02002A0430(03) — SL — 13.12.2019 — 007.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

spremenjen z:

popravljen z:

▼B

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Splošna načela in cilji

1.  Ta sporazum med Skupnostjo in Švico je na eni strani namenjen liberalizaciji pristopa pogodbenic na prevozni trg druge pogodbenice za cestni in železniški prevoz potnikov in blaga tako, da bo zagotovljeno bolj učinkovito upravljanje prometa z uporabo poti, ki so s tehničnega, geografskega in ekonomskega vidika najprimernejše za vse načine prevoza, zajete v sporazumu, po drugi strani pa določa osnovo za usklajeno prevozno politiko.

2.  Določbe sporazuma in njihova uporaba temeljijo na načelih vzajemnosti in proste izbire načina prevoza.

3.  Pogodbenici se zavezujeta, da ne bosta sprejemali diskriminatornih ukrepov pri izvajanju tega sporazuma.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta sporazum se uporablja za dvosmerni cestni prevoz blaga in potnikov med pogodbenicama, za promet preko ozemlja pogodbenic, ne glede na Sporazum iz leta 1992 in ob upoštevanju člena 7(3), za cestni prevoz potnikov in blaga za tretjo državo ter za švicarsko notranjo trgovino.

2.  Ta sporazum se uporablja za mednarodni železniški prevoz potnikov in blaga ter za kombinirani mednarodni prevoz. Ne uporablja se za prevoznike v železniškem prometu, katerih dejavnosti so omejene samo na mestni, primestni ali regionalni prevoz.

3.  Ta sporazum se uporablja za prevoz, ki ga opravljajo prevozniki v cestnem prometu ali prevozniki v železniškem prometu, registrirani v eni od pogodbenic.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  Cestni promet

2.  Železniški prevoz

Člen 4

Pridržek na podlagi Sporazuma iz leta 1992

Ob upoštevanju odstopanj iz tega sporazuma, določbe iz tega sporazuma ne vplivajo na pravice in obveznosti pogodbenic iz Sporazuma iz leta 1992.

NASLOV II

MEDNARODNI CESTNI PREVOZ

A.

SKUPNE DOLOČBE

Člen 5

Dostop do poklica

1.  Podjetja, ki želijo delovati kot poklicni prevozniki blaga v cestnem prometu, morajo izpolnjevati naslednje tri zahteve:

2.  Določbe, ki se uporabljajo na tem področju, so navedene v Oddelku 1 Priloge 1.

Člen 6

Socialni standardi

Socialne določbe, ki se uporabljajo na tem področju, so navedene v Oddelku 2 Priloge 1.

Člen 7

Tehnični standardi

1.  Ob upoštevanju določb iz odstavkov 2 in 3 Švica najkasneje v šestih mesecih od podpisa tega sporazuma sprejme ureditve, ki ustrezajo zakonodaji Skupnosti o tehničnih pogojih, ki urejajo cestni prevoz, kot je navedeno v Oddelku 3 Priloge 1.

2.  Švica ima prehodno obdobje dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, da svojo zakonodajo o tehničnem nadzoru vozil uskladi z zakonodajo Skupnosti.

3.  Od 1. januarja 2001 je največja dejanska skupna masa vozila, ki se uporablja v Švici za sestavljena vozila in vlačilce, 34 ton za vse vrste prometa.

Od 1. januarja 2005 Švica uskladi svojo zakonodajo o največjih dovoljenih masah za takšna vozila v mednarodnem prometu z zakonodajo, ki velja v Skupnosti na datum podpisa sporazuma.

4.  Uvedba cestnin iz člena 40 poteka vzporedno s postopnim povečanjem največje dovoljene mase iz odstavka 3.

5.  Vsaka pogodbenica se zavezuje, da za vozila, homologirana na ozemlju druge pogodbenice, ne uporablja strožjih pogojev od tistih, ki veljajo na njenem ozemlju.

Člen 8

Prehodne ureditve za maso vozila

1.  Glede na postopno uvedbo dokončnih ureditev iz drugega odstavka člena 7(3), se za prevoz blaga z vozilom, katerega dejanska skupna masa vozila presega 28 t (do 31. decembra 2000) ali 34 t (med 1. januarjem 2001 in 31. decembrom 2004), vendar ne presega 40 t, iz odhodnega kraja v Skupnosti v namembni kraj izven švicarskega obmejnega območja, kot je določeno v Prilogi 6 (in obratno) ali v tranzitu preko Švice, uporablja kvota, ki temelji na plačilu dodatne dajatve za uporabo infrastrukture, v skladu s postopki iz odstavkov 2, 3 in 4. Za vozila, registrirana v Švici, se lahko ta kvota uporablja tudi za prevoz po Švici.

2.  Skupnost prejme kvoto 250 000 dovoljenj za leto 2000. Švica prejme kvoto 250 000 dovoljenj za leto 2000. Če sporazum ne bi začel veljati 1. januarja 2000, se število dovoljenj za leto 2000 sorazmerno zmanjša.

