami iz Dodatka 2 dela C Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

1.1.3 

Višina: 4,00 m.

1.2 Za merjenje dolžine, širine in višine ima vozilo maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, stoji na vodoravni in ravni površini, pnevmatike pa so napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec.

▼M2

1.3 Pri določanju dolžine, širine in višine se ne upoštevajo naprave in oprema iz Dodatka 1.

▼B

2.    Porazdelitev mase

2.1

Seštevek največjih tehnično dovoljenih mas na osi ni manjši od največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

2.2

Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila ni manjša od mase vozila, pripravljenega za vožnjo, ki se ji prišteje masa potnikov, masa dodatne opreme in masa naprave za spenjanje, če ni vključena v maso vozila, pripravljenega za vožnjo.

2.3

Če je vozilo obremenjeno do največje tehnično dovoljene mase, masa na nobeno os ne presega največje tehnično dovoljene mase za zadevno os.

2.4

Če je vozilo obremenjeno do največje tehnično dovoljenje mase, masa na prednjo os v nobenem primeru ni manjša od 30 % največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

2.4.1

Če je vozilo obremenjeno do največje tehnično dovoljenje mase, povečane za največjo tehnično dovoljeno maso v točki spenjanja, masa na prednjo os v nobenem primeru ni manjša od 20 % največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

2.5

Če je vozilo opremljeno z demontažnimi sedeži, mora biti pri postopku preverjanja vgrajeno največje število sedežnih mest.

2.6

Za preverjanje zahtev, določenih v točkah 2.2, 2.3 in 2.4:

(a) 

se sedeži nastavijo, kakor je predpisano v točki 2.6.1;

(b) 

mase potnikov, koristna nosilnost in masa dodatne opreme so porazdeljene, kakor je predpisano v točkah 2.6.2 do 2.6.4.2.3.

2.6.1   Nastavitev sedežev

2.6.1.1

Če so sedeži nastavljivi, se pomaknejo v skrajno zadnjo lego.

2.6.1.2

Če je sedež mogoče nastaviti tudi drugače (navpično, z naklonom, na naslonu sedeža itd.), se izbere lega nastavitve, kot jo je določil proizvajalec.

2.6.1.3

Pri vzmetnih sedežih je treba sedež blokirati v legi, kakršno je določil proizvajalec.

2.6.2   Porazdelitev mase potnikov

2.6.2.1

Vsak potnik predstavlja maso 75 kg.

2.6.2.2

Masa vsakega potnika je na referenčni točki sedeža (t. j. „točka R“ sedeža)

2.6.2.3

Pri vozilih za posebne namene se zahteva točke 2.6.2.2 uporablja smiselno (na primer pri reševalnem vozilu masa poškodovane osebe, ki leži na nosilih).

2.6.3   Porazdelitev mase dodatne opreme

2.6.3.1

Masa dodatne opreme je porazdeljena v skladu s specifikacijami proizvajalca.

2.6.4   Porazdelitev koristne nosilnosti

2.6.4.1   Vozila M1

2.6.4.1.1 Pri vozilih M1 je koristna nosilnost porazdeljena v skladu s specifikacijami proizvajalca v dogovoru s tehnično službo.

2.6.4.1.2 Pri bivalnih vozilih najmanjša koristna nosilnost (PM) izpolnjuje naslednjo zahtevo:

image

Pri čemer je:

„n“

največje število potnikov plus voznik

„L“

skupna dolžina vozila v metrih

2.6.4.2   Vozila N1

2.6.4.2.1 Pri vozilih z nadgradnjo je koristna nosilnost enakomerno porazdeljena po površini za nakladanje;

2.6.4.2.2 pri vozilih brez nadgradnje (npr. šasija s kabino) proizvajalec navede skrajne dovoljene položaje težišča koristne nosilnosti, povečane za maso opreme, namenjene namestitvi blaga (npr. nadgradnja, posoda za gorivo itd.) (na primer: od 0,50 m do 1,30 m pred prvo zadnjo osjo);

2.6.4.2.3 pri vozilih, v katera bo vgrajena sedlasta sklopka, proizvajalec navede najmanjšo in največjo oddaljenost centra sedla.

2.7

Dodatne zahteve za vozila, ki lahko vlečejo priklopnik

2.7.1

Uporabljajo se zahteve iz točk 2.2, 2.3 in 2.4 ob upoštevanju mase naprave za spenjanje in največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja.

2.7.2

Brez poseganja v zahteve točke 2.4 največja tehnično dovoljena masa na zadnje osi ne sme biti presežena za več kot 15 %.

2.7.2.1

Kadar je največja tehnično dovoljena masa na zadnje osi presežena za manj kot 15 %, se uporabljajo zahteve točke 5.2 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 458/2011 ( 6 ).

2.7.2.2

V državah članicah, kjer zakonodaja o cestnem prometu to dovoljuje, proizvajalec lahko v ustrezni dokumentaciji, na primer v priročniku za lastnika ali navodilih za vzdrževanje, navede, da je največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila lahko presežena za največ 10 % oziroma za 100 kg, glede na to, katera vrednost je manjša.

Ta toleranca velja samo v primeru vleke priklopnega vozila v pogojih, navedenih v točki 2.7.2.1, če je delovna hitrost omejena na 100 km/h ali manj.

3.    Masa vlečenega vozila in masa na napravo za spenjanje

3.1

Za največjo tehnično dovoljeno maso vlečenega vozila se uporabljajo naslednje zahteve:

3.1.1   Priklopno vozilo z delovno zavoro

3.1.1.1 Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila je najmanjša od naslednjih vrednosti:

(a) 

največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila na podlagi konstrukcijskih lastnosti vozila in trdnosti naprave za spenjanje;

(b) 

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vlečnega vozila;

(c) 

1,5-kratnik največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vlečnega vozila v primeru terenskega vozila, kot je opredeljeno v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES.

3.1.1.2 Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila v nobenem primeru ne sme presegati 3 500 kg.

3.1.2   Priklopno vozilo brez delovne zavore

3.1.2.1 Dovoljena masa vlečenega vozila je najmanjša od naslednjih vrednosti:

(a) 

največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila na podlagi konstrukcijskih lastnosti vozila in trdnosti naprave za spenjanje;

(b) 

polovica mase vlečnega vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo.

3.1.2.2 Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila v nobenem primeru ne sme presegati 750 kg.

3.2

Največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja ni manj kot 4 % največje dovoljene mase vlečenega vozila in ne manj kot 25 kg.

3.3

Proizvajalec v priročniku za lastnika podrobno opredeli največjo tehnično dovoljeno maso v točki spenjanja, točke vgradnje naprave za spenjanje na vlečno vozilo in največji dovoljeni zadnji previs točke spenjanja.

3.4

Največje tehnično dovoljene mase vlečenega vozila se ne opredeli s sklicevanjem na število potnikov.

4.    Masa skupine vozil

Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil ne sme presegati vsote največje tehnično dovoljenje mase obremenjenega vozila in največje tehnično dovoljene mase vlečenega vozila.

image

5.    Možnost speljevanja v klanec

5.1 Vlečno vozilo mora biti sposobno speljati skupino vozil petkrat v petih minutah v klanec z najmanj 12-odstotnim naklonom.

5.2 Pri opravljanju preskusa, opisanega v točki 5.1, je obremenitev vlečnega vozila in priklopnega vozila enaka največji tehnično dovoljeni masi skupine vozil.

DEL B

Vozila kategorij M2 in M3

1.    Največje dovoljene mere

1.1 Mere ne presegajo naslednjih vrednosti:

1.1.1 

Dolžina

(a) 

vozilo z dvema osema in enim delom: 13,50 m;

(b) 

vozilo s tremi ali več osmi in enim delom: 15 m;

(c) 

zgibno vozilo: 18,75 m.

1.1.2 

Širina: 2,55 m.

1.1.3 

Višina: 4,00 m.

1.2 Za merjenje dolžine, širine in višine ima vozilo maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, stoji na vodoravni in ravni površini, pnevmatike pa so napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec.

▼M2

1.3 Pri določanju dolžine, širine in višine se ne upoštevajo naprave in oprema iz Dodatka 1.

▼M2

1.3.1 Dodatne zahteve za aerodinamične naprave iz Dodatka 1

1.3.1.1 Aerodinamične naprave in oprema, ki po dolžini ne presegajo 500 mm, v položaju uporabe ne povečajo celotnega uporabnega prostora za tovor. Zasnovane so tako, da jih je mogoče blokirati v zloženem ali sklopljenem položaju in v položaju uporabe. Take naprave in oprema so nadalje zasnovane tako, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, ko vozilo miruje, tako da največja dovoljena širina vozila iz točke 1.1.2 ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila iz točke 1.1.1 pa za več kot 200 mm, kot je dovoljeno le na višini najmanj 1 050 mm nad tlemi, ter da ne zmanjšajo zmožnosti vozila za uporabo v intermodalnem prevozu. Poleg tega se upoštevajo zahteve iz točk 1.3.1.1.1 in 1.3.1.1.3.

1.3.1.1.1 Naprave in oprema se homologirajo v skladu s to uredbo.

1.3.1.1.2 Uporabnik lahko spremeni položaj aerodinamične naprave in opreme ter jo zloži ali sklopi z ročno silo, ki ni večja od 40 daN. Poleg tega se lahko to izvede tudi samodejno.

1.3.1.1.3 Za naprave in opremo se ne zahteva, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, če so zahteve glede največjih mer v celoti izpolnjene pri vseh pogojih.

1.3.1.2 Aerodinamične naprave in oprema, ki po dolžini presegajo 500 mm, v položaju uporabe ne povečajo celotnega uporabnega prostora za tovor. Zasnovane so tako, da jih je mogoče blokirati v zloženem ali sklopljenem položaju in v položaju uporabe. Take naprave so nadalje zasnovane tako, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, ko vozilo miruje, tako da največja dovoljena širina vozila iz točke 1.1.2 ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila iz točke 1.1.1 pa za več kot 200 mm, kot je dovoljeno le na višini najmanj 1 050 mm nad tlemi, ter da ne zmanjšajo zmožnosti vozila za uporabo v intermodalnem prevozu. Poleg tega se upoštevajo zahteve iz točk 1.3.1.2.1 in 1.3.1.2.4.

1.3.1.2.1 Naprave in oprema se homologirajo v skladu s to uredbo.

1.3.1.2.2 Uporabnik lahko spremeni položaj aerodinamične naprave in opreme ter jo zloži ali sklopi z ročno silo, ki ni večja od 40 daN. Poleg tega se lahko to izvede tudi samodejno.

1.3.1.2.3 Vsak glavni navpični element ali kombinacija teh elementov in vsak glavni vodoravni element ali kombinacija teh elementov, ki sestavljajo naprave in opremo, ko so nameščeni na vozilo in v položaju uporabe, prenesejo navpično in vodoravno vlečno in potisno silo, ki deluje zaporedno navzgor, navzdol, levo in desno in je enaka 200 daN ± 10 %, ki deluje v mirovanju na geometrično sredino ustrezne pravokotne štrleče površine pri največjem tlaku 2,0 MPa. Naprave in oprema se lahko deformirajo, vendar sistem za nastavitev in blokiranje zaradi delovanja sil ne popusti. Deformacija je omejena, zato da med preskusom in po njem največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila.

1.3.1.2.4 Vsak glavni navpični element ali kombinacija teh elementov in vsak glavni vodoravni element ali kombinacija teh elementov, ki sestavljajo naprave in opremo, v zloženem ali sklopljenem položaju prenesejo vodoravno vlečno silo, ki deluje vzdolžno nazaj in je enaka 200 daN ± 10 %, ki deluje v mirovanju na geometrično sredino ustrezne pravokotne štrleče površine pri največjem tlaku 2,0 MPa. Naprave in oprema se lahko deformirajo, vendar sistem za nastavitev in blokiranje zaradi delovanja sil ne popusti. Deformacija je omejena, zato da največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila pa za več kot 200 mm.

1.3.1.3 Tehnična služba preveri, ali lahko homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da aerodinamične naprave in oprema v položaju uporabe in zloženem ali sklopljenem položaju ne ovirajo bistveno hlajenja in prezračevanja pogonskega in izpušnega sistema ter potniške kabine. Vse druge veljavne zahteve, povezane s sistemi vozila, so v celoti izpolnjene, ko so naprave in oprema v položaju uporabe in zložene ali sklopljene.

Z odstopanjem od veljavnih zahtev v zvezi z zaščito pred podletom od zadaj se lahko vodoravne razdalje med zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko vozila z vgrajenimi aerodinamičnimi napravami in opremo izmerijo, ne da bi se upoštevale naprave in oprema, če njihova dolžina presega 200 mm, so v položaju uporabe in so bistveni deli elementov, ki so na višini ≤ 2,0 m od tal, merjeno pri neobremenjenem vozilu, izdelani iz materiala s trdoto < 60 po metodi Shore (A). Ozka rebra, cevi in kovinske žice, ki sestavljajo okvir ali podlago za podporo temeljnih delov elementov, se pri določanju trdote ne upoštevajo. Vendar, da bi se v primeru trka izognili tveganjem poškodb in predrtin drugih vozil, robovi takih reber, cevi in kovinskih žic niso usmerjeni nazaj, ko sta naprava in oprema zloženi ali sklopljeni in v položaju uporabe.

Namesto izjeme iz prejšnjega odstavka se lahko vodoravne razdalje med zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko vozila z vgrajenimi aerodinamičnimi napravami in opremo izmerijo, ne da bi se upoštevale aerodinamične naprave in oprema, če njihova dolžina presega 200 mm, so v položaju uporabe ali so skladne z določbami o preskusih iz Dodatka 4.

Vendar se vodoravne razdalje med zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko vozila merijo, ko so aerodinamične naprave in oprema v zloženem ali sklopljenem položaju, ali pa se upošteva dolžina nastale izbokline v skladu s točko 1.6.1 Dodatka 4, če ta dolžina presega dolžino v zloženem ali sklopljenem položaju.

▼B

2.    Porazdelitev mase za vozila, opremljena z nadgradnjo

2.1   Postopek izračuna

Oznake:

„M“

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila,

„TM“

največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila,

„MC“

največja tehnično dovoljena masa skupine vozil,

„mi

največja tehnično dovoljena masa na posamično os, označena z „i“, pri čemer ima „i“ vrednost od 1 do vrednosti skupnega števila osi vozila,

„mc

največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja,

„μj

največja tehnično dovoljena masa na skupino osi, označena z „j“, pri čemer ima „j“ vrednost od 1 do vrednosti skupnega števila skupin osi.

2.1.1

Opraviti je treba ustrezne izračune za zagotovitev, da so za vsako tehnično konfiguracijo za tip izpolnjene zahteve v nadaljevanju.

2.1.2

Pri vozilih, opremljenih z obremenljivimi osmi, se izračuni v nadaljevanju opravijo ob obremenitvi vzmetenja osi kot pri običajnem stanju delovanja.

▼M2

2.1.3

Za motorna vozila na alternativna goriva ali brezemisijska motorna vozila:

2.1.3.1 Dodatna teža, ki se v skladu s točkama 2.3 in 2.4 Priloge I k Direktivi 96/53/ES zahteva za tehnologijo alternativnih goriv ali brezemisijsko tehnologijo, se opredeli na podlagi dokumentacije, ki jo priskrbi proizvajalec. Tehnična služba preveri pravilnost navedenih podatkov in to zadovoljivo dokaže homologacijskemu organu.

2.1.3.2 Proizvajalec navede naslednji dodatni simbol ter vrednost dodatne teže pod obveznimi oznakami ali ob njih na predpisani tablici proizvajalca in zunaj jasno označenega pravokotnika, v katerem so lahko samo obvezni podatki.

„96/53/EC ARTICLE 10B COMPLIANT – XXXX KG“

Višina znakov simbola in navedene vrednosti ni manjša od 4 mm.

Poleg tega se do vključitve posebnega vnosa v certifikat o skladnosti vrednost dodatne teže navede pod „pripombami“ certifikata o skladnosti, da se lahko ta podatek vključi v dokumente za registracijo vozila, ki se hranijo v vozilu.