3.  Skupnost prejme kvoto 300 000 dovoljenj za leto 2001 in za leto 2002. Švica prejme kvoto 300 000 dovoljenj za leto 2001 in za leto 2002.

4.  Skupnost prejme kvoto 400 000 dovoljenj za leto 2003 in za leto 2004. Švica prejme kvoto 400 000 dovoljenj za leto 2003 in za leto 2004.

5.  Za uporabo dovoljenj iz odstavkov 2, 3 in 4 se za vsakega izvajalca iz Švice ali Skupnosti uporablja plačilo dajatve za uporabo švicarske infrastrukture, ki se določijo in zaračunajo v skladu s postopki iz Priloge 2.

6.  Od 1. januarja 2005 se na podlagi člena 32 vozila, ki izpolnjujejo tehnične standarde iz drugega odstavka člena 7(3), oprostijo vseh ureditev v zvezi s kvotami ali dovoljenji.

B.

MEDNARODNI CESTNI PREVOZ BLAGA

Člen 9

Prevoz blaga med ozemlji pogodbenic

1.  Mednarodni cestni javni prevoz blaga in vožnje s praznim vozilom med ozemlji pogodbenic potekajo na podlagi dovoljenja Skupnosti za prevoznike Skupnosti, navedenega v Uredbi (EGS) št. 881/92 in katerega vzorec je podan v Prilogi 3, ter na podlagi podobnega švicarskega dovoljenja za švicarske prevoznike.

2.  V primeru prevoza, ki sodi v obseg uporabe tega sporazuma, ta dovoljenja nadomestijo dvostranska dovoljenja, ki so si jih izmenjevale države članice Skupnosti in Švica in so bila potrebna do začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.  Prevozi iz Priloge 4 so oproščeni uporabe prevoznega dovoljenja in sistemov licenc.

4.  Postopek, ki ureja izdajanje, podaljšanje in odvzem dovoljenj ter postopki, ki urejajo vzajemno pomoč, so zajeti v Uredbi (EGS) št. 881/92 za prevoznike Skupnosti in v enakovrednih švicarskih določbah.

Člen 10

Prevoz blaga v tranzitu preko ozemlja pogodbenic

1.  Predpisi, ki urejajo mednarodni javni prevoz blaga ter vožnje s praznim vozilom v tranzitu preko ozemlja pogodbenic, se odpravijo. Takšni prevozi se opravljajo na podlagi licenc iz člena 9.

2.  Uporabljajo se odstavki 2, 3 in 4 člena 9.

Člen 11

Tranzit preko Avstrije

Za švicarske prevoznike v tranzitu preko Avstrije se v mejah veljavnosti tega protokola uporablja sistem ekotočk, ki ustreza tistemu, ki je določen v členu 11 Protokola 9 Akta o pristopu Avstrije k Evropski uniji. Način izračuna in natančna pravila ter postopki za upravljanje in nadzor ekotočk bodo natančno navedeni v upravni ureditvi, ki jo bosta soglasno določili pogodbenici ob sprejetju tega sporazuma in bo s potrebnimi spremembami skladna z določbami prej navedenega Protokola 9.

Člen 12

Švicarska notranja trgovina

1.  Od leta 2001 je švicarska notranja trgovina dovoljena pod naslednjimi pogoji:

2.  Do navedenega datuma pa je še naprej dovoljeno uresničevanje obstoječih pravic na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov. Te pravice so navedene v Prilogi 5 k temu sporazumu.

3.  Od leta 2005 se odpravijo predpisi, ki urejajo švicarsko notranjo trgovino. Prevozi se opravljajo na podlagi švicarske licence iz člena 9(1).

Člen 13

Prevoz za tretjo državo

1.  Režimi, ki urejajo prevoz za tretjo državo, se določijo sporazumno ob sprejetju potrebnega sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo na eni strani ter Švico in zadevno tretjo državo na drugi. Namen teh režimov je zagotavljanje vzajemnega obravnavanja med Skupnostjo in švicarskimi prevozniki v zvezi s prevozi za tretjo državo.

2.  Do sprejetja sporazumov med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ta sporazum ne posega v določbe o prevozih za tretjo državo, kot so navedene v dvostranskih sporazumih, sklenjenih med državami članicami Skupnosti in Švico o prevozih za tretjo državo. Te pravice so navedene v Prilogi 5 k temu sporazumu.

3.  Po opredelitvi režimov iz odstavka 1 Švica po potrebi sprejme ali prilagodi dvostranske sporazume s temi tretjimi državami.

Člen 14

Prevoz med dvema točkama na ozemlju države članice Skupnosti ali med dvema točkama na ozemlju Švice

Prevoz med dvema točkama na ozemlju države članice Skupnosti, ki ga opravlja vozilo, registrirano v Švici, in prevoz med dvema točkama na ozemlju Švice, ki ga opravlja vozilo, registrirano v državi članici Skupnosti, po tem sporazumu ni dovoljen.

Člen 15

Prepoved nočne vožnje in vožnje ob nedeljah ter izjeme od omejitve teže

1.  Prepoved nočne vožnje na ozemlju Švice se uporablja le med 22.00 uro in 05.00 uro.

2.  Izjeme od omejitve teže in od prepovedi nočne vožnje ter vožnje ob nedeljah so navedene v Prilogi 6.

3.  Izjeme od prepovedi nočne vožnje se odobrijo na nediskriminatoren način, odobri pa jih lahko en sam urad. Odobrijo se proti plačilu pristojbine za kritje administrativnih stroškov.

Člen 16

Odprava nekaterih izjem od omejitve teže

Določbe iz Priloge 6 (II)(3) in (4) iz Sporazuma iz leta 1992 se ne uporabljajo več od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

C.

MEDNARODNI AVTOBUSNI PREVOZ POTNIKOV

Člen 17

Pogoji, ki se uporabljajo za prevoznike

1.  Javni prevozniki lahko opravljajo prevozne storitve iz člena 1 Priloge 7 ne glede na nacionalnost ali kraj sedeža podjetja, če prevoznik:

2.  Prevozniki za lastne potrebe lahko opravljajo prevoze iz člena 1(3) Priloge 7 ne glede na nacionalnost ali kraj registracije podjetja, če prevoznik:

3.  Prevozniki, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 lahko opravljajo mednarodni avtobusni prevoz potnikov, če imajo, v primeru prevoznikov skupnosti, licenco Skupnosti ali, v primeru švicarskih prevoznikov, podobno švicarsko licenco.

Vzorec takšne licence in postopek za njeno pridobitev, uporabo in podaljšanje je določen v Uredbi (EGS) št. 684/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 11/98, za prevoznike Skupnosti in v ustrezni švicarski zakonodaji.

Člen 18

Dostop do trga

1.  Za občasne prevoze, kot so navedeni v členu 1(2.1) Priloge 7, dovoljenje ni potrebno.

2.  Za posebne linijske prevoze, kot so navedeni v členu 1(1.2) Priloge 7, dovoljenje ni potrebno, če se na ozemlju Skupnosti opravljajo na podlagi pogodbe, sklenjene med organizatorjem in prevoznikom.

3.  Dovoljenje tudi ni potrebno za vožnje s praznim vozilom v zvezi s prevozi iz odstavkov 1 in 2.

4.  V skladu s členom 2 in naslednjimi v Prilogi 7 je za linijske prevoze potrebno dovoljenje.

5.  V skladu s členom 2 in naslednjimi v Prilogi 7 je dovoljenje potrebno za posebne linijske prevoze, ki se na ozemlju Skupnosti ne opravljajo na podlagi pogodbe med organizatorjem in prevoznikom.

V Švici za takšne prevoze dovoljenje ni potrebno.

6.  Za cestne prevoze za lastne potrebe iz člena 1(3) Priloge 7 ni potrebno dovoljenje, vendar se zanje na ozemlju Skupnosti uporablja sistem certifikatov.

Člen 19

Prevoz za tretjo državo

1.  Režimi, ki urejajo prevoz za tretjo državo, se določijo sporazumno ob sprejetju potrebnega sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo na eni strani ter Švico in zadevno tretjo državo na drugi. Namen teh režimov je zagotavljanje vzajemnega obravnavanja med Skupnostjo in švicarskimi prevozniki v zvezi s prevozi za tretjo državo.

2.  Do sprejetja sporazumov med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ta sporazum ne posega v določbe o prevozih iz odstavka 1, kot so navedene v dvostranskih sporazumih, sklenjenih med državami članicami Skupnosti in Švico o prevozih za tretjo državo. Te pravice so navedene v Prilogi 8 k temu sporazumu.

3.  Po opredelitvi režimov iz odstavka 1 Švica po potrebi sprejme ali prilagodi dvostranske sporazume s temi tretjimi državami.

Člen 20

Prevoz med dvema točkama na ozemlju ene pogodbenice

1.  Prevoz med dvema točkama na ozemlju ene pogodbenice, ki ga opravljajo prevozniki s sedežem na ozemlju druge pogodbenice, na podlagi tega sporazuma ni dovoljen.

2.  Še naprej pa je dovoljeno uresničevati obstoječe pravice na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov, sklenjenim med državami članicami Skupnosti in Švico, če ne povzročajo diskriminacije med prevozniki Skupnosti ali izkrivljanja konkurence. Te pravice so navedene v Prilogi 8 k temu sporazumu.

Člen 21

Postopki

Postopki, ki urejajo izdajanje, uporabo, podaljšanje in iztek veljavnosti dovoljenj ter postopki, ki urejajo medsebojno pomoč, so zajeti z določbami Priloge 7 k temu sporazumu.

Člen 22

Prehodne določbe

Dovoljenja za storitve, ki se opravljajo ob začetku veljavnosti tega sporazuma, ostanejo še naprej veljavna do izteka veljavnosti, če je za zadevne storitve še naprej potrebno dovoljenje.