▼B

2.2   Splošne zahteve

2.2.1

Seštevek največjih tehnično dovoljenih mas na posamično os in največjih tehnično dovoljenih mas na skupino osi ne sme biti manjši od največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

image

2.2.2

Masa vozila, pripravljenega za vožnjo, ki se ji prištejejo masa dodatne opreme, masa potnikov, masi „WP“ in „B“ iz točke 2.2.3, masa naprave za spenjanje, če ni vključena v masi vozila, pripravljenega za vožnjo in največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja ne presega največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

2.2.3

Porazdelitev obremenitve

2.2.3.1   Oznake:

„P“

število sedežnih mest, ki ne vključuje voznika in člana (članov) posadke,

„Q“

masa enega potnika v kg,

„Qc“

masa enega člana posadke v kg,

„S1

površina v m2 za stoječe potnike,

„SP“

število stoječih potnikov po podatkih proizvajalca,

„Ssp“

Ocenjen prostor za enega stoječega potnika v m2,

„WP“

število prostorov za invalidske vozičke, pomnoženo z 250 kg, ki ustreza masi invalidskega vozička in uporabnika,

„V“

celotna prostornina prtljažnega prostora v m3, vključno s prostori za prtljago, prtljažniki in prtljažniki za smuči,

„B“

največja dovoljena masa prtljage v kg po podatkih proizvajalca, vključno z morebitno največjo dovoljeno maso („B“), ki se lahko prevaža v prtljažniku za smuči.

2.2.3.2

Masa Q in Qc sedečih potnikov je na referenčnih točkah sedeža (t. j. „točka R“ sedeža).

2.2.3.3

Masa, ki ustreza številu stoječih potnikov SP mase Q je enakomerno porazdeljena po površini, ki je na voljo za stoječe potnike S1.

2.2.3.4

Kjer je to primerno, je masa WP enakomerno porazdeljena po vsakem prostoru za invalidski voziček.

2.2.3.5

Masa, enaka B (kg), je enakomerno porazdeljena v prostorih za prtljago.

2.2.3.6

Masa, enaka B (kg), je v težišču prtljažnika za smuči.

2.2.3.7

Največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja je v točki spenjanja, katere zadnji previs navede proizvajalec vozila.

2.2.3.8

Vrednosti Q in vrednosti Ssp



Razred vozila

Q (kg)

Ssp (m2)

Razreda I in A

68

0,125 m2

Razred II

71

0,15 m2

Razreda III in B

71

Ni relevantno

Masa vsakega člana posadke je 75 kg.

2.2.3.9

Število stoječih potnikov ne presega vrednosti S1/Ssp, pri čemer je Ssp ocenjeni prostor, namenjen za enega stoječega potnika in predpisan v preglednici v točki 2.2.3.8.

2.2.3.10

Vrednost največje dovoljene masa prtljage je vsaj:

image

2.2.4

Izračuni

2.2.4.1

Zahteve točke 2.2.2 se preverijo v vseh konfiguracijah notranje opreme.

2.2.4.2

V pogojih iz točke 2.2.3 masa na nobeno posamezno os ali skupino osi ne presega največje tehnično dovoljene mase na navedeno os ali skupino osi.

2.2.4.3

Pri vozilih, opremljenih s spremenljivo razporeditvijo sedežev, površino, ki je na voljo stoječim potnikom (S1), in opremljenih za prevoz invalidskih vozičkov, se izpolnjevanje zahtev iz točk 2.2.2 in 2.2.4.2 preveri za vsakega od naslednjih pogojev:

(a) 

zasedejo se vsi razpoložljivi sedeži, nato preostala površina za stoječe potnike (do zasedenosti stojišč, kot jo določi proizvajalec, če je dosežena) in, če še ostane prostor, prostori za invalidske vozičke;

(b) 

zasedejo se vsa razpoložljiva stojišča (do zasedenosti stojišč, kot jo določi proizvajalec), nato preostali sedeži za sedeče potnike in, če še ostane prostor, prostori za invalidske vozičke;

(c) 

zasedejo se vsi razpoložljivi prostori za invalidske vozičke, nato preostala površina za stoječe potnike (do zasedenosti stojišč, kot jo določi proizvajalec, če je dosežena) in potem preostali razpoložljivi sedeži.

2.2.5

Če je vozilo obremenjeno tako, kot je opisano v točki 2.2.2, masa, ki ustreza obremenitvi na prednji krmiljeni osi (oseh) nikakor ne sme biti manjša od 20 % največje tehnično dovoljene masa obremenjenega vozila „M“.

▼M2

2.2.5.1

Za zgibna vozila z vsaj štirimi osmi razreda I, ki imajo dve krmiljeni osi, masa, ki ustreza obremenitvi na sprednji krmiljeni osi, v nobenem primeru ni manjša od 15 % največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila (M).

▼B

2.2.6

Če je za vozilo potrebna homologacija za več kot en razred, se pri vsakem razredu uporabijo zahteve oddelka 2.

3.    Vlečna zmogljivost

3.1 Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil ne sme presegati vsote največje tehnično dovoljenje mase obremenjenega vozila in največje tehnično dovoljene mase vlečenega vozila.

image

3.2 Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila ne presega 3 500 kg.

4.    Največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja

4.1 Največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja je enaka najmanj 4 % največje tehnično dovoljene mase vlečenega vozila oziroma 25 kg, kar je višje.

4.2 Proizvajalec v priročniku za lastnika podrobno opredeli pogoje za vgradnjo naprave za spenjanje na motorno vozilo.

4.2.1 Kjer je to primerno, pogoji iz točke 4.2 vključujejo največjo tehnično dovoljeno maso v točki spenjanja vlečnega vozila, največjo dovoljeno maso naprave za spenjanje, točke vgradnje naprave za spenjanje in največji dovoljeni zadnji previs naprave za spenjanje.

5.    Sposobnost speljevanja v klanec

5.1 Vozila za vleko priklopnih vozil morajo biti sposobna speljati petkrat v petih minutah v klanec z najmanj 12-odstotnim naklonom.

5.2 Pri opravljanju preskusa, opisanega v točki 5.1, je obremenitev vlečnega vozila in priklopnega vozila enaka največji tehnično dovoljeni masi skupine vozil.

6.    Moč motorja

6.1 Motor mora imeti izhodno moč vsaj 5 kW/t največje tehnično dovoljene mase skupine vozil ali največje tehnično dovoljene mase obremenjenega samega vozila (brez priklopnega vozila), če vozilo ni namenjeno vleki priklopnega vozila. ►M2  Zahteve iz te točke se ne uporabljajo za izključno električni način vožnje hibridnih električnih vozil. ◄

▼M2

6.2 Moč motorja se meri v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 85 ( 7 ).

▼B

7.    Manevrske sposobnosti

7.1 Vozilo je zmožno manevrirati na obe strani, in sicer napraviti popolno krožno pot 360°, kot je prikazano na sliki 1 v Dodatku 3 k tej prilogi, tako da nobena zunanja točka na vozilu ne sega čez zunanji oziroma notranji obod teh krogov.

7.1.1 Preskus se opravi z neobremenjenih vozilom (t. j. z maso v stanju, pripravljenem za vožnjo) in z vozilom, obremenjenim do največje tehnično dovoljene mase. ►M2  Če je vozilo opremljeno z aerodinamičnimi napravami ali opremo iz točk 1.3.1.1 in 1.3.1.2, so naprave in oprema v iztegnjenem položaju in položaju uporabe. ◄

7.1.2 Za namene točke 7.1 se deli, ki lahko štrlijo prek širine vozila iz Dodatka 1 k tej prilogi, ne upoštevajo.

7.2 Za vozila, opremljena z obremenljivimi osmi, se zahteva točke 7.1 uporablja tudi med uporabo obremenljivih osi.

7.3 Zahteve oddelka 7.1 se preverijo kot sledi:

7.3.1 

vozilo manevrira znotraj območja, omejenega z dvema koncentričnima krogoma, od katerih ima zunanji polmer 12,50 m, notranji pa 5,30 m

7.3.2 

sprednja zunanja točka motornega vozila se vodi vzdolž obrisa zunanjega kroga (glej sliko 1 v Dodatku 3 k tej prilogi).

▼M2

7.4 Zahteve glede manevrskih sposobnosti se lahko dokažejo z numerično simulacijo v skladu s Prilogo XVI k Direktivi 2007/46/ES, če se s tem strinjata tehnična služba in homologacijski organ. Tehnična služba ali homologacijski organ lahko v primeru dvoma zahteva izvedbo popolnega fizičnega preskusa.

▼B

8.    Obrat proti zadnjemu delu

8.1   Vozilo z enim delom

8.1.1

Vozilo se preskusi v skladu z laboratorijsko preskusno metodo, opisano v točki 8.1.2. ►M2  Če je vozilo opremljeno z aerodinamičnimi napravami ali opremo iz točk 1.3.1.1 in 1.3.1.2, so naprave in oprema v iztegnjenem položaju in položaju uporabe. ◄

8.1.2

Laboratorijska preskusna metoda

Pri vozilu, ki miruje, se navpična ravnina, ki se dotika strani vozila, obrnjene proti zunanjemu robu kroga, določi s črto, označeno na tleh.

Vozilo se iz ravne črte premakne v območje kroga, opisano na sliki 1 s sprednjimi kolesi obrnjenimi tako, da sprednja zunanja točka sledi obrisu zunanjega kroga (glej sliko 2a v Dodatku 3 k tej prilogi).

8.1.3

Masa vozila je v stanju, pripravljenem za vožnjo.

8.1.4

Največji obrat proti zadnjemu delu ne presega 0,60 m.

8.2   Vozila s dvema ali več deli

8.2.1

Zahteve iz točke 8.1 se smiselno uporabljajo za vozila z dvema ali več deli.

V takem primeru sta dva ali več togih delov poravnana z ravnino, kakor je prikazano na sliki 2b v Dodatku 3 k tej prilogi.

▼M2

8.3   Zahteve glede največjega obrata proti zadnjemu delu se lahko dokažejo z numerično simulacijo v skladu s Prilogo XVI k Direktivi 2007/46/ES, če se s tem strinjata tehnična služba in homologacijski organ. Tehnična služba ali homologacijski organ lahko v primeru dvoma zahteva izvedbo popolnega fizičnega preskusa.

▼B

DEL C

Vozila kategorij N2 in N3

1.    Največje dovoljene mere

1.1 Mere ne presegajo naslednjih vrednosti:

1.1.1 

Dolžina: 12,00 m.

1.1.2 

Širina:

(a) 

2,55 m za vsako vozilo;

▼M2

(b) 

2,60 m za vozila, ki so opremljena z nadgradnjo z najmanj 45 mm debelimi izoliranimi stenami in imajo oznako nadgradnje 04 ali 05 iz Dodatka 2 Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

▼B

1.1.3 

Višina: 4,00 m.

1.2 Za merjenje dolžine, širine in višine ima vozilo maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, stoji na vodoravni in ravni površini, pnevmatike pa so napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec.

▼M2

1.3 Pri določanju dolžine, širine in višine se ne upoštevajo naprave in oprema iz Dodatka 1.

▼M2

1.3.1 Dodatne zahteve za aerodinamične naprave iz Dodatka 1

1.3.1.1 Aerodinamične naprave in oprema, ki po dolžini ne presegajo 500 mm, v položaju uporabe ne povečajo uporabne dolžine nakladalne površine. Zasnovane so tako, da jih je mogoče blokirati v zloženem ali sklopljenem položaju in v položaju uporabe. Take naprave in oprema so nadalje zasnovane tako, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, ko vozilo miruje, tako da največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila pa za več kot 200 mm, kot je dovoljeno le na višini najmanj 1 050 mm nad tlemi, ter da ne zmanjšajo zmožnosti vozila za uporabo v intermodalnem prevozu. Poleg tega se upoštevajo zahteve iz točk 1.3.1.1.1 in 1.3.1.1.3.

1.3.1.1.1 Naprave in oprema se homologirajo v skladu s to uredbo.

1.3.1.1.2 Uporabnik lahko spremeni položaj aerodinamične naprave in opreme ter jo zloži ali sklopi z ročno silo, ki ni večja od 40 daN. Poleg tega se lahko to izvede tudi samodejno.

1.3.1.1.3 Za naprave in opremo se ne zahteva, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, če so zahteve glede največjih mer v celoti izpolnjene pri vseh pogojih.

1.3.1.2 Aerodinamične naprave in oprema, ki po dolžini presegajo 500 mm, v položaju uporabe ne povečajo uporabne dolžine nakladalne površine. Zasnovane so tako, da jih je mogoče blokirati v zloženem ali sklopljenem položaju in v položaju uporabe. Take naprave so nadalje zasnovane tako, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, ko vozilo miruje, tako da največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila pa za več kot 200 mm, kot je dovoljeno le na višini najmanj 1 050 mm nad tlemi, ter da ne zmanjšajo zmožnosti vozila za uporabo v intermodalnem prevozu. Poleg tega se upoštevajo zahteve iz točk od 1.3.1.2.1 do 1.3.1.2.4.

1.3.1.2.1 Naprave in oprema se homologirajo v skladu s to uredbo.

1.3.1.2.2 Uporabnik lahko spremeni položaj aerodinamične naprave in opreme ter jo zloži ali sklopi z ročno silo, ki ni večja od 40 daN. Poleg tega se lahko to izvede tudi samodejno.

1.3.1.2.3 Vsak glavni navpični element ali kombinacija teh elementov in vsak glavni vodoravni element ali kombinacija teh elementov, ki sestavljajo naprave in opremo, ko so nameščeni na vozilo in v položaju uporabe, prenesejo navpično in vodoravno vlečno in potisno silo, ki deluje zaporedno navzgor, navzdol, levo in desno in je enaka 200 daN ± 10 %, ki deluje v mirovanju na geometrično sredino ustrezne pravokotne štrleče površine pri največjem tlaku 2,0 MPa. Naprave in oprema se lahko deformirajo, vendar sistem za nastavitev in blokiranje zaradi delovanja sil ne popusti. Deformacija je omejena, zato da med preskusom in po njem največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila.

1.3.1.2.4 Vsak glavni navpični element ali kombinacija teh elementov in vsak glavni vodoravni element ali kombinacija teh elementov, ki sestavljajo naprave in opremo, v zloženem ali sklopljenem položaju prenesejo vodoravno vlečno silo, ki deluje vzdolžno nazaj in je enaka 200 daN ± 10 %, ki deluje v mirovanju na geometrično sredino ustrezne pravokotne štrleče površine pri največjem tlaku 2,0 MPa. Naprave in oprema se lahko deformirajo, vendar sistem za nastavitev in blokiranje zaradi delovanja sil ne popusti. Deformacija je omejena, zato da največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila pa za več kot 200 mm.

1.3.1.3 Aerodinamične naprave in oprema kabin v zloženem ali sklopljenem položaju in v položaju uporabe so po potrebi zasnovane tako, da največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila in da ne zmanjšajo zmožnosti vozila za uporabo v intermodalnem prevozu. Poleg tega se upoštevajo zahteve iz točk od 1.3.1.3.1 do 1.3.1.3.4.

1.3.1.3.1 Aerodinamične naprave in oprema za kabine se homologirajo v skladu s to uredbo.

1.3.1.3.2 Ko so naprave in oprema nameščene na vozilo ter so zložene ali sklopljene in v položaju uporabe, kjer je to ustrezno, noben njihov del ne sme segati nad spodnji rob vetrobranskega stekla, razen če jih voznik ne more neposredno videti zaradi armaturne plošče ali druge standardne notranje opreme.

1.3.1.3.3 Naprave in oprema so pokrite z materialom, ki absorbira energijo. Namesto tega so naprave in oprema iz materiala s trdoto < 60 po metodi Shore (A) v skladu s točko 1.3.1.4.

1.3.1.3.4 Naprave in oprema niso izdelane iz materiala, ki se zlahka zdrobi v ostre delce ali polomi in tvori ostre robove.

1.3.1.4 Tehnična služba preveri in homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da aerodinamične naprave in oprema iz točk 1.3.1.1, 1.3.1.2 in 1.3.1.3 v položaju uporabe in zloženem ali sklopljenem položaju ne ovirajo prednjega vidnega polja voznika ter funkcij za pranje in brisanje vetrobranskega stekla, pa tudi da ne ovirajo bistveno hlajenja in prezračevanja pogonskega, izpušnega in zavornega sistema, potniške kabine in nakladalne površine. Vse druge veljavne zahteve, povezane s sistemi vozila, so v celoti izpolnjene, ko so naprave in oprema v položaju uporabe in zložene ali sklopljene.

Z odstopanjem od veljavnih zahtev v zvezi z zaščito pred podletom od spredaj se lahko vodoravne razdalje med skrajnim sprednjim delom vozila z vgrajenimi aerodinamičnimi napravami in opremo in njegovo napravo za zaščito pred podletom od spredaj ter zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajnim zadnjim delom vozila z vgrajenimi aerodinamičnimi napravami in opremo, izmerijo, ne da bi se upoštevale naprave in oprema, če zadaj njihova dolžina presega 200 mm, so v položaju uporabe ter so spredaj in zadaj bistveni deli elementov, ki so na višini ≤ 2,0 m od tal, merjeno pri neobremenjenem vozilu, izdelani iz materiala s trdoto < 60 po metodi Shore (A). Ozka rebra, cevi in kovinske žice, ki sestavljajo okvir ali podlago za podporo temeljnih delov elementov, se pri določanju trdote ne upoštevajo. Vendar, da bi se v primeru trka izognili tveganjem poškodb in predrtin drugih vozil, robovi takih reber, cevi in kovinskih žic na prednjem delu vozila niso usmerjeni naprej, na zadnjem delu vozila pa nazaj, ko sta naprava in oprema zloženi ali sklopljeni in v položaju uporabe.

Namesto izjeme v zvezi z napravo za zaščito pred podletom od zadaj iz prejšnjega odstavka se lahko vodoravne razdalje med zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko vozila z vgrajenimi aerodinamičnimi napravami in opremo izmerijo, ne da bi se upoštevale aerodinamične naprave in oprema, če njihova dolžina presega 200 mm, so v položaju uporabe ali so skladne z določbami o preskusih iz Dodatka 4.

Vendar se vodoravne razdalje med zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko vozila merijo, ko so aerodinamične naprave in oprema v zloženem ali sklopljenem položaju, ali pa se upošteva dolžina nastale izbokline v skladu s točko 1.6.1 Dodatka 4, če ta dolžina presega dolžino v zloženem ali sklopljenem položaju.

1.4 Podolgovate kabine

1.4.1 Ko se sprednji obris mesta kabine motornega vozila, vključno z vsemi zunanjimi izboklinami, npr. šasije, odbijača, okrovov koles in koles, popolnoma sklada s parametri tridimenzionalnega ovoja, kot je določeno v Dodatku 5, in dolžina nakladalne površine ne presega 10,5 m, lahko vozilo presega največjo dovoljeno dolžino iz točke 1.1.1.

1.4.2 Proizvajalec v primeru iz točke 1.4.1 navede naslednji dodatni simbol pod obveznimi oznakami ali ob njih na predpisani tablici proizvajalca in zunaj jasno označenega pravokotnika, v katerem so lahko samo obvezni podatki.

„96/53/EC ARTICLE 9A COMPLIANT“

Višina znakov simbola ni manjša od 4 mm. Besedilo „96/53/EC ARTICLE 9A COMPLIANT“ se doda tudi pod „pripombami“ certifikata o skladnosti, da se lahko ta podatek vključi v dokumente za registracijo vozila, ki se hranijo v vozilu.

▼B

2.    Porazdelitev mase za vozila, opremljena z nadgradnjo

2.1.   Postopek izračuna

Oznake:

„M“

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila,

„TM“

največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila,

„MC“

največja tehnično dovoljena masa skupine vozil,

„mi

največja tehnično dovoljena masa na posamično os, označena z „i“, pri čemer ima „i“ vrednost od 1 do vrednosti skupnega števila osi vozila,

„mc

največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja,

„μj

največja tehnično dovoljena masa na skupino osi, označena z „j“, pri čemer ima „j“ vrednost od 1 do vrednosti skupnega števila skupin osi.

2.1.1 Opraviti je treba ustrezne izračune za zagotovitev, da so za vsako tehnično konfiguracijo za tip izpolnjene zahteve iz točk 2.2 in 2.3.

2.1.2 Pri vozilih, opremljenih z obremenljivimi osmi, se izračuni, ki jih zahtevata točki 2.2 in 2.3, opravijo ob obesitvi obremenljivih osi kot pri običajnem stanju vožnje.

2.1.3 Pri vozilih, opremljenih z dvižnimi osmi, se izračuni, ki jih zahtevata točki 2.2 in 2.3, opravijo ob spuščenih oseh.

▼M2

2.1.4 Za motorna vozila na alternativna goriva ali brezemisijska motorna vozila:

2.1.4.1 Dodatna teža, ki se v skladu s točko 2.3 Priloge I k Direktivi 96/53/ES zahteva za tehnologijo alternativnih goriv ali brezemisijsko tehnologijo, se opredeli na podlagi dokumentacije, ki jo priskrbi proizvajalec. Tehnična služba preveri pravilnost navedenih podatkov in to zadovoljivo dokaže homologacijskemu organu.

2.1.4.2 Proizvajalec navede naslednji dodatni simbol ter vrednost dodatne teže pod obveznimi oznakami ali ob njih na predpisani tablici proizvajalca in zunaj jasno označenega pravokotnika, v katerem so lahko samo obvezni podatki.

„96/53/EC ARTICLE 10B COMPLIANT – XXXX KG“

Višina znakov simbola in navedene vrednosti ni manjša od 4 mm.

Poleg tega se do vključitve posebnega vnosa v certifikat o skladnosti vrednost dodatne teže navede pod „pripombami“ certifikata o skladnosti, da se lahko ta podatek vključi v dokumente za registracijo vozila, ki se hranijo v vozilu.

▼B

2.2   Splošne zahteve

2.2.1 Seštevek največjih tehnično dovoljenih mas na posamično os in največjih tehnično dovoljenih mas na skupine osi ne sme biti manjši od tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

image

2.2.2 Za vsako skupino osi, označeno z „j“, vsota največjih tehnično dovoljenih mas na njene osi ne sme biti manjša od največje tehnično dovoljene mase na skupino osi.

Razen tega nobena od mas mi ne sme biti manjša od dela μj, ki deluje na os „i“, kot je določeno s porazdelitvijo mase za to skupino osi.

2.3   Posebne zahteve

2.3.1 Masa vozila, pripravljenega za vožnjo, ki se ji prištejejo masa dodatne opreme, masa potnikov, masa naprave za spenjanje, če ni vključena v masi vozila, pripravljenega za vožnjo in največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja ne presega največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

2.3.2 Če je vozilo obremenjeno do največje tehnično dovoljenje mase, masa, porazdeljena na osi „i“, ne presega mase mi na tej osi in masa na skupino osi „j“ ne presega mase μj.

2.3.3 Zahteve točke 2.3.2 morajo biti izpolnjene v naslednjih konfiguracijah obremenitve:

2.3.3.1 

Enakomerna porazdelitev koristne nosilnosti:

vozilo ima maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki se ji prištejejo masa dodatne opreme, masa potnikov na referenčnih točkah sedeža, masa naprave za spenjanje, (če ni vključena v masi vozila, pripravljenega za vožnjo), največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja in koristna nosilnost, ki je enakomerno porazdeljena po prostoru za tovor.

2.3.3.2 

Neenakomerna porazdelitev koristne nosilnosti:

vozilo ima maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki se ji prištejejo masa dodatne opreme, masa potnikov na referenčnih točkah sedeža, masa naprave za spenjanje, (če ni vključena v masi vozila, pripravljenega za vožnjo), največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja in koristna nosilnost, nameščena v skladu s specifikacijami proizvajalca.

V ta namen proizvajalec navede skrajne dovoljene položaje težišča koristne nosilnosti in/ali nadgradnje in/ali opreme ali notranje vgrajene opreme (na primer: od 0,50 m do 1,30 m pred prvo zadnjo osjo).

2.3.3.3 

Kombinacija enakomerne in neenakomerne porazdelitve:

Zahteve točk 2.3.3.1 in 2.3.3.2 morajo biti izpolnjene hkrati.

Na primer prekucni tovornjak (porazdeljena obremenitev), opremljen z dodatnim dvigalom (lokalna obremenitev).

2.3.3.4 

Masa, ki jo prenese sedlasta sklopka (sedlasti vlačilec):

vozilo ima maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki se ji prištejejo masa dodatne opreme, masa potnikov na referenčnih točkah sedeža, masa naprave za spenjanje, če ni vključena v masi vozila, pripravljenega za vožnjo, največja dovoljena masa v točki sedlaste sklopke, nameščene v skladu s specifikacijami proizvajalca (najmanjša in največja oddaljenost centra sedla).

2.3.3.5 

Če je vozilo opremljeno z ravnim prostorom za tovor, morajo biti zahteve iz točke 2.3.3.1 vedno izpolnjene.

2.3.4 Če je vozilo obremenjeno do največje tehnično dovoljenje mase, ki se ji prištejejo masa naprave za spenjanje, če ni vključena v masi vozila, pripravljenega za vožnjo in največja dovoljena masa v točki spenjanja tako, da je dosežena največja dovoljena masa na zadnji skupini osi (μ) ali največja dovoljena masa na zadnji osi (m), masa na prednji krmiljeni osi (oseh) ne sme biti manjša od 20 % največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

2.3.5 Pri vozilih za posebne namene kategorij N2 in N3 tehnična služba preveri izpolnjevanje zahtev oddelka 2 v dogovoru s proizvajalcem in pri tem upošteva posebno zasnovo vozila (na primer avto-dvigala).

3.    Vlečna zmogljivost

3.1 Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil ne sme presegati vsote največje tehnično dovoljenje mase obremenjenega vozila in največje tehnično dovoljene mase vlečenega vozila.

image

4.    Sposobnost speljevanja v klanec in sposobnost premagovanja vzpona

4.1 Vozila za vleko priklopnih vozil, obremenjena do največje tehnično dovoljene mase skupine vozil, morajo biti sposobna speljati petkrat v petih minutah v klanec z najmanj 12-odstotnim naklonom.

4.2 Pri terenskih vozilih se sposobnost premagovanja vzpona preskusi s tehničnimi zahtevami iz Priloge II.

4.2.1 Uporabljajo se tudi zahteve iz oddelka 5 Dodatka 1 Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

5.    Moč motorja

5.1 Vozila morajo imeti izhodno moč motorja vsaj 5 kW/t največje tehnično dovoljene mase skupine vozil.

5.1.1 Izhodna moč motorja cestnih vlačilcev ali sedlastih vlačilcev, namenjenih za prevoz nedeljivega tovora, mora biti vsaj 2 kW/t največje tehnično dovoljene mase skupine vozil.

▼M2

5.1.2 Zahteve iz točk 5.1 in 5.1.1 se ne uporabljajo za izključno električni način vožnje hibridnih električnih vozil.

▼M2

5.2 Moč motorja se meri v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 85.

▼B

6.    Manevrske sposobnosti

6.1 Vozilo je zmožno manevrirati na obe strani, in sicer napraviti popolno krožno pot 360°, kot je prikazano na sliki 1 v Dodatku 3 k tej prilogi, tako da nobena zunanja točka na vozilu ne sega čez zunanji oziroma notranji obod teh krogov.

6.1.1 Preskus se opravi z neobremenjenih vozilom (t. j. z maso v stanju, pripravljenem za vožnjo) in z vozilom, obremenjenim do največje tehnično dovoljene mase. ►M2  Če je vozilo opremljeno z aerodinamičnimi napravami ali opremo iz točk 1.3.1.1, 1.3.1.2 in 1.3.1.3, so naprave in oprema v iztegnjenem položaju in položaju uporabe ali stalnem položaju uporabe, kjer je to primerno, za naprave in opremo iz točke 1.3.1.3. ◄

6.1.2 Za namene točke 6.1 se deli, ki lahko štrlijo prek širine vozila iz Dodatka 1 k tej prilogi, ne upoštevajo.

6.2 Pri vozilih z napravo za dvig osi se zahteva točke 6.1 uporablja tudi za dvižne osi v dvignjenem položaju in ko se uporabljajo obremenljive osi.

6.3 Zahteve točke 6.1 se preverijo kot sledi:

6.3.1 

vozilo manevrira znotraj območja, omejenega z dvema koncentričnima krogoma, od katerih ima zunanji polmer 12,50 m, notranji pa 5,30 m

6.3.2 

sprednja zunanja točka motornega vozila se vodi vzdolž obrisa zunanjega kroga (glej sliko 1 v Dodatku 3 k tej prilogi).

▼M2

6.4 Zahteve glede manevrskih sposobnosti se lahko dokažejo z numerično simulacijo v skladu s Prilogo XVI k Direktivi 2007/46/ES, če se s tem strinjata tehnična služba in homologacijski organ. Tehnična služba ali homologacijski organ lahko v primeru dvoma zahteva izvedbo popolnega fizičnega preskusa.

▼B

7.    Največji obrat proti zadnjemu delu

7.1

Vozilo se preskusi v skladu s preskusno metodo ustaljenega stanja, opisano v točki 7.1.1. ►M2  Če je vozilo opremljeno z aerodinamičnimi napravami ali opremo iz točk 1.3.1.1, 1.3.1.2 in 1.3.1.3, so naprave in oprema v iztegnjenem položaju in položaju uporabe. ◄

7.1.1   Preskusna metoda ustaljenega stanja

7.1.1.2 Vozilo miruje in kolesa ima zasukana tako, da pri gibanju vozila njegova prednja zunanja točka potuje po krogu s polmerom 12,50 m.

Navpična ravnina, ki se dotika strani vozila, obrnjene proti zunanjemu robu kroga, se določi s črto, označeno na tleh.

Vozilo se premakne naprej tako, da sprednja zunanja točka sledi obrisu zunanjega kroga s polmerom 12,50 m.

7.2.

Največji obrat proti zadnjemu delu ne presega: (glej sliko 3 v Dodatku 3 k tej prilogi)
(a) 

0,80 m;

(b) 

1,00 m, če ima vozilo napravo za dvig osi in je os dvignjena od tal;

(c) 

1,00 m, če je zadnja os krmiljena os.

▼M2

7.3

Zahteve glede največjega obrata proti zadnjemu delu se lahko dokažejo z numerično simulacijo v skladu s Prilogo XVI k Direktivi 2007/46/ES, če se s tem strinjata tehnična služba in homologacijski organ. Tehnična služba ali homologacijski organ lahko v primeru dvoma zahteva izvedbo popolnega fizičnega preskusa.

▼B

DEL D

Vozila kategorije O

1.    Največje dovoljene mere

1.1 Mere ne presegajo naslednjih vrednosti:

1.1.1 

Dolžina

(a) 

priklopnik: 12 m vključno z vrtljivim ojesom;

(b) 

polpriklopnik: 12 m plus sprednji previs.

1.1.2 

Širina

(a) 

2,55 m za vsako vozilo;

▼M2

(b) 

2,60 m za vozila, ki so opremljena z nadgradnjo z najmanj 45 mm debelimi izoliranimi stenami in imajo oznako nadgradnje 04 ali 05 iz Dodatka 2 Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

▼B

1.1.3 

Višina: 4,00 m.

1.1.4 

Sprednji pritrditveni polmer polpriklopnika: 2,04 m.

1.2 Za merjenje dolžine, širine in višine ima vozilo maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, stoji na vodoravni in ravni površini, pnevmatike pa so napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec.

1.3 Dolžina, višina in sprednji pritrditveni polmer se izmerijo, če je nakladalna površina ali referenčna površina iz točke 1.2.1 drugega pododstavka Priloge 7 k Pravilniku UN/ECE št. 55 vodoravna.

Nastavljivi vrtljivi ojesi so vodoravni in poravnani s središčnico vozila. Nastavljeni so na svojo najbolj podolgovato vodoravno lego.

▼M2

1.4 Pri določanju dolžine, širine in višine se ne upoštevajo naprave in oprema iz Dodatka 1.

▼M2

1.4.1 Dodatne zahteve za aerodinamične naprave iz Dodatka 1

1.4.1.1 Aerodinamične naprave in oprema, ki po dolžini ne presegajo 500 mm, v položaju uporabe ne povečajo uporabne dolžine nakladalne površine. Zasnovane so tako, da jih je mogoče blokirati v zloženem ali sklopljenem položaju in v položaju uporabe. Take naprave in oprema so nadalje zasnovane tako, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, ko vozilo miruje, tako da največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila pa za več kot 200 mm, kot je dovoljeno le na višini najmanj 1 050 mm nad tlemi, ter da ne zmanjšajo zmožnosti vozila za uporabo v intermodalnem prevozu. Poleg tega se upoštevajo zahteve iz točk 1.4.1.1.1 do 1.4.1.1.3.

1.4.1.1.1 Naprave in oprema se homologirajo v skladu s to uredbo.

1.4.1.1.2 Uporabnik lahko spremeni položaj aerodinamične naprave in opreme ter jo zloži in sklopi z ročno silo, ki ni večja od 40 daN. Poleg tega se lahko to izvede tudi samodejno.

1.4.1.1.3 Za naprave in opremo se ne zahteva, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, če so zahteve glede največjih mer v celoti izpolnjene pri vseh pogojih.

1.4.1.2 Aerodinamične naprave in oprema, ki po dolžini presegajo 500 mm, v položaju uporabe ne povečajo uporabne dolžine nakladalne površine. Zasnovane so tako, da jih je mogoče blokirati v zloženem ali sklopljenem položaju in v položaju uporabe. Take naprave so nadalje zasnovane tako, da jih je mogoče zložiti ali sklopiti, ko vozilo miruje, tako da največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila pa za več kot 200 mm, kot je dovoljeno le na višini najmanj 1 050 mm nad tlemi, ter da ne zmanjšajo zmožnosti vozila za uporabo v intermodalnem prevozu. Poleg tega se upoštevajo zahteve iz točk od 1.4.1.2.1 do 1.4.1.2.4.