NASLOV III

MEDNARODNI ŽELEZNIŠKI PREVOZ

Člen 23

Neodvisnost upravljanja

Pogodbenici se zavezujeta:

Člen 24

Dostop do železniške infrastrukture in pravice tranzitnega prevoza

1.  Prevozniki v železniškem prometu ter mednarodna združenja imajo zagotovljen dostop in/ali pravice tranzitnega prevoza, ki so opredeljeni v zakonodaji Skupnosti iz Priloge 1, Oddelek 4.

2.  Prevozniki v železniškem prometu s sedežem na ozemlju ene pogodbenice imajo pravico do dostopa do infrastrukture na ozemlju druge pogodbenice za opravljanje mednarodnih storitev kombiniranega prevoza.

3.  Prevozniki v železniškem prometu in mednarodna združenja, ki uporabljajo pravice do dostopa ali tranzitnega prevoza sklenejo potrebne administrativne, tehnične in finančne sporazume z upravniki uporabljene železniške infrastrukture, da bi s tem omogočili izvajanje prometnega nadzora in zagotavljanje varnosti v mednarodnih prevoznih storitvah iz odstavka 1 in 2.

Člen 25

Licence v železniškem prometu

1.  Dodelitev primerne licence za zadevno vrsto železniškega prevoza je pogoj za prošnjo za dostop na železniško infrastrukturo ali tranzit preko nje, in tako tudi za pravico do opravljanja prevoznih storitev. Vendar takšna licenca sama po sebi ne dodeljuje pravice do dostopa na železniško infrastrukturo.

2.  Prevoznik v železniškem prometu ima pravico, da zaprosi za licenco v Švici ali v državi članici Skupnosti, v kateri je registriran. Pogodbenici ne izdajata licenc ali podaljšujeta njihove veljavnosti, če niso izpolnjene zahteve tega sporazuma.

3.  Licence izdajajo za to pooblaščeni organi, posebej določeni za obstoječe in nove prevoznike, v okviru odgovornosti pogodbenic.

4.  Licence se vzajemno priznavajo v Skupnosti in v Švici.

5.  Pogodbenici zanje določata zahteve v zvezi z ugledom, finančno sposobnostjo, strokovno usposobljenostjo in kritjem za civilnopravno odgovornost v celotnem času veljavnosti. Določbe, ki se uporabljajo na tem področju, so navedene v Oddelku 4 Priloge 1.

6.  Licenca je veljavna tako dolgo, dokler prevoznik v železniškem prometu izpolnjuje obveznosti na podlagi zgoraj navedenih določb. Pristojni organ pa lahko zahteva, da se licence redno preverjajo.

7.  Postopke za preverjanje, spreminjanje, začasno prekinitev ali odvzem licence urejajo zgoraj navedeni pravni predpisi.

Člen 26

Izdajanje varnostnih spričeval

1.  Pogodbenici tudi zahtevata, da prevozniki v železniškem prometu predložijo varnostno spričevalo, ki navaja varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati, da bi tako izločili tveganja pri opravljanju storitev na zadevnih poteh.

2.  Prevoznik v železniškem prometu lahko zaprosi za varnostno spričevalo organ, ki ga je določila pogodbenica, na katere ozemlju se nahaja infrastruktura, ki jo uporablja prevoznik.

3.  Za pridobitev varnostnega spričevala mora prevoznik v železniškem prometu izpolnjevati švicarsko zakonodajo za tisti del poti, ki se nahaja v Švici in zakonodajo Skupnosti za tisti del poti, ki se nahaja na ozemlju Skupnosti.

Člen 27

Dodelitev vlakovnih poti

1.  Vsaka pogodbenica določi organ, odgovoren za dodeljevanje zmogljivosti, najsi bo to poseben organ ali upravljavec javne železniške infrastrukture. Organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, ki se obvešča o vseh razpoložljivih vlakovnih poteh, zagotovi zlasti naslednje:

2.  Prevoznik v železniškem prometu ali mednarodno združenje, ki zaprosi za eno ali več vlakovnih poti, svojo vlogo odda organu ali organom za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti v tisti pogodbenici, na katere ozemlju se nahaja odhodni kraj, predviden za zadevno storitev. Organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, pri katerem je bila vložena prošnja za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, o tem takoj obvesti druge ustrezne organe. Slednji odločijo najkasneje v enem mesecu po prejemu potrebnih podatkov; vsak organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti ima pravico, da vlogo zavrne. Organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, ki je prejel vlogo, skupaj z drugimi ustreznimi organi odloči o vlogi najkasneje v dveh mesecih po prejemu vseh potrebnih podatkov. Postopek za obravnavanje vlog za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti urejajo določbe iz Oddelka 4 Priloge 1.