1.4.1.2.1 Naprave in oprema se homologirajo v skladu s to uredbo.

1.4.1.2.2 Uporabnik lahko spremeni položaj aerodinamične naprave in opreme ter jo zloži ali sklopi z ročno silo, ki ni večja od 40 daN. Poleg tega se lahko to izvede tudi samodejno.

1.4.1.2.3 Vsak glavni navpični element ali kombinacija teh elementov in vsak glavni vodoravni element ali kombinacija teh elementov, ki sestavljajo naprave in opremo, ko so nameščeni na vozilo in v položaju uporabe, prenesejo navpično in vodoravno vlečno in potisno silo, ki deluje zaporedno navzgor, navzdol, levo in desno in je enaka 200 daN ± 10 %, ki deluje v mirovanju na geometrično sredino ustrezne pravokotne štrleče površine pri največjem tlaku 2,0 MPa. Naprave in oprema se lahko deformirajo, vendar sistem za nastavitev in blokiranje zaradi delovanja sil ne popusti. Deformacija je omejena, zato da med preskusom in po njem največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila.

1.4.1.2.4 Vsak glavni navpični element ali kombinacija teh elementov in vsak glavni vodoravni element ali kombinacija teh elementov, ki sestavljajo naprave in opremo, v zloženem ali sklopljenem položaju prenesejo vodoravno vlečno silo, ki deluje vzdolžno nazaj in je enaka 200 daN ± 10 %, ki deluje v mirovanju na geometrično sredino ustrezne pravokotne štrleče površine pri največjem tlaku 2,0 MPa. Naprave in oprema se lahko deformirajo, vendar sistem za nastavitev in blokiranje zaradi delovanja sil ne popusti. Deformacija je omejena, zato da največja dovoljena širina vozila ni presežena za več kot 25 mm na vsaki strani vozila, največja dovoljena dolžina vozila pa za več kot 200 mm.

1.4.1.3 Tehnična služba preveri, ali lahko homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da aerodinamične naprave in oprema v položaju uporabe in zloženem ali sklopljenem položaju ne ovirajo popolnoma prezračevanja nakladalne površine. Vse druge veljavne zahteve, povezane s sistemi vozila, so v celoti izpolnjene, ko so naprave in oprema v položaju uporabe in zložene ali sklopljene.

Z odstopanjem od veljavnih zahtev v zvezi z zaščito pred podletom od zadaj se lahko vodoravne razdalje med zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko vozila z vgrajenimi aerodinamičnimi napravami in opremo izmerijo, ne da bi se upoštevale naprave in oprema, če njihova dolžina presega 200 mm, so v položaju uporabe in so bistveni deli elementov, ki so na višini ≤ 2,0 m od tal, merjeno pri neobremenjenem vozilu, izdelani iz materiala s trdoto < 60 po metodi Shore (A). Ozka rebra, cevi in kovinske žice, ki sestavljajo okvir ali podlago za podporo temeljnih delov elementov, se pri določanju trdote ne upoštevajo. Vendar, da bi se v primeru trka izognili tveganjem poškodb in predrtin drugih vozil, robovi takih reber, cevi in kovinskih žic na zadnjem delu vozila niso usmerjeni nazaj, ko sta naprava in oprema zloženi ali sklopljeni in v položaju uporabe.

Namesto izjeme iz prejšnjega odstavka se lahko vodoravne razdalje med zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko vozila z vgrajenimi aerodinamičnimi napravami in opremo izmerijo, ne da bi se upoštevale aerodinamične naprave in oprema, če njihova dolžina presega 200 mm, so v položaju uporabe ali so skladne z določbami o preskusih iz Dodatka 4.

Vendar se vodoravne razdalje med zadnjim delom naprave za zaščito pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko vozila merijo, ko so aerodinamične naprave in oprema v zloženem ali sklopljenem položaju, ali pa se upošteva dolžina nastale izbokline v skladu s točko 1.6.1 Dodatka 4, če ta dolžina presega dolžino v zloženem ali sklopljenem položaju.

▼B

2.    Porazdelitev mase za vozila, opremljena z nadgradnjo

2.1   Postopek izračuna

Oznake:

„M“

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila,

„m0

največja tehnično dovoljena masa v sprednji točki spenjanja,

„mi

največja tehnično dovoljena masa na os, označena z „i“, pri čemer ima „i“ vrednost od 1 do vrednosti skupnega števila osi vozila,

„mc

največja tehnično dovoljena masa v zadnji točki spenjanja,

„μj

največja tehnično dovoljena masa na skupino osi, označena z „j“, pri čemer ima „j“ vrednost od 1 do vrednosti skupnega števila skupin osi.

2.1.1

Opraviti je treba ustrezne izračune za zagotovitev, da so za vsako tehnično konfiguracijo za tip izpolnjene zahteve iz točk 2.2 in 2.3.

2.1.2

Pri vozilih, opremljenih z obremenljivimi osmi, se izračuni, ki jih zahtevata točki 2.2 in 2.3, opravijo ob obesitvi obremenljivih osi kot pri običajnem stanju vožnje.

2.1.3

Pri vozilih, opremljenih z dvižnimi osmi, se izračuni, ki jih zahtevata točki 2.2 in 2.3, opravijo ob spuščenih oseh.

2.2   Splošne zahteve

▼M2

2.2.1

Seštevek največje tehnično dovoljene mase v sprednji točki spenjanja, največje tehnično dovoljene mase na posamično os in/ali skupine osi in največje tehnično dovoljene mase v zadnji točki spenjanja ne sme biti manjši od tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

M ≤ Σ [m0 + mi + mc] ali M ≤ Σ [m0 + μj + mc]

▼B

2.2.2

Za vsako skupino osi, označeno z „j“, vsota mas mi na njene osi ne sme biti manjša od mase μj.

Razen tega nobena od mas mi ne sme biti manjša od dela μj, ki deluje na os „i“, kot je določeno s porazdelitvijo mase za to skupino osi.

2.3   Posebne zahteve

2.3.1

Masa vozila, pripravljenega za vožnjo, ki se ji prištejejo masa dodatne opreme, največja tehnično dovoljena masa v točkah spenjanja ne presega največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

2.3.2

Če je vozilo obremenjeno do največje tehnično dovoljenje mase, masa, porazdeljena na posamično os „i“, ne presega mase mi na tej osi, mase μj na skupino osi ali največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja m0.

2.3.3

Zahteve točke 2.3.2 morajo biti izpolnjene v naslednjih konfiguracijah obremenitve:

2.3.3.1   Enakomerna porazdelitev koristne nosilnosti

Vozilo ima maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki se ji prištejeta masa dodatne opreme in koristna nosilnost, ki je enakomerno porazdeljena po prostoru za tovor.

2.3.3.2   Neenakomerna porazdelitev koristne nosilnosti

Vozilo ima maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki se ji prištejeta masa dodatne opreme in koristna nosilnost, nameščena v skladu s specifikacijami proizvajalca.

V ta namen proizvajalec navede skrajne dovoljene položaje težišča koristne nosilnosti in/ali nadgradnje in/ali opreme ali notranje vgrajene opreme (na primer: od 0,50 m do 1,30 m pred prvo zadnjo osjo).

2.3.3.3

Kombinacija enakomerne in neenakomerne porazdelitve:

Zahteve točk 2.3.3.1 in 2.3.3.2 morajo biti izpolnjene hkrati.

2.3.3.4

Če je vozilo opremljeno z ravnim prostorom za tovor, morajo biti zahteve iz točke 2.3.3.1 vedno izpolnjene.

2.3.4

Posebne zahteve za bivalne prikolice

2.3.4.1

Najmanjša koristna nosilnost (PM) izpolnjuje naslednjo zahtevo:

image

Pri čemer je:

„n“

največje število ležišč in

„L“

skupna dolžina nadgradnje, kakor je opredeljena v točki 6.1.2 standarda ISO 7237:1981.

3.    Zahteve glede manevrskih sposobnosti

3.1 Priklopna vozila in polpriklopniki morajo biti zasnovani tako, da so speti z vlečnim vozilom zmožni manevriranja na obe strani, in sicer napraviti popolno krožno pot 360° v kolobarju, omejenem z dvema koncentričnima krogoma, od katerih ima zunanji polmer 12,50 m, notranji pa 5,30 m, pri tem pa nobena zunanja točka vlečnega vozila ne sme segati čez obod zunanjega kroga in nobena zunanja točka priklopnega vozila ali polpriklopnika ne sme segati v notranji krog. ►M2  Če je priklopnik ali polpriklopnik opremljen z aerodinamičnimi napravami ali opremo iz točk 1.4.1.1 ali 1.4.1.2, so naprave in oprema v položaju uporabe in iztegnjenem položaju. ◄

▼M2

3.2 Šteje se, da je polpriklopnik, ki ni opremljen z aerodinamičnimi napravami ali opremo iz točk 1.4.1.1 ali 1.4.1.2, skladen z zahtevami iz točke 3.1, če njegova referenčna medosna razdalja „RWB“ izpolnjuje naslednjo zahtevo:

RWB ≤ [(12,50 – 2,04)2 – (5,30 + ½ W)2]1/2

pri čemer je:

„RWB“

razdalja med osjo kraljevega čepa in središčnico nekrmiljenih osi;

„W“

širina polpriklopnika.

▼B

3.3 Če ima ena ali več nekrmiljenih skupin osi napravo za dvig osi, se kot referenčna medosna razdalja upošteva večja od izmerjenih vrednosti pri spuščeni ali dvignjeni osi.




Dodatek 1

Seznam naprav in opreme, ki jih ni treba upoštevati pri določitvi zunanjih mer

▼M2

1 Ob upoštevanju dodatnih omejitev iz naslednjih preglednic naprav in opreme, navedenih v preglednicah I, II in III, ni treba upoštevati pri določitvi in izračunu zunanjih mer, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a) 

če so naprave vgrajene spredaj, razen aerodinamičnih naprav in opreme kabin, štrleči deli teh naprav skupaj ne presegajo 250 mm;

(b) 

naprave in oprema, razen aerodinamičnih naprav in opreme, dolžine vozila skupaj ne presegajo za več kot 750 mm;

(c) 

naprave in oprema širine vozila skupaj ne presegajo za več kot 100 mm.

2 Zahteve iz točke 1(a), (b) in (c) ne veljajo za naprave za posredno gledanje.

▼B



Preglednica I

Dolžina vozila

Postavka

Kategorije vozil

 

M1

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

1.

Naprave za posredno gledanje, kakor so opredeljene v točki 2.1 Pravilnika UN/ECE št. 46 (1)

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

2.

Naprave za brisanje in pranje

x

x

x

x

x

x

 

 

 

 

3.

Zunanji senčniki

x

x

4.

Prednji zaščitni sistem, homologiran v skladu z Uredbo (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

x

 

 

x

 

 

 

 

 

 

5.

Dostopne stopnice in ročaji

x

x

x

x

x

x

x

x

x

▼M2

6

Mehanske naprave za spenjanje

X

X

X

X

X

X

-

-

-

-

▼B

7.

Dodatna naprava za spenjanje na zadnjem delu priklopnega vozila (če je odstranljiva)

x

x

x

x

8.

Nosilec za kolesa (če je odstranljiv ali zložljiv)

x

 

 

x

9.

Dvižne ploščadi, rampe za dostop ali podobna oprema (v legi, ko se ne uporabljajo ne štrlijo več kot 300 mm), če ne povečujejo nosilnosti vozila

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

10.

Pripomočki za gledanje in odkrivanje, vključno z radarji

x

x

x

x

x

x

x

x

11.

Prožni odbojniki in podobna oprema

x

x

x

x

x

x

12.

Naprave za nameščanje carinskih oznak in njihova zaščita

x

x

x

x

x

x

x

13.

Naprave za pritrjevanje ponjav in njihova zaščita

x

x

x

x

x

x

x

14.

Vzdolžni prisloni za snemljive nadgradnje

x

x

x

x

x

x

15.

Tokovni odjemniki vozil, ki jih poganja elektrika

x

16.

Sprednje in zadnje označevalne tablice

x

x

x

x

x

x

x

X

17.

Neobvezne svetilke, kakor so opredeljene v oddelku 2 Pravilnika UN/ECE št. 48 (3)

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

▼M2

18

Aerodinamične naprave in oprema

-

X

X

-

X

X

-

-

X

X

▼M2

19

Antene za komunikacijo med vozili ali med vozili in infrastrukturo

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

▼B

(1)   

UL L 177, 10.7.2010, str. 211.

(2)   

UL L 35, 4.2.2009, str. 1.

(3)   

UL L 135, 23.5.2008, str. 1.



Preglednica II

Širina vozila

Postavka

Kategorije vozil

 

M1

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

1.

Naprave za posredno gledanje, kakor so opredeljene v točki 2.1 Pravilnika UN/ECE št. 46

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

2.

Izbočen del sten pnevmatik na mestu stika s cestiščem

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

3.

Kontrolne naprave za odpoved pnevmatik

x

x

x

x

x

x

x

x

4.

Kazalniki tlaka v pnevmatikah

x

x

x

x

x

x

x

x

5.

Bočne svetilke

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

6.

Svetlobna oprema

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.1  Gabaritne svetilke

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

 

6.2  Bočni odsevniki

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

 

6.3  Smerne svetilke

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

 

6.4  Zadnje pozicijske svetilke

x

x

x

x

x

x

 

6.5  Sistemi osvetlitve delovnih vrat

x

x

7.

Rampe za dostop, dvižne ploščadi in podobna oprema (v legi, ko se ne uporabljajo in če ne segajo dlje kot 10 mm od strani vozila in če so sprednji in zadnji vogali ramp zaobljeni s polmerom najmanj 5 mm; robovi morajo biti zaobljeni s polmerom najmanj 2,5 mm

x

x

x

x

x

x

x

x

8.

Zložljive stranske usmerjevalne naprave, namenjene za uporabo na vodenih sistemih avtobusov, če niso zložene

x

9.

Zložljive stopnice, ko se uporabljajo in vozilo miruje

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

10.

Pripomočki za gledanje in odkrivanje, vključno z radarji

x

x

 

x

x

x

x

x

x

▼M2

11

Aerodinamične naprave in oprema

Širina vozila, vključno s širino klimatizirane nadgradnje z izoliranimi stenami, ne presega 2 600 mm, vključno z izmerjenimi štrlečimi deli, pri čemer so naprave in oprema nameščene v zložen ali sklopljen položaj in položaj uporabe.

-

X

X

-

X

X

-

-

X

X

▼B

12.

Naprave za nameščanje carinskih oznak in njihova zaščita

x

x

x

x

x

x

x

13.

Naprave za pritrjevanje ponjav in njihova zaščita, ki v primeru, da so od tal oddaljene do 2,0 m, ne štrlijo več kot 20 mm in ne več kot 50 mm, če so od tal oddaljene več kot 2,0 m. Robovi so zaokroženi s polmerom najmanj 2,5 mm

x

x

x

x

x

x

x

14.

Štrleči gibki deli sistema za preprečevanje škropljenja iz Uredbe Komisije (EU) št. 109/2011 (1)

x

x

x

x

15.

Gibki blatniki, ki niso zajeti v vnosu 14

x

x

x

x

x

x

x

x

x

16.

Snežne verige

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

17.

Varnostna ograja na vozilih za prevoz vozil

Samo za vozila, zasnovana in izdelana za prevoz najmanj dveh drugih vozil in ki imajo varnostno ograjo več kot 2,0 m in ne več kot 3,70 m od tal in ne sega več kot 50 mm čez zunanjo stran vozila.

Širina vozila ne presega 2 650 mm.

x

x

x

x

▼M2

18

Antene za komunikacijo med vozili ali med vozili in infrastrukturo

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

19

Gibke cevi sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah, če skrajne širine vozila na vsaki strani ne presegajo za več kot 70 mm

 

 

 

 

 

X

 

 

X

X

(1)   

UL L 34, 9.2.2011, str. 2.

▼M2



PREGLEDNICA III

Višina vozila

 

M1

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

1

Radijske in navigacijske antene ter antene za komunikacijo med vozili ali med vozili in infrastrukturo

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

2

Pantografi ali tokovni odjemniki v dvignjenem položaju

-

-

X

-

-

X

-

-

-

-

▼B




Dodatek 2

Dovoljena odstopanja za homologacijo in skladnost proizvodnje

1.    Mere

1.1 Merjenje skupne dolžine, širine in višine se opravlja v skladu s točko 1.2 delov A do D te priloge.

1.2 Pod pogojem, da omejitve, določene v točki 1.1 dela A do D te priloge niso presežene, se dejanske mere lahko od mer, ki jih navede proizvajalec, razlikujejo za največ 3 %.

2.    Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo in dejanska masa vozila

2.1 Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, se preveri z dejansko maso tako, da se vozilo stehta in odšteje masa vgrajene dodatne opreme. Za take namene merilna tehtnica izpolnjuje zahteve Direktive 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ).

2.2 Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, določena na podlagi zahtev točke 2.1, lahko od nazivne vrednosti, navedene v točki 2.6(b) Priloge I ali v delu I oddelka A ali B Priloge III k Direktivi 2007/46/ES ali v ustreznem vnosu certifikata o skladnosti odstopa za največ:

(a) 

3 % glede dovoljenih spodnjih in zgornjih odstopanj (= negativno in pozitivno odstopanje od navedene vrednosti) za vozila M, N in O razen za vozila za posebne namene;

(b) 

5 % glede dovoljenih spodnjih in zgornjih odstopanj (= negativno in pozitivno odstopanje od navedene vrednosti) za vozila za posebne namene;

(c) 

5 % glede dovoljenih spodnjih in zgornjih odstopanj (= negativno in pozitivno odstopanje od navedene vrednosti) za namene člena 12(2) Direktive 2007/46/ES.




Dodatek 3

Podatki o zahtevah glede manevrskih sposobnosti

Slika 1

Krog manevrskih sposobnosti image
image

image

Slika 2

Laboratorijska preskusna metoda za vozila M2 in M3



image Slika 2a:
obrat proti zadnjemu delu (nezgibna vozila)
image
image
image

image Slika 2b:
obrat proti zadnjemu delu (zgibna vozila)
image
image
image

Slika 3

Metoda ustaljenega stanja za vozila N2 in N3

image

▼M2




Dodatek 4

Preskus trka aerodinamičnih naprav in opreme

1 Preskusni pogoji za aerodinamične naprave in opremo

1.1 Na zahtevo proizvajalca se lahko izvede preskus na enem od naslednjega:

1.1.1 na tipu vozila, za katerega je predvidena aerodinamična naprava in oprema;

1.1.2 na delu karoserije tipa vozila, za katerega je predvidena aerodinamična naprava in oprema; ta del mora biti reprezentativen za zadevne tipe vozil;

1.1.3 na togi pregradi.

1.2 Če se preskus izvede skladno s točkama 1.1.2 in 1.1.3, so deli za povezavo aerodinamičnih naprav in opreme z delom karoserije vozila ali togo pregrado enaki tistim, ki se uporabljajo za pritrditev teh naprav in opreme, ko so nameščene na vozilo. Vsaki napravi se priložijo navodila za vgradnjo in uporabo, ki morajo vsebovati dovolj informacij, da jo lahko usposobljena oseba pravilno vgradi.

1.3 Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusni postopek, opisan v točki 1.5, izvede z numerično simulacijo v skladu s Prilogo XVI k Direktivi 2007/46/ES.

Matematični model se potrdi le, če je primerljiv z dejanskimi fizičnimi preskusnimi pogoji. Zato se izvede fizični preskus, katerega rezultati se primerjajo z rezultati, dobljenimi z matematičnim modelom. Dokaže se primerljivost rezultatov preskusov. Proizvajalec sestavi poročilo o potrditvi.

Če se matematični model ali programska oprema spremeni, bo poročilo o potrditvi verjetno razveljavljeno, zato bo potrebna nova potrditev v skladu s prejšnjim odstavkom.

1.4 Pogoji za izvedbo preskusov ali simulacij

1.4.1 Vozilo miruje na vodoravni, ravni, togi in gladki podlagi.

1.4.2 Sprednji kolesi sta v položaju naravnost naprej.

1.4.3 Pnevmatike so napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec vozila.

1.4.4 Vozilo mora biti neobremenjeno.

1.4.5 Vozilo se lahko pritrdi na poljuben način, če je to potrebno, da se dosežejo zahtevane preskusne sile iz točke 1.5.1.2. Način pritrditve določi proizvajalec vozila.

1.4.6 Če je vozilo opremljeno s hidropnevmatskim, hidravličnim ali pnevmatskim vzmetenjem ali napravo za samodejno izravnavanje višine glede na obremenitev, se preskusi z vzmetenjem ali napravo v običajnih pogojih za vožnjo, ki jih določi proizvajalec.

1.5 Preskusni postopek

1.5.1 Z izvedbo preskusov se oceni, ali aerodinamična naprava in oprema zagotavlja določeno raven deformacije na sile, ki delujejo vzporedno z vzdolžno osjo vozila, kot je navedeno v točki 1.6.1. Namesto tega se lahko naprava pod vplivom sile tudi zloži ali sklopi. Izpolnitev zahteve iz točke 1.6.2 se preveri z ustreznim preskusom trna za preskus trka. Naprava, ki se uporablja za razporeditev preskusne sile po navedeni ravni površini, se na sprožilnik sile priključi s krogelnim zglobom. V primeru geometričnih nezdružljivosti se lahko namesto naprave z ravno površino uporabi adapter.

1.5.1.1 Sila deluje vzporedno z vzdolžno osjo vozila prek površine ali adapterja, ki ni višji od 250 mm in širši od 200 mm, pri čemer je na navpičnih robovih zaokrožen s polmerom 5 ± 1 mm. Površina ne sme biti trdno pritrjena na aerodinamično napravo in opremo ter mora biti gibljiva v vse smeri. Če se preskus izvede na vozilu, kot je določeno v točki 1.1.1, višino spodnjega roba površine ali adapterja določi proizvajalec, in sicer na območju med najnižjim robom aerodinamične naprave in opreme in točko zgornjega roba površine ali adapterja, ki od tal ni oddaljena več kot 2,0 m v položaju nameščenosti na vozilo (glej sliko 1). To točko je treba določiti pri obremenjenem vozilu z največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila.

Če se preskus izvede na delu karoserije vozila, kot je določeno v točki 1.1.2, ali togi pregradi, kot je določeno v točki 1.1.3, višino središča površine ali adapterja določi proizvajalec, in sicer v območju med najnižjim robom aerodinamične naprave in opreme in točko na višini, ki od tal ni oddaljena več kot 2,0 m v položaju nameščenosti na vozilo pri obremenjenem vozilu z največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila (glej sliko 2).

Proizvajalec določi natančen položaj središča površine ali adapterja na območju delovanja sil. Če imajo aerodinamične naprave in oprema na območju delovanja sil različne stopnje togosti (npr. zaradi ojačitev, različnih materialov ali debelin itd.), je položaj središča površine ali adapterja na območju z najvišjo odpornostjo proti zunanjim silam v vzdolžni smeri vozila.

Slika 1

Višina preskusne točke

image

Slika 2

Primer preskusne nastavitve

image

1.5.1.2 Vodoravna sila največ 4 000 N ± 400 N deluje zaporedno na dve točki, ki ležita simetrično v bližini središčnice vozila ali središčnice naprave na skrajnem zadnjem zunanjem robu aerodinamične naprave in opreme v popolnoma iztegnjenem položaju ali položaju uporabe (glej sliko 3). Zaporedje delovanja sil lahko določi proizvajalec.

Slika 3

Delovanje sile

image

image

1.6 Zahteve

1.6.1 Aerodinamična naprava in oprema je med delovanjem preskusnih sil, kot je določeno v točki 1.5.1.2, nameščena tako, da se naprava in oprema deformira, zloži ali sklopi, zaradi česar nastane izboklina v dolžini ≤ 200 mm, merjeno v vodoravni vzdolžni smeri v točkah delovanja sil. Dolžina nastale izbokline se zabeleži.

1.6.2 Aerodinamična naprava in oprema pri trku v zadnji del vozila ne ogrozi oseb v drugih vozilih in ne vpliva na delovanje naprave za zaščito pred podletom od zadaj.




Dodatek 5

Tridimenzionalni ovoj kabine

1 Splošni postopek za preverjanje skladnosti motornega vozila s parametri, povezanimi s tridimenzionalnim ovojem kabine

1.1 Navpične meje območja ocenjevanja kabine motornega vozila

1.1.1 Največja širina vozila na mestu kabine Wc se prenese pred navpično prečno ravnino na skrajni sprednji osi motornega vozila. Pri tej meritvi se ne upoštevajo točke iz Dodatka 1.

1.1.2 Območje ocenjevanja mesta kabine motornega vozila se upošteva tako, da ustreza največji širini Wc . Območje omejujejo navpične vzdolžne ravnine, ki so vzporedne z vzdolžno srednjo ravnino motornega vozila in so na medsebojni razdalji Wc .

1.1.3 Vodoravna vzdolžna razdalja Lt se določi s skrajne sprednje točke mesta kabine motornega vozila na višini ≤ 2 000 mm od tal, merjeno pri neobremenjenem vozilu.

Za namene te presoje se razdalja Lt določi kot 200 mm (glej sliko 1).

Zadnja stran območja ocenjevanja je omejena z navpično prečno ravnino, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino motornega vozila, ki poteka za navedeno skrajno sprednjo točko na razdalji Lt .

Slika 1

Tridimenzionalni ovoj

image

1.1.4 Presečnici zadnje ravnine, ki z obema zunanjima ravninama, usmerjenima pod kotom, tj. črti Tleft (Tlevo) in Tright (Tdesno), oblikujeta stranski del območja ocenjevanja, se upoštevata za namene iz točke 1.3.3.2 (glej sliko 2).

Slika 2

Tridimenzionalni ovoj

image

1.2 Vodoravne meje območja ocenjevanja kabine motornega vozila

1.2.1 Spodnja mejna črta sprednjega obrisa se v območju ocenjevanja določi na tleh, zgornja mejna črta sprednjega obrisa pa na višini 2 000 mm od tal, merjeno pri neobremenjenem vozilu.

1.3 Posebne določbe za območje ocenjevanja kabine motornega vozila

1.3.1 Za namene tega dodatka se ne glede na vrsto materiala upošteva sprednji obris mesta kabine motornega vozila. Vendar se ne upoštevajo točke iz Dodatka 1.

1.3.2 Naklon sprednjega dela kabine

1.3.2.1 V tem dodatku „naklon“ pomeni vzvratni nagib sprednjega obrisa mesta kabine motornega vozila od navpičnice, pri čemer katera koli točka, ki je nad drugo točko, leži za to drugo točko.

1.3.2.2 Za območje ocenjevanja naklona se upošteva skrajna sprednja točka mesta kabine motornega vozila iz točke 1.1.3.

Navpična prečna ravnina skozi skrajno sprednjo točko kabine na višini ≤ 2 000 mm od tal, merjeno pri neobremenjenem vozilu, se upošteva glede na njeno presečnico z vodoravno ravnino, ki poteka na višini 1 000 mm. Kot osnovna mejna črta za oceno naklona kabine vozila v določenem območju ocenjevanja se nato upošteva presečnica.

1.3.2.3 Upošteva se ravnina, ki se vrti okrog osnovne mejne črte iz drugega odstavka točke 1.3.2.2, nagnjena nazaj od navpičnice pod kotom 3° (glej sliko 3).

Slika 3

Naklon

image

1.3.2.4 Nobena točka dejanske površine sprednjega obrisa, kot se nahaja v območju ocenjevanja naklona, ne leži pred nazaj nagnjeno ravnino iz točke 1.3.2.3, ko se skrajna sprednja točka mesta kabine motornega vozila dotika navpične prečne ravnine.

1.3.3 Zoževanje stranskega dela kabine motornega vozila.

1.3.3.1 Sprednji obris se v območju ocenjevanja mesta kabine motornega vozila zožuje tako, da se ustrezne nazivne površine v splošnem približujejo skupnemu območju, ki leži pred kabino in v vzdolžni srednji ravnini motornega vozila.

1.3.3.2 Upoštevata se dve simetrični vzdolžni ravnini, ena na levi in ena na desni strani, ki skupaj tvorita vodoravni kot 20° glede na vzdolžno srednjo ravnino in sta tako medsebojno oddaljeni za 40°. Te ravnine ležijo tako, da se tudi sekajo s črtama Tlevo oziroma Tdesno iz točke 1.1.3.

1.3.3.3 Nobena točka dejanske površine sprednjega obrisa, kot se nahaja v levem in desnem zunanjem območju, ne leži zunaj ustrezne navpične ravnine iz točke 1.3.3.2, ko se skrajna sprednja točka mesta kabine motornega vozila dotika navpične prečne ravnine iz točke 1.3.2.4.

2 Če kateri koli od pogojev iz tega dodatka ni izpolnjen, se šteje, da kabina motornega vozila ni skladna s parametri tridimenzionalnega ovoja iz točke 1.4.1 dela C te priloge.

▼B




PRILOGA II

SPOSOBNOST TERENSKIH VOZIL ZA PREMAGOVANJE VZPONA

1.    Splošno

1.1

Ta priloga določa tehnične zahteve za preverjanje sposobnosti za premagovanje vzpona, da se vozilo lahko uvrsti v kategorijo terenskih vozil v skladu z oddelkom 4 dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

1.2

Tehnična služba preveri, ali se dokončano ali dodelano vozilo ali sedlasti vlačilec lahko šteje za terensko vozilo glede na zahteve, predpisane v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES.

1.3

Pri nedodelanih vozilih se to preverjanje opravi le na zahtevo proizvajalca.

2.    Preskusni pogoji

2.1   Stanje vozila

2.1.1 Vozilo se namesti v pogoje, ki jih priporoča proizvajalec in ima opremo iz Priloge I k Direktivi 2007/46/ES.

2.1.2 Zavore, sklopka (ali enakovredno), motor in menjalnik se nastavijo tako, kot priporoča proizvajalec za uporabo zunaj običajnih cest.

2.1.3 Vozilo ima pnevmatike, priporočene za terensko vožnjo. Globina profila na tekalni plošči je najmanj 90 % globine profila na tekalni plošči nove pnevmatike. Tlak v pnevmatikah se nastavi na vrednost, ki jo priporoča proizvajalec.

2.1.4 Vozilo se obremeni na največjo tehnično dovoljeno maso, obremenitev pa je porazdeljena sorazmerno s porazdelitvijo največje mase na osi, kot jo določi proizvajalec.

Na primer 7,5-tonsko vozilo z največjo maso na prednji osi 4 tone in največjo maso na zadnji osi 6 ton se preskusi z maso 3 ton (40 %) na prednji osi in z maso 4,5 ton (60 %) na zadnji osi.

2.2   Pogoji preskusne steze

2.2.1 Površina preskusne steze je suha, asfaltna ali betonska.

2.2.2 Naklon je neprekinjeno 25-odstoten z dovoljenim odstopanjem + 3 % (θ = 14 stopinj).

2.2.3 V dogovoru s proizvajalcem se preskus lahko opravi tudi na več kot 25-odstotnem vzponu. Preskus se opravi z največjimi masami, ki so zmanjšane glede na preskusne pogoje.

Te pogoje je treba sporočiti.

2.2.4 Površina steze ima dober koeficient oprijema.

Indeks torne sposobnosti (SRI) površine se meri v skladu s standardom CEN/TS 13036-2: 2010 Značilnosti cestnih in letaliških površin - Preskusne metode - 2. del: Ocena torne sposobnosti cestne vozne površine z uporabo dinamičnih merilnih sistemov.

Povprečno vrednost SRI je treba sporočiti.

3.    Preskusni postopek

3.1

Vozilo se najprej postavi na vodoravno površino.

3.2

Nastavi se način vleke za terensko vožnjo. Vključene prestave omogočajo stalno hitrost.

3.3

Uporabljata se oddelka 4 in 5 Dodatka 1 Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.




PRILOGA III

POGOJI ENAKOVREDNOSTI VZMETENJA Z ZRAČNIM VZMETENJEM

1.

Ta priloga določa tehnične pogoje, ki se nanašajo na enakovrednost vzmetenja z zračnim vzmetenjem za pogonske osi vozila.

2.

Da je vzmetenje enakovredno zračnemu vzmetenju, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

2.1 

med prostim prehodnim nizkofrekvenčnim navpičnim nihanjem vzmetene mase nad pogonsko osjo ali skupino osi morata biti izmerjena frekvenca in dušenje pri polno obremenjeni vzmeti v mejah, določenih v točkah 2.3 do 2.6;

2.2 

vsaka os mora biti opremljena s hidravličnimi amortizerji. Na skupini osi morajo biti amortizerji postavljeni tako, da čim bolj zmanjšajo nihanje skupine osi;

2.3 

povprečna stopnja dušenja (Dm) mora presegati 20 % kritičnega dušenja vzmetenja v običajnih pogojih s pravilno nameščenimi in delujočimi hidravličnimi amortizerji;

2.4 

če so vsi hidravlični amortizerji odstranjeni ali izključeni, stopnja dušenja vzmetenja Dr ne sme presegati 50 % povprečne stopnje dušenja (Dm);

2.5 

frekvenca vzmetene mase nad pogonsko osjo ali skupino osi pri prostem prehodnem navpičnem nihanju ne sme biti večja od 2,0 Hz.