3.  Skupnost in Švica lahko sprejmeta potrebne ukrepe, da zagotovita, da imajo pri dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti prednost naslednje storitve v železniškem prometu:

4.  Skupnost in Švica lahko organu za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti naročita, naj v zvezi z dodeljevanjem infrastrukturnih zmogljivosti na nediskriminatorni osnovi podeli posebne pravice prevoznikom v železniškem prometu, ki opravljajo nekatere vrste storitev ali ki opravljajo takšne storitve v nekaterih območjih, če so takšne pravice nujne za zagotavljanje primernih javnih storitev ali za učinkovito uporabo infrastrukturnih zmogljivosti ali za to, da omogočijo financiranje novih infrastruktur.

5.  Pogodbenici lahko določita možnost, da vloge za dostop do infrastruktue spremlja depozit ali podobna varščina.

6.  Skupnost in Švica sestavita in objavita postopke za dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti. O tem obvestita Skupni odbor, sestavljen na podlagi člena 51 tega sporazuma.

Člen 28

Poslovne knjige in uporabnine za uporabo železniške infrastrukture

1.  Poslovne knjige upravljavca javne železniške infrastrukture morajo biti v določenem obdobju uravnotežene med prihodki iz teh uporabnin in morebitnih državnih prispevkov na eni strani ter stroškov infrastrukture na drugi.

2.  Upravljavec javne železniške infrastrukture zahteva plačilo uporabnine za uporabo železniške infrastrukture, s katero upravlja, od prevoznikov v železniškem prometu ali mednarodnih združenj, ki to infrastrukturo uporabljajo.

3.  Uporabnina za uporabo železniške infrastrukture se določi zlasti na podlagi vrste storitve, trajanja opravljanja storitve, stanja na trgu in narave ter stopnje obrabljenosti infrastrukture.

4.  Uporabnine se plačajo upravljavcu železniške infrastrukture.

5.  Vsaka pogodbenica določi postopek za določanje uporabnin po posvetu z upravljavcem železniške infrastrukture. Uporabnine, zaračunane za enakovredne storitve na istem trgu se uporabljajo nediskriminatorno.

6.  Upravljavec železniške infrastrukture pravočasno obvesti prevoznike v železniškem prometu ali mednarodna združenja, ki uporabljajo njegovo infrastrukturo za storitve iz člena 24, o vseh večjih spremembah glede kakovosti ali zmogljivosti zadevne infrastrukture.

Člen 29

Pritožbe

1.  Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da je za sklepe glede dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti ali pobiranja uporabnin mogoče vložiti pritožbo pri neodvisnem organu. Takšen organ poda svojo presojo v dveh mesecih od prejema vseh potrebnih podatkov.

2.  Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da zagotovita, da se za sklepe, sprejete v skladu z odstavkom 1 in s členom 25(3) uporablja sodna presoja.

NASLOV IV

USKLAJENA PROMETNA POLITIKA

A.

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 30

Cilji

1.  Pogodbenici sta se sporazumeli, da bosta po potrebi razvijali usklajeno prometno politiko za potniški in tovorni promet. Cilj takšne politike je uskladiti učinkovit prevozni sistem in varstvo okolja za doseganje trajnostne mobilnosti.

2.  Pogodbenici se trudita, da bi na svojih ozemljih ustvarili primerljive prometne pogoje, vključno z davčnimi ureditvami, zlasti tako, da bi se izognili preusmerjanju prometa v alpske regije in da bi na teh območjih zagotovili boljšo porazdelitev prometa.

Člen 31

Ukrepi

1.  V ta namen pogodbenici sprejmeta ukrepe za zagotavljanje zdrave konkurence med različnimi načini prevoza in znotraj njih ter za olajšanje uporabe okolju prijaznejših načinov prevoza potnikov in blaga.

2.  Poleg določb iz Naslovov II in III takšni ukrepi vključujejo:

3.  Ukrepi, ki jih sprejmeta pogodbenici na podlagi tega sporazuma, se izvajajo postopoma in čim bolj usklajeno.

Člen 32

Načela

Ob upoštevanju določb iz člena 47 so ukrepi iz člena 31 skladni z naslednjimi načeli:

B.

ŽELEZNIŠKI IN KOMBINIRANI PREVOZ

Člen 33

Cilji

1.  Pogodbenici se strinjata glede ustanovitve železniškega in kombiniranega prevoza, ki bo imel primerne zmogljivosti in bo tako ekonomsko kot glede kakovosti konkurenčen cestnemu prevozu v alpski regiji, hkrati pa bo izpolnjeval načela iz člena 32 ter zagotavljal ne le svobodno delovanje tržnih sil, zlasti z odpiranjem dostopa do železniške infrastrukture kot je določeno v Naslovu III, ampak tudi neodvisnost prevoznikov v železniškem prometu.

2.  V ta namen pogodbenici:

3.  Pogodbenici se zavezujeta, da bosta med uvajanjem režimov cestnih taks iz člena 40 sprejeli tudi ukrepe, ki bodo uporabnikom zagotovili takšne železniške zmogljivosti in zmogljivosti za kombinirani prevoz, ki bodo z zmogljivostjo, cenami in kakovostjo zagotavljale pravično porazdelitev prometa med različne čezalpske poti.