2.6 

Preskusni postopki za merjenje frekvence in dušenja so predpisani v točki 3.

3.

Preskusni postopek

3.1    Frekvenca in dušenje

3.1.1 Prosto nihanje vzmetene mase se dobi z naslednjo enačbo

image

pri čemer je:

„M“ vzmetena masa (kg),
„Z“ pot vzmetene mase v navpični smeri (m),
„C“ koeficient dušenja (N.s/m) in
„K“ navpična togost med cestiščem in vzmeteno maso (N/m).

3.1.2 Frekvenca nihanja vzmetene mase „F“ v Hz se dobi z naslednjo enačbo:

image

3.1.3 Dušenje je kritično pri C = Co

pri čemer je:

image

Razmerje med dušenjem in kritičnim dušenjem je C/Co.

3.1.4 Med prostim prehodnim nihanjem vzmetene mase navpično gibanje mase sledi dušeni sinusni krivulji (slika 2). Frekvenca se lahko določi z merjenjem časa nihajnih ciklov, dokler jih je mogoče opazovati. Dušenje se lahko določi z merjenjem višine zaporednih najvišjih točk nihajev v isti smeri.

3.1.5 Če sta amplitudi prvega in drugega vrha v ciklu nihanja A1 in A2, se stopnjo dušenja D dobi z naslednjo enačbo:

image

„ln“ pomeni naravni logaritem razmerja amplitud.

3.2    Preskusni postopek

Da se s preskusom lahko določijo stopnja dušenja Dm, stopnja dušenja Dr brez hidravličnih amortizerjev in frekvenca vzmetenja F, je treba obremenjeno vozilo:

(a) 

zapeljati z nizko hitrostjo (5 km/h ± 1 km/h) čez 80 mm visoko stopnico, prikazano na sliki 1. Prehodno nihanje, iz analize katerega se ugotovi frekvenca in dušenje, se pojavi, ko so kolesa pogonske osi že prek stopnice;

(b) 

povleči navzdol za šasijo tako, da je obremenitev na pogonsko os 1,5-kratna vrednost njene največje statične vrednosti. Nato se obremenitev hipoma popusti in nihanje, ki pri tem nastane, se analizira;

(c) 

povleči navzgor za šasijo tako, da je vzmetena masa dvignjena za 80 mm nad pogonsko os. Dvignjeno vozilo se hipoma popusti in nihanje, ki pri tem nastane, se analizira;

(d) 

izpostaviti drugim ustreznim postopkom, za katere je proizvajalec dokazal tehnični službi, da so enakovredni.

3.3    Preskusna oprema vozila in pogoji obremenitve

3.3.1 Vozilo mora biti opremljeno z napravo za beleženje navpične komponente nihanja med pogonsko osjo in šasijo, točno nad pogonsko osjo. Iz poteka krivulje se lahko izmeri časovni interval med prvim in drugim vrhom stiskanja vzmetenja in s tem določi dušenje.

Pri dvojnih pogonskih oseh morata biti napravi za beleženje navpične komponente nihanja pritrjeni med obe pogonski osi in šasijo, vsaka točno nad vsako osjo.

3.3.2 Pnevmatike so napolnjene do ustreznega tlaka, ki ga priporoča proizvajalec.

3.3.3 Preskus za preverjanje enakovrednosti vzmetenj se opravlja pri največji tehnično dovoljeni masi na os ali skupino osi; ob dokazani enakovrednosti se predpostavi, da velja tudi za vse manjše mase.

Slika 1

Stopnica za preskušanje vzmetenja

image

Slika 2

Prehodno dušeno nihanje

image




PRILOGA IV

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA VGRADNJO DVIŽNIH OSI ALI OBREMENLJIVIH OSI V VOZILO

1. Če je vozilo opremljeno z eno ali več dvižnimi osmi ali obremenljivimi osmi, je treba zagotoviti, da v normalnih voznih pogojih niso presežene največje dovoljene mase na posamično os ali skupine osi pri registraciji/med uporabo. Zato se mora dvižna os ali obremenljiva os spustiti na tla ali se obremeniti samodejno vsakič, ko osna obremenitev na najbližje osi v skupini osi ali osna obremenitev na prednji osi vozila doseže vrednost največjih dovoljenih osnih obremenitev pri registraciji/med uporabo.

Ko je dvižna os v dvignjenem položaju, je treba zagotoviti, da je masa na krmiljene osi še naprej zadostna za varno vožnjo vozila v vseh okoliščinah. V ta namen proizvajalec vozila za nedodelana vozila navede najmanjšo maso na krmiljenih oseh.

2. Vsaka naprava za dvig osi in sistemi za njeno upravljanje so zasnovani in vgrajeni tako, da so zaščiteni pred neprimerno rabo ali nepooblaščenimi posegi.

3. Zahteve za speljevanje vozil na spolzki podlagi in za izboljšanje manevrskih sposobnosti vozil

3.1 Kot izjema od zahtev iz točke 1 in zaradi lažjega speljevanja motornega vozila ali skupine vozil na spolzki podlagi ter povečanja oprijema pnevmatik na taki podlagi in izboljšanja manevrskih sposobnosti lahko naprava za dvig osi tudi aktivira dvižne osi ali obremenljive osi motornega vozila ali polpriklopnika, da se poveča ali zmanjša masa na pogonsko os motornega vozila, po naslednjih pogojih:

(a) 

masa, ki ustreza obremenitvi na vsako os vozila, sme preseči največjo dovoljeno maso na to os, veljavno v državi članici, za največ 30 %, če ne preseže vrednosti, ki jo za ta posebni namen navaja proizvajalec;

(b) 

masa, ki ustreza preostali obremenitvi na prednje osi, mora ostati nad nič (t. j. vozila z dvižno zadnjo osjo in velikim zadnjim previsom se ne smejo dvigniti);

(c) 

dvižne osi ali obremenljive osi se sme aktivirati le s posebno napravo za upravljanje;

(d) 

ko motorno vozilo spelje in preden preseže hitrost 30 km/h, se morajo osi samodejno spustiti na tla ali se znova obremeniti.




PRILOGA V

▼M2

DEL A

ES-homologacija motornih vozil in njihovih priklopnikov glede na mase in mere vozila

Opisni list

VZOREC

▼B

Opisni list št. … o ES-homologaciji motornega vozila in njegovega priklopnika glede na mase in mere vozila.

Naslednji podatki se predložijo v trojniku in morajo vsebovati kazalo. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu v formatu A4 ali zložene v tem formatu. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

0.   SPLOŠNO

0.1

Znamka (tovarniško ime proizvajalca): …

0.2

Tip: …

0.2.1

Trgovsko ime (po potrebi): …

0.4

Kategorija vozila ( 9 ): …

0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca: …

0.8

Imena in naslovi proizvodnih tovarn: …

0.9

Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): …

1.   SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU

1.1

Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …

1.2

Merska risba celotnega vozila: …

1.3

Število osi in koles: …

1.3.1

Število in lega osi z dvojnimi kolesi: …

1.3.2

Število in lega krmiljenih osi: …

1.3.3

Pogonske osi (število, lega, povezava): …

1.4

Šasija (če obstaja) (pregledna risba celotne šasije): …

1.7

Vozniška kabina (trambus ali klasična izvedba z motorjem pod prednjim pokrovom) ( 10 ): …

1.9

Opredeliti, ali je vlečno vozilo namenjeno za vleko polpriklopnikov ali drugih priklopnih vozil in ali je priklopno vozilo polpriklopnik, priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom: …

1.10

Opredeliti, ali je vozilo posebej namenjeno za prevoz blaga pri določeni temperaturi: …

2.   MASE IN MERE ( 12 ) ( 13 ) ( 14 )

(v kg in mm) (navesti risbo, kjer je primerno)

2.1

Medosne razdalje (polno obremenjeno vozilo) ( 15 ):

2.1.1

Dvoosno vozilo: …

2.1.2

Vozila s tremi ali več osmi

2.1.2.1

Osna razdalja med zaporednimi osmi, ki poteka od prednje do zadnje osi: …

2.1.2.2

Celotna osna razdalja: …

2.2

Sedlo

2.2.1   Za polpriklopnike

2.2.1.1

Razdalja med osjo kraljevega čepa in zadnjim delom polpriklopnika: …

2.2.1.2

Največja razdalja med osjo kraljevega čepa in poljubno točko na prednjem delu polpriklopnika: …

2.2.1.3

Referenčna medosna razdalja polpriklopnika (kot je določeno v točki 3.2 dela D Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012): …

2.2.2   Za vlačilce polpriklopnikov

2.2.2.1

Oddaljenost centra sedla (največja in najmanjša; pri nedodelanem vozilu navesti dovoljene vrednosti) ( 16 ): …

2.3

Koloteki in širine osi

2.3.1

Kolotek vsake krmiljene osi ( 17 ): …

2.3.2

Kolotek vseh drugih osi (17) : …

2.4

Mere vozila (skupne)

2.4.1   Za šasijo brez nadgradnje

2.4.1.1

Dolžina ( 18 ): …

2.4.1.1.1

Največja dovoljena dolžina: …

2.4.1.1.2

Najmanjša dovoljena dolžina: …

2.4.1.1.3

Pri priklopnih vozilih največja dovoljena dolžina vrtljivega ojesa ( 19 ): …

2.4.1.2

Širina ( 20 ): …

2.4.1.2.1

Največja dovoljena širina: …

2.4.1.2.2

Najmanjša dovoljena širina: …

2.4.1.3

Višina ( 21 ) (pri vzmetenju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

2.4.1.4

Sprednji previs ( 22 ): …

2.4.1.4.1

Pristopni kot ( 23 ) ( 24 ): … stopinj.

2.4.1.5

Zadnji previs ( 25 ): …

2.4.1.5.1

Pristopni kot zadaj ( 26 (24) : … stopinj.

2.4.1.5.2

Najmanjši in največji dovoljeni previs v točki spenjanja ( 27 ): …

2.4.1.6

Oddaljenost od tal (kot je opredeljeno v točkah 3.1.1 in 3.2.1 Dodatka 1 Priloge II k Direktivi 2007/46/ES)

2.4.1.6.1

Med osmi: …

2.4.1.6.2

Pod prednjimi osmi: …

2.4.1.6.3

Pod zadnjimi osmi: …

2.4.1.8

Lega težišča nadgradnje in/ali notranje opreme in/ali opreme in/ali koristne nosilnosti (najmanjša in največja): …

2.4.2   Za šasijo z nadgradnjo

2.4.2.1

Dolžina (18) : …

2.4.2.1.1

Dolžina nakladalne površine: …

▼M2

2.4.2.1.3

Podolgovata kabina je v skladu s členom 9a Direktive 96/53/ES: da/ne(1)

▼B

2.4.2.2

Širina (20) : …

2.4.2.2.1

Debelina sten (pri vozilih za prevoz blaga pri določeni temperaturi): …

2.4.2.3

Višina (21)  (pri vzmetenju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

2.4.2.4

Sprednji previs (22) : …

2.4.2.4.1

Pristopni kot (23)  (24) : … stopinj.

2.4.2.5

Zadnji previs (25) : …

2.4.2.5.1

Pristopni kot zadaj (26)  (24) : … stopinj.

2.4.2.5.2

Najmanjši in največji dovoljeni previs v točki spenjanja (27) : …

2.4.2.6

Oddaljenost od tal (kot je opredeljeno v točkah 3.1.1 in 3.2.1 Dodatka 1 Priloge II k Direktivi 2007/46/ES) (24) 

2.4.2.6.1

Med osmi: …

2.4.2.6.2

Pod prednjimi osmi: …

2.4.2.6.3

Pod zadnjimi osmi: …

2.4.2.8

Lega težišča koristne nosilnosti (pri neenakomerni obremenitvi): …

2.4.3   Za nadgradnjo, homologirano brez šasije (vozila kategorij M2 in M3)

2.4.3.1

Dolžina (18) : …

2.4.3.2

Širina (20) : …

2.4.3.3

Višina (21)  na predvidenih tipih šasije (pri vzmetenju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

2.5

Najmanjša masa na krmiljenih oseh za nedodelana vozila:

2.6

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo ( 28 )

(a)

največja in najmanjša za vsako varianto: …

2.6.1

Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom masa v točki spenjanja: …

(a)

največja in najmanjša za vsako varianto: …

2.6.2

Masa dodatne opreme (glej opredelitev št. 5 člena 2 Uredbe (EU) št. 1230/2012): …

▼M2

2.6.4

Dodatna masa za alternativni pogon: … kg

▼B

2.8

Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila ( 29 ): …

2.8.1

Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom obremenitev v točki spenjanja: …

2.9

Največja tehnično dovoljena masa na vsako os:

2.10

Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi:

2.11

Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila

za:

2.11.1

Priklopnik z vrtljivim ojesom: …

2.11.2

Polpriklopnik: …

2.11.3

Priklopnik s centralno osjo: …

2.11.4

Priklopnik s togim ojesom: …

2.11.4.1

Največje dovoljeno razmerje med previsom vlečne sklopke ( 30 ) in medosno razdaljo: …

2.11.4.2

Največja vrednost V: … kN.

2.11.5

Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil: …

2.11.6

Največja masa nezaviranega priklopnega vozila: …

2.12

Največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja:

2.12.1

Vlečnega vozila: …

2.12.2

Polpriklopnika, priklopnika s centralno osjo ali priklopnika s togim ojesom: …

2.12.3

Največja dovoljena masa naprave za spenjanje (če je ne dobavi proizvajalec): …

2.16

Pri registraciji/med uporabo predvidene dovoljene mase (neobvezno)

2.16.1

Največja dovoljena masa obremenjenega vozila pri registraciji/med uporabo ( 31 ): …

2.16.2

Največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo, predvidena obremenitev v točki spenjanja po podatkih proizvajalca, če je nižja od največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja (31) : …

2.16.3

Največja dovoljena masa na vsako skupino osi pri registraciji/med uporabo (31) : …

2.16.4

Največja dovoljena masa vlečenega vozila pri registraciji/med uporabo (31) : …

2.16.5

Največja dovoljena maso skupine vozil pri registraciji/med uporabo (31) : …

3.   POGONSKI MOTOR ( 32 )

3.1

Proizvajalec motorja:

3.2

Motor z notranjim zgorevanjem

3.2.1.8

Nazivna moč ( 33 ): … kW pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)…

Opomba: V tej uredbi se je dovoljeno sklicevati na motor, ki prikazuje najnižjo moč.

3.3

Elektromotor

3.3.1.1

Največja urna moč: … kW

3.4

Motor ali kombinacija motorja

3.4.1

Hibridno električno vozilo: da/ne ( 35 )

3.4.5.4

Največja moč: … kW

▼M2

3.9

Seznam opreme za alternativni pogon (in navedba mase delov): …

▼B

4.   PRENOS MOČI ( 36 )

4.1

Risba prenosa moči (24) : …

5.   OSI

5.1

Opis vsake osi: …

5.2

Znamka: …

5.3

Vrsta: …

5.4

Lega dvižnih osi: …

5.5

Lega obremenljivih osì: …

6.   OBESITEV KOLES

6.1

Risba obesitve koles: …

6.2

Tip in izvedba obesitve vsake osi ali skupine osi ali kolesa:

6.2.3

Zračno vzmetenje pogonskih osi: da/ne (35) 

6.2.3.1

Zračnemu vzmetenju enakovredna obesitev pogonske osi: da/ne (35) 

6.2.3.2

Frekvenca in dušenje nihanja vzmetene mase: …

6.2.4

Zračno vzmetenje nepogonskih osi: da/ne (35) 

6.2.4.1

Zračnemu vzmetenju enakovredna obesitev nepogonske osi: da/ne (35) 

6.2.4.2

Frekvenca in dušenje nihanja vzmetene mase: …

6.3

Porazdelitev mase na osi, ki so del skupine osi (po potrebi je treba priskrbeti ustrezne diagrame): …

6.6

Pnevmatike in platišča

6.6.1   Kombinacije pnevmatik in platišč ( 37 ):

(a) 

za pnevmatike navesti

(i) 

mere: …

(ii) 

indeks nosilnosti: …

(iii) 

simbol hitrostnega razreda: …

6.6.1.1   Osi

6.6.1.1.1

Os 1: …

6.6.1.1.2

Os 2: …

itd.

9.   NADGRADNJA

9.1

Vrsta nadgradnje z uporabo kod, opredeljenih v delu C Priloge II: …

9.10.3   Sedeži

9.10.3.1

Število sedežnih mest ( 38 ): …

9.10.3.1.1

Lega in namestitev: …

9.10.3.5

Koordinate ali risba točke R ( 39 )

9.10.3.5.1

Vozniški sedež: …

9.10.3.5.2

Vsa druga sedežna mesta: …

▼M2

9.25

Podolgovate kabine so v skladu s členom 9a Direktive 96/53/ES

9.25.1   Podroben tehnični opis (vključno s fotografijami in risbami ter opisom materialov) delov vozila, ki so pomembni za točko 1.4 dela C Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012: …

9.26

Aerodinamična naprava ali oprema na sprednjem delu vozila

9.26.1   Vozilo je spredaj opremljeno z aerodinamično napravo ali opremo: da/ne(1);

9.26.2   Homologacijska številka aerodinamične naprave ali opreme, če je na voljo: …, ali, če ni na voljo:

9.26.3   Podroben opis (vključno s fotografijami ali risbami) aerodinamične naprave ali opreme

9.26.3.1 Konstrukcija in materiali:…

9.26.3.2 Sistem za blokiranje in nastavitev:…

9.26.3.3 Pritrjevanje in nameščanje na vozilo:…

9.27

Aerodinamična naprava ali oprema na zadnjem delu vozila

9.27.1   Vozilo je zadaj opremljeno z aerodinamično napravo ali opremo: da/ne(1);

9.27.2   Homologacijska številka aerodinamične naprave ali opreme, če je na voljo: …, ali, če ni na voljo:

9.27.3   Podroben opis (vključno s fotografijami ali risbami) aerodinamične naprave ali opreme

9.27.3.1 Konstrukcija in materiali:…

9.27.3.2 Sistem za blokiranje in nastavitev:…

9.27.3.3 Pritrjevanje in nameščanje na vozilo:…

▼B

11.   POVEZAVE MED VLEČNIMI IN PRIKLOPNIMI VOZILI TER POLPRIKLOPNIKI

11.1

Razred in tip naprav za spenjanje, ki so že ali ki bodo vgrajene: …

11.2

Vrednosti D, U, S in V vgrajenih naprav za spenjanje ali najmanjše vrednosti D, U, S in V naprav za spenjanje, ki bodo vgrajene: … daN

13.   POSEBNE DOLOČBE ZA AVTOBUSE

13.1   Razred vozila: razred I/razred II/razred III/razred A/razred B (35) 

13.2   Površina za potnike (m2)

13.2.1

Skupaj (S0): …

13.2.2

Zgornji nivo (S0a(35) : …

13.2.3

Spodnji nivo (S0b(35) : …

13.2.4

Za stoječe potnike (S1): …

13.3   Število potnikov (sedečih in stoječih)

13.3.1

Skupaj (N): …

13.3.2

Zgornji nivo (Na(35) : …

13.3.3

Spodnji nivo (Nb(35) : …

13.4   Število sedečih potnikov

13.4.1

Skupaj (A): …

13.4.2

Zgornji nivo (Aa(35) : …

13.4.3

Spodnji nivo (Ab(35) : …

13.4.4

Število prostorov za invalidske vozičke za vozila kategorij M2 in M3: …

13.7

Prostornina prostora za prtljago (m3): …

13.12

Risbe z merami, ki prikazujejo notranjo opremo glede sedežnih mest, površine za stoječe potnike, uporabnike invalidskih vozičkov, prostora za prtljago, vključno z morebitnimi prtljažniki in prtljažniki za smuči

Pojasnila

(b) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(

g3

)

 
— 
Opredelitev št. 6.20.

(

g14

)

 
— 
Opredelitev št. 6.9.

(l) Vrednost mora biti zaokrožena na najbližjo desetinko milimetra.

(o) Določeno na podlagi zahtev Direktive Sveta 80/1268/EGS ( 41 ).

▼M2

DEL B

Certifikat o ES-homologaciji motornih vozil in njihovih priklopnikov glede na mase in mere vozil

VZOREC

Format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

▼B

Žig homologacijskega organa

Sporočilo o:



—  ES-homologaciji(1)

right accolade tipa vozila glede na njegove mase in mere

—  razširitvi ES-homologacije (1)

—  zavrnitvi ES-homologacije (1)

—  preklicu ES-homologacije (1)

 

▼M2

v skladu z Uredbo (EU) št. 1230/2012, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1892,

▼B

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1

Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip:

0.2.1

Trgovsko ime (po potrebi):

0.4

Kategorija vozila (2):

0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca:

0.8

Imena in naslovi proizvodnih tovarn:

0.9

Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

ODDELEK II

1.

Dodatni podatki (po potrebi): glej Dopolnilo

2.

Tehnična služba, odgovorna za opravljanje preskusov:

3.

Datum poročila o preskusu:

4.

Številka poročila o preskusu:

5.

Morebitne pripombe:

6.

Kraj:

7.

Datum:

8.

Podpis:

Priloženi dokumenti

:

(1) 

Opisna dokumentacija (na vseh straneh mora biti žig homologacijskega organa).

(2) 

Poročilo o preskusu.

(3) 

Za vozila, opremljena z vzmetenjem, ki je priznano kot enakovredno zračnemu vzmetenju, poročilo o preskusu in tehnični opis vzmetenja.

▼M2

Dodatek

k certifikatu o ES-homologaciji št. ...

1. Odstopanja

1.1. Vozilo je bilo homologirano v skladu s členom 6(1) te uredbe (tj. zunanje mere vozila presegajo največje mere iz dela A, B, C ali D Priloge I): da/ne ( 42 )

1.2. Vozilo je bilo homologirano za namene iz člena 8b Direktive 96/53/ES (tj. aerodinamične naprave ali oprema na zadnjem delu vozila): da/ne (42) 

1.3. Vozilo je bilo homologirano za namene iz člena 9a Direktive 96/53/ES (tj. podolgovata kabina ali kabina, opremljena z aerodinamičnimi napravami ali opremo): da/ne (42) 

1.4. Vozilo je bilo homologirano za namene iz člena 10b Direktive 96/53/ES:

1.4.1 dodatna teža vozil na alternativna goriva: da/ne (42) 

1.4.2. dodatna teža brezemisijskih vozil: da/ne (42) 

2. Vozilo je opremljeno z zračnim vzmetenjem: da/ne (42) 

3. Vozilo je opremljeno z vzmetenjem, ki je priznano kot enakovredno zračnemu vzmetenju: da/ne (42) 

4. Vozilo izpolnjuje zahteve za terensko vozilo: da/ne (42) 

5. Pripombe: …

▼M2

DEL C

ES-homologacija aerodinamične naprave ali opreme kot samostojne tehnične enote

Opisni list

VZOREC

Opisni list št. … o ES-homologaciji aerodinamične naprave ali opreme kot samostojne tehnične enote.

Naslednje informacije se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Morebitne risbe so dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije prikazujejo dovolj podrobnosti.

Če se samostojna tehnična enota iz tega opisnega lista upravlja elektronsko, morajo biti dodani podatki o njenem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1 Znamka (blagovno ime proizvajalca):…

0.2 Tip:…

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (b):…

0.3.1 Mesto navedene oznake:…

0.5 Naziv in naslov proizvajalca:…

0.7 Mesto in način pritrditve številke ES-homologacije:…

0.8 Nazivi in naslovi proizvodnih obratov:…

0.9 Naziv in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):…

9.26 Aerodinamična naprava ali oprema na sprednjem delu vozila

9.26.1 Vozilo je spredaj opremljeno z aerodinamično napravo ali opremo: da/ne(1);

9.26.2 Homologacijska številka aerodinamične naprave ali opreme, če je na voljo: …, ali, če ni na voljo:

9.26.3 Podroben opis (vključno s fotografijami ali risbami) aerodinamične naprave ali opreme

9.26.3.1 Konstrukcija in materiali:…

9.26.3.2 Sistem za blokiranje in nastavitev:…

9.26.3.3 Pritrjevanje in nameščanje na vozilo:…

9.27 Aerodinamična naprava ali oprema na zadnjem delu vozila

9.27.1 Vozilo je zadaj opremljeno z aerodinamično napravo ali opremo: da/ne(1);

9.27.2 Homologacijska številka aerodinamične naprave ali opreme, če je na voljo: …, ali, če ni na voljo:

9.27.3 Podroben opis (vključno s fotografijami ali risbami) aerodinamične naprave ali opreme

9.27.3.1 Konstrukcija in materiali:…

9.27.3.2 Sistem za blokiranje in nastavitev:…

9.27.3.3 Pritrjevanje in nameščanje na vozilo:…

Pojasnila

(b) Če podatki za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis tipa samostojne tehnične enote, vsebovane v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(1) Neustrezno črtati.

DEL D

Certifikat o ES-homologaciji aerodinamične naprave ali opreme kot samostojne tehnične enote

VZOREC

Format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Žig homologacijskega organa

Sporočilo o:



– ES-homologaciji (1)

– razširitvi ES-homologacije (1)

– zavrnitvi ES-homologacije (1)

– preklicu ES-homologacije (1)

image

tipa aerodinamične naprave ali opreme kot samostojne tehnične enote

glede na Uredbo (EU) št. 1230/2012, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1892 ( 43 )

Številka ES-homologacije:…

Razlog za razširitev:…

ODDELEK I

0.1 Znamka (blagovno ime proizvajalca):…

0.2 Tip:…

0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti ( 44 ):…

0.3.1 Mesto navedene oznake:…

0.5 Naziv in naslov proizvajalca:…

0.7 Mesto in način pritrditve številke ES-homologacije:…

0.8 Nazivi in naslovi proizvodnih obratov:…

0.9 Naziv in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):…

ODDELEK II

1. Dodatne informacije: glej Dodatek.

2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov:…

3. Datum poročila o preskusu:…

4. Številka poročila o preskusu:…

5. Morebitne pripombe: glej Dodatek.

6. Kraj:…

7. Datum:…

8. Podpis:…

Priloge: Opisna dokumentacija

Poročilo o preskusu

Dodatek

k certifikatu o ES-homologaciji št...

1. Kratek opis tipa samostojne tehnične enote:…

2 Podroben opis aerodinamične naprave ali opreme:

2.1 Število ločenih elementov:…

2.2 Opis konstrukcije in materialov:…

2.3 Opis sistema za blokiranje in nastavitev:…

2.4 Opis pritrjevanja in nameščanja na vozilo:…

2.5 Samostojna tehnična enota: poluniverzalna/za določeno vozilo (1)

3. Seznam določenih tipov vozil, za katera so bile homologirane samostojne tehnične enote (če je ustrezno):…

4. Podroben opis specifikacij posebnega predela pritrditve na vozila v primeru poluniverzalnih aerodinamičnih naprav ali opreme (če je ustrezno):…

5. Pripombe:…

6. Homologacijska oznaka in njeno mesto:…

DEL E

Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote

1. Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote je sestavljena iz:

1.1 Pravokotnika okrog male črke „e“, ki ji sledijo identifikacijska številka države članice, ki je podelila ES-homologacijo samostojne tehnične enote:



1

za Nemčijo,

19

za Romunijo,

2

za Francijo,

20

za Poljsko,

3

za Italijo,

21

za Portugalsko,

4

za Nizozemsko,

23

za Grčijo,

5

za Švedsko,

24

za Irsko,

6

za Belgijo,

25

za Hrvaško,

7

za Madžarsko,

26

za Slovenijo,

8

za Češko,

27

za Slovaško,

9

za Španijo,

29

za Estonijo,

11

za Združeno kraljestvo,

32

za Latvijo,

12

za Avstrijo,

34

za Bolgarijo,

13

za Luksemburg,

36

za Litvo,

17

za Finsko,

49

za Ciper,

18

za Dansko,

50

za Malto.

1.2 V bližini pravokotnika je „osnovna številka homologacije“ iz oddelka 4 številke homologacije, pred katero stoji dvomestna številka, ki označuje zaporedno številko te uredbe ali zadnjo večjo tehnično spremembo te uredbe. Trenutno je zaporedna številka „00“.

1.3 Aerodinamična naprava ali oprema kabin ima pred zaporedno številko simbol „96/53/EC ARTICLE 9A COMPLIANT“.

1.4 Aerodinamična naprava ali oprema, nameščena na zadnjem delu vozila, ima pred zaporedno številko simbol „96/53/EC ARTICLE 8B COMPLIANT“.

2. Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote se na glavni del aerodinamične naprave ali opreme namesti tako, da je neizbrisna ter jasno in enostavno berljiva tudi po vgradnji naprave na vozilo.

3. Primer oznake ES-homologacije samostojne tehnične enote je prikazan na sliki 1.

Slika 1

Primer oznake ES-homologacije samostojne tehnične enote

image

Pojasnilo

ES-homologacijo samostojne tehnične enote aerodinamične naprave ali opreme, ki se bo namestila na zadnji del vozila (za namene skladnosti s členom 8b Direktive 96/53/ES), je izdala Romunija pod številko 0046. Prvi dve števki „00“ označujeta, da je bila samostojna tehnična enota homologirana v skladu s to uredbo.

▼B




PRILOGA VI

Spremembe Prilog I, III, IX in XVI k Direktivi 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se spremeni:

1. 

Priloga I se spremeni:

(a) 

točka 0.5 se nadomesti z naslednjim:

„0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca: …“;

(b) 

točka 1.9 se nadomesti z naslednjim:

„1.9

Opredeliti, ali je vlečno vozilo namenjeno za vleko polpriklopnikov ali drugih priklopnih vozil in ali je priklopno vozilo polpriklopnik, priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom: …“;

(c) 

doda se naslednja točka 1.10:

„1.10

Opredeliti, ali je vozilo posebej namenjeno za prevoz blaga pri določeni temperaturi: …“;

(d) 

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   MASE IN MERE (f) (g) (7)

(v kg in mm) (navesti risbo, kjer je primerno)“;

(e) 

točke 2.1.1.1, 2.1.1.1.1 in 2.1.1.1.2 se nadomestijo z naslednjim:

„2.1.2   Vozila s tremi ali več osmi

2.1.2.1

Osna razdalja med zaporednimi osmi, ki poteka od prednje do zadnje osi: …

2.1.2.2

Celotna osna razdalja: …“;

(f) 

točki 2.5 in 2.5.1 se nadomestita z naslednjim:

„2.5

Najmanjša masa na krmiljeni(-h) osi(-eh) za nedodelana vozila:

…“;

(g) 

točki 2.6 in 2.6.1 se nadomestita z naslednjim:

„2.6    Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo (h)

(a) 

največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b) 

masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …

2.6.1

Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom mase v točki spenjanja: …

(a) 

največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b) 

masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …“;

(h) 

vstavi se točka 2.6.2:

„2.6.2

Masa dodatne opreme (glej opredelitev v točki 5 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ( *1 )): …

(i) 

točka 2.10 se nadomesti z naslednjim:

„2.10

Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi: …“;

(j) 

točka 2.11 se nadomesti z naslednjim:

„2.11    Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila

za:“;

(k) 

točka 2.11.4 se nadomesti z naslednjim:

„2.11.4

Priklopnik s togim ojesom: …“;

(l) 

točka 2.11.5 se nadomesti z naslednjim:

„2.11.5

Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil (3): …“;

(m) 

točke 2.12, 2.12.1 in 2.12.2 se nadomestijo z naslednjim:

„2.12    Največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja:

2.12.1

vlečnega vozila: …

2.12.2

polpriklopnika, priklopnika s centralno osjo ali priklopnika s togim ojesom: …“;

(n) 

točke 2.16 do 2.16.5 se nadomestijo z naslednjim:

„2.16    Največje dovoljene mase pri registraciji/med uporabo (neobvezno)

2.16.1

Največja dovoljena masa obremenjenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

2.16.2

Največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo, predvidena obremenitev v točki spenjanja po podatkih proizvajalca, če je nižja od največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja: …

2.16.3

Največja dovoljena masa na vsako skupino osi pri registraciji/med uporabo: …

2.16.4

Največja dovoljena masa vlečenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

2.16.5

Največja dovoljena masa skupine vozil pri registraciji/med uporabo: …“;

(o) 

doda se naslednja točka 13.12:

„13.12

Risbe z merami, ki prikazujejo notranjo opremo glede sedežnih mest, površine za stoječe potnike, uporabnike invalidskih vozičkov, prostora za prtljago, vključno z morebitnimi prtljažniki in prtljažniki za smuči“;

(p) 

pojasnila se spremenijo:

(i) 

vstavi se opomba (7):

„(7) Navesti dodatno opremo, ki vpliva na mere vozila.“;

(ii) 

opomba (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) Masa voznika je ocenjena na 75 kg.

Sistemi, ki vsebujejo tekočino (razen tistih za odpadno vodo, ki morajo ostati prazni), so napolnjeni na 100 % zmogljivosti, ki jo navaja proizvajalec.