Člen 34

Zmogljivosti železniške ponudbe

1.  Pogodbenici potrjujeta svoje obveznosti, navedene v členih 5 in 6 Sporazuma iz leta 1992, ki predvidevajo, da mora Švica izgraditi novo železniško povezavo preko Alp (NRLA), Skupnost pa mora povečati zmogljivost severnega in južnega dostopa do NRLA. Poleg tega sta se sporazumeli, da bo nova infrastruktura zgrajena v skladu z nakladalnim ali svetlim profilom C Mednarodne železniške zveze (UIC).

2.  Za Skupnost so ukrepi v zvezi z infrastrukturo iz odstavka 1 del ukrepov, sprejetih na podlagi in v skladu z Odločbo št. 1692/96/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, skupaj z osjo za železniški in kombinirani prevoz preko Alp in zlasti dostopi do švicarske železniške infrastrukture in opreme za kombinirani prevoz.

3.  Pogodbenici bosta sodelovali, da bosta svojim pristojnim organom omogočili usklajeno načrtovanje in izvajanje potrebnih ukrepov v zvezi z infrastrukturo, železniškim in kombiniranim prevozom, ki so potrebni za izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 1 in 2 ter za uskladitev urnika dela glede na potrebne zmogljivosti. V ta namen se bosta trudili proizvesti prihodke od naložb in sprejeli vse potrebne ukrepe v okviru Skupnega odbora.

4.  Skupni Odbor lahko sestavi pododbor, ki bo odgovoren za nadzor usklajevanja projektov v zvezi z infrastrukturo v alpski regiji. Pododbor bodo sestavljali predstavniki Švice, Skupnosti in držav članic Skupnosti, ki se nahajajo v alpski regiji.

Člen 35

Ekonomski parametri

1.  Pogodbenici naredita vse, kar je potrebno, da se dosežejo cilji iz člena 33. V ta namen sprejmeta ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo prevoz blaga po železnici in s kombiniranim prevozom preko Švice, skupaj s spremljanim kombiniranim prevozom, kar zadeva ceno in kakovost storitve še naprej konkurenčen v primerjavi s cestnim prevozom po enakih poteh, hkrati pa bosta spoštovali garancije v zvezi z neodvisnostjo prevoznikov v železniškem prometu.

2.  Da bi zagotovili primerne zmogljivosti železniškega in kombiniranega prevoza, lahko pogodbenici odobrita finančno podporo za naložbe v železniško infrastrukturo, nepremično in premično opremo, potrebno za pretovarjanje med zemeljskimi načini prevoza, prevozno opremo, prilagojeno posebej kombiniranemu prevozu in ki se uporablja za kombinirani prevoz, in, v kolikor to zakonodaja dovoljuje, operativne stroške za kombinirani prevoz preko švicarskega ozemlja, če bodo takšni ukrepi pomagali izboljšati kakovost in konkurenčnost v zvezi s cenami železniškega in kombiniranega prevoza in ne bodo ustvarjali nesorazmernega izkrivljanja konkurence med prevozniki. Odgovornost za oblikovanje cen železniškega prevoza imajo še naprej pristojni organi ali subjekti.

3.  Pogodbenici lahko sklepata tudi javna naročila za storitve s prevozniki v železniškem prometu, da bi zagotovili primerne storitve v železniškem prometu, pri tem pa posebej upoštevata socialne in okoljske dejavnike.

4.  Pogodbenici v mejah svojih pristojnosti sprejmeta ukrepe, da zagotovita, da vpliva kakršne koli uradne pomoči, ki jo dodeli pogodbenica, na trg ne bo izničilo obnašanje druge pogodbenice ali ustanove s sedežem na njenem ozemlju ali na ozemlju druge pogodbenice.

5.  Skupni odbor nadzoruje, kako pogodbenici uporabljata ta člen.

Člen 36

Parametri kakovosti

1.  Pogodbenici se strinjata, da bosta storili vse, kar je potrebno, da dosežeta cilje, naštete v členu 33. V ta namen bosta spodbujali kombinirani prevoz.

2.  V prehodnem obdobju iz člena 8 se Švica tudi zavezuje, v skladu z Naslovom II Sporazuma iz leta 1992, da bo ustanovila spremljani kombinirani prevoz („tekoča avtocesta“), ki bo glede na kakovost in ceno konkurenčen cestnemu prevozu.

3.  Pogodbenici bosta storili vse potrebno za spodbujanje kombiniranega prevoza. Zlasti bosta sprejeli ukrepe, da zagotovita izvajanje naslednjih določb:

Seznam železniških parametrov je naveden v Prilogi 9. Omenjeni parametri se upoštevajo pri uveljavljanju člena 46.