Podatkov iz točk 2.6 (b) in 2.6.1(b) ni treba priskrbeti za vozila kategorij N2, N3, M2, M3, O3,and O4.“;

2. 

del I Priloge III se spremeni:

(a) 

oddelek A se spremeni:

(i) 

točka 0.5 se nadomesti z naslednjim:

„0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca …“;

(ii) 

dodata se naslednji točki 1.9 in 1.10:

„1.9

Opredeliti, ali je vlečno vozilo namenjeno za vleko polpriklopnikov ali drugih priklopnih vozil in ali je priklopno vozilo polpriklopnik, priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom: …

1.10

Opredeliti, ali je vozilo posebej namenjeno za prevoz blaga pri določeni temperaturi: …“;

(iii) 

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   MASE IN MERE (f) (g) (7)

(v kg in mm) (navesti risbo, kjer je primerno)“;

(iv) 

vstavi se naslednja točka 2.5:

„2.5

Najmanjša masa na krmiljenih oseh za nedodelana vozila: …“;

(v) 

točki 2.6 in 2.6.1 se nadomestita z naslednjim:

„2.6    Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo (h)

(a) 

največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b) 

masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …

2.6.1

Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom mase v točki spenjanja: ……….……

(a) 

največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b) 

masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …“;

(vi) 

vstavi se naslednja točka 2.6.2:

„2.6.2

Masa dodatne opreme (kot je opredeljena v točki 5 člena 2 Uredbe (EU) št. 1230/2012): …“;

(vii) 

točka 2.10 se nadomesti z naslednjim:

„2.10

Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi: …“;

(viii) 

točka 2.11 se nadomesti z naslednjim:

„2.11    Največja tehnično dovoljena masa vlečenega vozila

za:“;

(ix) 

točka 2.11.4 se nadomesti z naslednjim:

„2.11.4

Priklopnik s togim ojesom: …“;

(x) 

točka 2.11.5 se nadomesti z naslednjim:

„2.11.5

Največja tehnično dovoljena masa skupine vozil (3) …“;

(xi) 

točke 2.12, 2.12.1 in 2.12.2 se nadomestijo z naslednjim:

„2.12    Največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja:

2.12.1

vlečnega vozila: …

2.12.2

polpriklopnika, priklopnika s centralno osjo ali priklopnika s togim ojesom: …“;

(xii) 

točke 2.16 do 2.16.5 se nadomestijo z naslednjim:

„2.16    Največje dovoljene mase pri registraciji/med uporabo (neobvezno)

2.16.1

Največja dovoljena masa obremenjenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

2.16.2

Največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo, predvidena obremenitev v točki spenjanja po podatkih proizvajalca, če je nižja od največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja: …

2.16.3

Največja dovoljena masa na vsako skupino osi pri registraciji/med uporabo: …

2.16.4

Največja dovoljena masa vlečenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

2.16.5

Največja dovoljena masa skupine vozil pri registraciji/med uporabo: …“;

(b) 

oddelek B se spremeni:

(i) 

točka 0.5 se nadomesti z naslednjim:

„0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca …“;

(ii) 

dodata se naslednji točki 1.9 in 1.10:

„1.9

Opredeliti, ali je vlečno vozilo namenjeno za vleko polpriklopnikov ali drugih priklopnih vozil in ali je priklopno vozilo polpriklopnik, priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom: …

1.10

Opredeliti, ali je vozilo posebej namenjeno za prevoz blaga pri določeni temperaturi …“;

(iii) 

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   MASE IN MERE (f) (g) (7)

(v kg in mm) (navesti risbo, kjer je primerno)“;

(iv) 

točki 2.6 in 2.6.1 se nadomestita z naslednjim:

„2.6    Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo (h)

(a) 

največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b) 

masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …

2.6.1

Porazdelitev te mase na osi in za polpriklopnik, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom mase v točki spenjanja: …

(a) 

največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b) 

masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …“;

(v) 

vstavi se naslednja točka 2.6.2:

„2.6.2

Masa dodatne opreme (kot je opredeljena v točki 5 člena 2 Uredbe (EU) št. 1230/2012): …“;

(vi) 

točka 2.10 se nadomesti z naslednjim:

„2.10

Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi …“;

(vii) 

točki 2.12 in 2.12.2 se nadomestita z naslednjim:

„2.12    Največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja:

2.12.2

polpriklopnika, priklopnika s centralno osjo ali priklopnika s togim ojesom: …“;

(viii) 

točke 2.16 do 2.16.3 se nadomestijo z naslednjim:

„2.16    Največje dovoljene mase pri registraciji/med uporabo (neobvezno)

2.16.1

Največja dovoljena masa obremenjenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

2.16.2

Največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo in za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo, predvidena obremenitev v točki spenjanja po podatkih proizvajalca, če je nižja od največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja …

2.16.3

Največja dovoljena masa na vsako skupino osi pri registraciji/med uporabo: …“;

(ix) 

točka 2.16.5 se črta;

3. 

Priloga IX se spremeni:

(a) 

v „Vzorec A1 - Stran 1 – Dokončana vozila – ES certifikat o skladnosti“ se vnos 0.5 nadomesti z naslednjim:

„0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca …“;

(b) 

v „Vzorec A2 - Stran 1 – Dokončana vozila, homologirana v majhnih serijah - [Leto] – [Zaporedna številka] - ES certifikat o skladnosti“ se vnos 0.5 nadomesti z naslednjim:

„0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca …“;

(c) 

v „Vzorec B - Stran 1 – Dodelana vozila – ES certifikat o skladnosti“ se vnos 0.5 nadomesti z naslednjim:

„0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca …“;

(d) 

v „Vzorec C1 - Stran 1 – Nedodelana vozila – ES certifikat o skladnosti“ se vnos 0.5 nadomesti z naslednjim:

„0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca …“;

(e) 

v „Vzorec C2 - Stran 1 – Nedodelana vozila, homologirana v majhnih serijah - [Leto] – [Zaporedna številka] - ES certifikat o skladnosti“ se vnos 0.5 nadomesti z naslednjim:

„0.5

Ime družbe in naslov proizvajalca …“;

(f) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M1 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13 nadomesti z naslednjim:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“;

(g) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M1 (dokončana in dodelana vozila)“ se vstavi vnos 13.2 vzorca certifikata o skladnosti:

„13.2

Dejanska masa vozila: …kg“;

(h) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M2 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13 nadomesti z naslednjim:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“

(i) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M2 (dokončana in dodelana vozila)“ se vstavi vnos 13.2:

„13.2

Dejanska masa vozila: …kg“;

(j) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M3 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13 nadomesti z naslednjim:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“;

(k) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M3 (dokončana in dodelana vozila)“ se vstavi vnos 13.2:

„13.2

Dejanska masa vozila: …kg“;

(l) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N1 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13 nadomesti z naslednjim:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“;

(m) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N1 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13.2 nadomesti z naslednjim:

„13.2

Dejanska masa vozila: …kg“;

(n) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N2 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13 nadomesti z naslednjim:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“;

(o) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N2 (dokončana in dodelana vozila)“ se vstavi vnos 13.2:

„13.2

Dejanska masa vozila: …kg“;

(p) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N3 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13 nadomesti z naslednjim:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“;

(q) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N3 (dokončana in dodelana vozila)“ se vstavi vnos 13.2:

„13.2

Dejanska masa vozila: …kg“;

(r) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil O1 in O2 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13 nadomesti z naslednjim:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“;

(s) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil O1 in O2 (dokončana in dodelana vozila)“ se vstavi vnos 13.2:

„13.2

Dejanska masa vozila: …kg“;

(t) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil O3 in O4 (dokončana in dodelana vozila)“ se vnos 13 nadomesti z naslednjim:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“;

(u) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M1 (nedodelana vozila)“ se vstavi vnos 13.2:

„13.2

Dejanska masa vozila: …kg“;

(v) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M1 (nedodelana vozila)“ se vnos 14 nadomesti z naslednjim:

„14.

Dejanska masa vozila: …kg“;

(w) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M2 (nedodelana vozila)“ se vnos 14 nadomesti z naslednjim:

„14.

Dejanska masa vozila: …kg“;

(x) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil M3 (nedokončana vozila)“ se vnos 14 nadomesti z naslednjim:

„14.

Dejanska masa vozila: …kg“;

(y) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N1 (nedodelana vozila)“ se vstavi vnos 13:

„13.

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: …kg“;

(z) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N1 (nedodelana vozila)“ se vnos 14 nadomesti z naslednjim:

„14.

Dejanska masa vozila: …kg“;

(aa) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N2 (nedodelana vozila)“ se vnos 14 nadomesti z naslednjim:

„14.

Dejanska masa vozila: …kg“;

(ab) 

v „Stran 2 – Kategorija vozil N3 (nedodelana vozila)“ se vnos 14 nadomesti z naslednjim:

„14.

Dejanska masa vozila: …kg“;

(ac) 

v „Stran 2 – Kategoriji vozil O1 in O2 (nedodelana vozila)“ se vnos 14 nadomesti z naslednjim:

„14.

Dejanska masa vozila: …kg“;

(ad) 

v „Stran 2 – Kategoriji vozil O3 in O4 (nedodelana vozila)“ se vnos 14 nadomesti z naslednjim:

„14.

Dejanska masa vozila: …kg“;

(ae) 

v pojasnilih v zvezi s Prilogo IX se opomba (f) črta;

4. 

Priloga XVI se spremeni:

(a) 

na seznam regulativnih aktov se vključi vnos 44:

„44.   Uredba (EU) št. 1230/2012“;

(b) 

v Dodatek 2 se vstavi naslednji vnos 44:



 

Sklic na regulativni akt

Priloga in odstavek

Posebni pogoji

„44.

Uredba (EU) št. 1230/2012

Oddelka 7 in 8 dela B Priloge I

(a)  Preveriti izpolnjevanje zahtev glede manevrskih sposobnosti, vključno z manevrskimi sposobnostmi vozil, opremljenih z dvižnimi osmi ali z obremenljivimi osmi.

Oddelka 6 in 7 dela C Priloge I

(b)  Merjenje največjega obrata proti zadnjemu delu.“




PRILOGA VII




„PRILOGA XII

OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE IN ZA ZAKLJUČEK SERIJE

A.   OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE

1. Število enot posameznega tipa vozil, ki se registrira, proda ali začne uporabljati v Evropski uniji v enem letu v skladu s členom 22, ne sme presegati spodaj navedenih števil za zadevno kategorijo vozil:



Kategorija

Enote

M1

1 000

M2, M3

0

N1

0

N2, N3

0

O1, O2

0

O3, O4

0

2. Število enot posameznega tipa vozil, ki se registrira, proda ali začne uporabljati v posamezni državi članici v enem letu v skladu s členom 23, določi zadevna država članica, vendar ne presega spodaj navedenih števil za zadevno kategorijo vozil:



Kategorija

Enote

M1

75

M2, M3

250

N1

500

N2, N3

250

O1, O2

500

O3, O4

250

3. Število enot posameznega tipa vozil, ki se registrira, proda ali začne uporabljati v posamezni državi članici v enem letu za namene člena 6(2) Uredbe (EU) št. 1230/2012, določi vsaka država članica, vendar ne presega spodaj navedenih števil za zadevno kategorijo vozil:



Kategorija

Enote

M2, M3

1 000

N2, N3

1 200

O3, O4

2 000

B.   OMEJITVE ZA ZAKLJUČEK SERIJE

Največje število dokončanih in dodelanih vozil, ki se začnejo uporabljati v vsaki državi članici po postopku ‚zaključek serije‘, omeji država članica na enega od naslednjih načinov:

1. 

Največje število vozil enega ali več tipov ne sme presegati 10 % pri kategoriji M1 oziroma 30 % pri vseh drugih kategorijah vozil vseh zadevnih tipov, danih v uporabo v tej državi članici v preteklem letu.

Če 10 % oziroma 30 % znaša manj kot 100 vozil, lahko država članica dovoli začetek uporabe za največ 100 vozil.

2. 

Vozila katerega koli tipa je treba omejiti na tista, za katera je bil izdan veljaven certifikat o skladnosti na dan izdelave ali po njem in ki je bil veljaven vsaj tri mesece po datumu izdaje, vendar je pozneje postal neveljaven zaradi začetka veljavnosti nekega regulativnega akta.“



( 1 ) UL L 227, 28.8.2010, str. 1.

( 2 ) UL L 351, 20.12.2008, str. 44.

( 3 ) UL L 255, 29.9.2010, str. 1.

( 4 ) UL L 183, 11.7.2008, str. 41.

( 5 ) UL L 124, 13.5.2011, str. 11.

( 6 ) UL L 124, 13.5.2011, str. 11.

( 7 ) UL L 326, 24.11.2006, str. 55.

( 8 ) UL L 122, 16.5.2009, str. 6.

( 9 ) Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz dela A Priloge II.

( 10 ) „Trambus izvedba“, kot je opredeljena v točki 2.7. Priloge I k Direktivi Sveta 74/297/EGS ( 11 ).

( 11 ) UL L 165, 20.6.1974, str. 16.

( 12 ) Kjer obstaja izvedenka z navadno kabino in izvedenka s spalno kabino, morata biti podana oba sklopa podatkov o masah in merah.

( 13 ) Standard ISO 612: 1978 – Cestna vozila – Mere motornih in vlečenih vozil – Pogoji in opredelitve.

( 14 ) Navesti dodatno opremo, ki vpliva na mere vozila.

( 15

(

g1

)

 
— 
Opredelitev št. 6.4.

( 16

(

g2

)

 
— 
Opredelitev št. 6.19.2.

( 17

(

g4

)

 
— 
Opredelitev št. 6.5.

( 18

(

g5

)

 
— 
Opredelitev št. 6.1 in za vozila, razen vozil kategorije M1.
Pri priklopnih vozilih je treba dolžino določiti tako, kot je navedeno v opredelitvi št. 6.1.2. standarda ISO 612: 1978.

( 19

(

g6

)

 
— 
Opredelitev št. 6.17.

( 20

(

g7

)

 
— 
Opredelitev št. 6.2 in za vozila, razen vozil kategorije M1.

( 21

(

g8

)

 
— 
Opredelitev št. 6.3 in za vozila, razen vozil kategorije M1.

( 22

(

g9

)

 
— 
Opredelitev št. 6.6.

( 23

(

g10

)

 
— 
Opredelitev št. 6.10.

( 24 ) Samo za opredelitev terenskih vozil.

( 25

(

g11

)

 
— 
Opredelitev št. 6.7.

( 26

(

g12

)

 
— 
Opredelitev št. 6.11.

( 27

(

g13

)

 
— 
Opredelitev št. 6.18.1.

( 28 ) Masa voznika je ocenjena na 75 kg.

Sistemi, ki vsebujejo tekočino (razen tistih za odpadno vodo), so napolnjeni na 100 % zmogljivosti, ki jo navaja proizvajalec.

Podatkov iz točke 2.6(a) in točke 2.6.1(a) ni treba priskrbeti za vozila kategorij N2, N3, M2, M3, O3 in O4.

( 29 ) Za priklopnike ali polpriklopnike in za vozila, povezana s priklopnikom ali polpriklopnikom, ki na napravo za spenjanje ali na sedlo delujejo z znatno navpično silo, mora biti ta sila, deljena z standardnim gravitacijskim pospeškom, vključena v največjo tehnično dovoljeno maso.

( 30 ) „Previs vlečne sklopke“ je vodoravna razdalja med vlečno sklopko za priklopno vozilo s centralno osjo in središčnico zadnje(-ih) osi.

( 31 ) Opredeliti tako, da je jasna dejanska vrednost za vsako tehnično sestavo tipa vozila.

( 32 ) Pri vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin, dizelsko gorivo itd. ali tudi v kombinaciji z drugim gorivom, je treba podatke ponoviti.

V primeru nekonvencionalnih motorjev in sistemov proizvajalec zagotovi podatke, ki ustrezajo tukaj navedenim.

( 33 ) Določeno na podlagi zahtev Direktive Sveta 80/1269/EGS ( 34 ).

( 34 ) UL L 375, 31.12.1980, str. 46.

( 35 ) Neustrezno črtati (so primeri, kjer ni treba ničesar črtati, če pride v poštev več kot en vnos).

( 36 ) Zahtevane podrobnosti morajo biti podane za vsako od predvidenih variant.

( 37 ) Za pnevmatike razreda Z, namenjene za vgradnjo na vozila, katerih največja hitrost presega 300 km/h, navesti enakovredne podatke.

( 38 ) Število sedežnih mest, ki ga je treba navesti, velja za premikajoče se vozilo. V primeru modularne razporeditve se lahko določi območje.

( 39 ) „Točka R“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsako sedežno mesto glede na tridimenzionalni referenčni sistem, opisan v Prilogi III k Direktivi 77/649/EGS ( 40 ).

( 40 ) UL L 267, 19.10.1977, str. 1.

( 41 ) OJ L 375, 31.12.1980, p. 36.

( 42 ) eustrezno črtati.

( 43 ) Neustrezno črtati.

( 44 ) Če podatki za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis tipa samostojne tehnične enote, vsebovane v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

( *1 ) UL L 353, 21.12.2012, str. 31.“