4.  V okviru svojih pooblastil pogodbenici zagotovita sprejem primernih ukrepov, ki bodo omogočili hiter nastanek tovornih železniških koridorjev. Pogodbenici se redno obveščata o ukrepih, ki jih nameravata sprejeti v zvezi s temi železniškimi koridorji.

5.  Skupni odbor vsaki dve leti pripravi poročilo o izvajanju ukrepov iz tega člena.

C.

SISTEMI ZARAČUNAVANJA ZA CESTNI PROMET

Člen 37

Cilji

V okviru svojih pooblastil in v skladu s svojimi postopki ter s cilji Naslova III Sporazuma iz leta 1992 si pogodbenici zastavita cilj postopnega uvajanja sistemov zaračunavanja, katerih namen je zaračunati cestnim vozilom in drugim načinom prevoza stroške, ki nastanejo zaradi njih.

Člen 38

Načela

1.  Sistemi zaračunavanja so osnovani na načelih iz člena 32, zlasti na načelih nediskriminacije, sorazmernosti in preglednosti.

2.  Dajatve sestavljajo davki na vozila, davki na goriva in uporabnine za uporabo cestnega omrežja.

3.  Pri tem ko se skušajo doseči cilji iz člena 37, imajo prednost tisti ukrepi, ki ne povzročajo preusmerjanja prometa iz tehnično, ekonomsko in geografsko najprimernejših poti med odhodnim in namembnim krajem prevoza.

4.  Ukrepi se izvajajo tako, da ne preprečujejo prostega pretoka blaga ali storitev med pogodbenicama, zlasti kar zadeva upravo in pobiranje cestnin, odsotnost nadzora ali sistematičnega preverjanja na mejah med pogodbenicama in odsotnost odvečnih formalnosti. Da bi preprečila težave v zvezi s tem, si Švica prizadeva na tem področju sprejeti pravila Skupnosti.

5.  Določbe iz tega poglavja se uporabljajo tudi za vozila z največjo dovoljeno maso, navedeno v registracijskem dokumentu, 12 ton ali več. Ta sporazum pa ne preprečuje pogodbenicama, da na svojem ozemlju ne bi sprejeli ukrepov, ki bodo zajeli vozila z največjo dovoljeno maso manj kot 12 ton.

6.  Pogodbenici ne odobrita podjetjem, niti prevoznikom, nobene neposredne ali posredne državne pomoči, ki bi takšnim podjetjem olajšala breme prevoznih dajatev, ki se jim zaračunajo na podlagi sistema zaračunavanja iz tega sporazuma.

Člen 39

Vzajemno delovanje instrumentov

Pogodbenici se posvetujeta s Skupnim odborom, da bi dosegli primerno raven vzajemnega delovanja elektronskih sistemov za pobiranje cestnin.

Člen 40

Švicarski ukrepi

1.  Da bi dosegla cilje iz člena 37 in glede na povečanje omejitev teže iz člena 7(3), Švica uvede nediskriminatoren davek na vozila, v dveh stopnjah, ki se začenjata 1. januarja 2001 oziroma 1. januarja 2005. Davek je zlasti osnovan na načelih iz člena 38(1) in na postopkih iz Priloge 10.

2.  Dajatve so razdeljene na tri kategorije glede na tri kategorije emisijskih standardov (Euro). Na podlagi sistema obdavčenja, ki se uporablja od 1. januarja 2005, mora biti razlika med dajatvami za različne kategorije čim večja, vendar ne sme presegati 15 % tehtanega povprečja dajatev iz odstavka 4.

3.  

4.  Na podlagi sistema obdavčenja, ki se uporablja od 1. januarja 2005, tehtano povprečje dajatev ne presega 325 CHF za vozila, katerih dejanska masa polnega vozila ne presega 40 ton in prevozijo razdaljo 300 km preko Alp. Ta dajatev za kategorijo, ki najbolj onesnažuje, ne presega 380 CHF.

5.  Del dajatev iz odstavkov 3 in 4 lahko sestavljajo cestnine za uporabo posebne alpske infrastrukture. Takšen del ne sme predstavljati več kot 15 % dajatev iz odstavkov 3 in 4.

6.  Tehtano povprečje iz odstavka 4 se določi v skladu s številom vozil v Švici na kategorijo standarda Euro. Število vozil v vsaki kategoriji se določi na podlagi cenzusov, ki jih preuči Skupni odbor. Skupni odbor določi tehtano povprečje na podlagi preverjanj, od katerih se prvo opravi pred 1. julijem 2004, nato pa se opravljajo vsaki dve leti, da lahko upoštevajo trende v strukturi voznega parka v Švici in spremembe standardov Euro.

Člen 41

Ukrepi Skupnosti

Skupnost še naprej razvija sisteme zaračunavanja, ki jih uporablja na svojem ozemlju in odražajo stroške, ki nastanejo z uporabo infrastrukture. Takšni sistemi temeljijo na načelu „uporabnik plača“.

Člen 42

Pregled stopnje dajatev

1.  1. januarja 2007 in nato vsaki dve leti se najvišje stopnje dajatev, določene v členu 40(4), prilagodijo v skladu s stopnjo inflacije v Švici v preteklih dveh letih. V ta namen Švica Skupnemu odboru najkasneje do 30. septembra v letu pred prilagoditvijo pošlje potrebne statistične podatke, na podlagi katerih bo izvedena zadevna prilagoditev. Skupni odbor se na zahtevo Skupnosti sestane v 30 dneh od prejema tega sporočila na posvetovanju o zadevnih prilagoditvah.

Če v obdobju med podpisom tega sporazuma in 31. decembrom 2004 povprečna letna stopnja inflacije v Švici preseže 2 %, se najvišje stopnje dajatev iz člena 40(4) prilagodijo tako, da bodo upoštevale samo inflacijo, ki preseže letno stopnjo 2 %. Uporablja se postopek iz prejšnjega pododstavka.

2.  Od 1. januarja 2007 lahko Skupni odbor na zahtevo ene od pogodbenic pregleda najvišje stopnje dajatev iz člena 40(4) in jih sporazumno prilagodi. Ta pregled se opravi na podlagi naslednjih kriterijev:

D.

DODATNI UKREPI

Člen 43

Olajšanje nadzora na meji

1.  Pogodbenici bosta zmanjšali obseg s prevozom povezanih formalnosti in jih poenostavili, zlasti na področju carine.

2.  Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavljenju pregledov in formalnosti pri prevozu blaga z dne 21. novembra 1990, Konvencija o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987 in za železniški prevoz sporazum med prevozniki v železniškem prometu o tehničnih pregledih za predajo tovornih vagonov v mednarodni prevoz služijo kot osnova za ukrepe, ki jih sprejmeta pogodbenici v skladu z odstavkom 1.

Člen 44

Ekološki standardi za komercialna vozila

1.  Da bi zagotovili višjo stopnjo varstva okolja in brez poseganja v obveznosti iz člena 7 si pogodbenici prizadevata zlasti sprejeti ekološke standarde, ki bodo zagotavljali visoko stopnjo varstva, da bi tako zmanjšali emisije izpušnih plinov, delcev in hrupa iz težkih tovornih vozil.

2.  Pogodbenici se med pripravo takšnih standardov redno posvetujeta.

3.  Če emisijska kategorija Euro za težka tovorna vozila (kot je določena v zakonodaji Skupnosti) ni določena v registracijskem dokumentu vozila, se ugotavlja s podatki, na podlagi katerih je vozilo začelo obratovati in so navedeni v takšnem dokumentu, ali, če je to primerno, z dodatnimi posebnimi dokumenti, ki jih izdajo pristojni organi države izdajateljice.

Člen 45

Prometna opazovalnica

1.  Ob začetku veljavnosti tega sporazuma se ustanovi trajna opazovalnica za nadzor cestnega, železniškega in kombiniranega prevoza v alpski regiji. O prometnih trendih vsako leto poroča Skupnemu odboru, sestavljenemu na podlagi člena 51 tega sporazuma. Skupni odbor lahko tudi zahteva, da opazovalnica pripravi posebno poročilo, zlasti v primerih, ko se uporabljajo določbe iz členov 46 in 47 tega sporazuma.

2.  Delo opazovalnice financirata pogodbenici, deleže pa določi Skupni odbor.

3.  Pogodbenici s sklepom Skupnega odbora, ki se sprejme na njegovem prvem sestanku, določita upravne postopke, ki urejajo delovanje opazovalnice.

E.

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE

Člen 46

Enostranski zaščitni ukrepi

1.  Če po 1. januarju 2005 kljub konkurenčnim cenam železnice in pravilni uporabi ukrepov iz člena 36 o parametrih kakovosti obstajajo težave s čezalpskim pretokom prometa v Švici in če je v obdobju desetih tednov povprečna stopnja uporabe železniških zmogljivosti v Švici (spremljani in nespremljani kombinirani prevoz) manjša od 66 %, lahko Švica z odstopanjem od določb iz člena 40(4) in (5) poveča dajatve iz člena 40(4) za največ 12,5 %. Ves prihodek iz tega povečanja se uporabi za povečanje konkurenčnosti železniškega in kombiniranega prevoza v primerjavi s cestnim prevozom.

2.  Če se enake okoliščine, kakor so navedene v odstavku 1, pojavijo na njenem ozemlju, lahko Skupnost ob upoštevanju podobnih pogojev sprejme podobne ukrepe za izboljšanje.

3.  

Skupni odbor lahko v medsebojnem soglasju sklene, da bo v posebnih primerih odstopal od teh pogojev.

4.  Pred sprejemom ukrepov iz prejšnjih odstavkov zadevna pogodbenica obvesti Skupni odbor o svoji nameri. Skupni odbor se sestane in zadevo preuči. Razen če Skupni odbor sklene drugače, lahko zadevna pogodbenica sprejme obravnavane ukrepe po 30 dneh od datuma, ko je poslala obvestilo o ukrepih Skupnemu odboru.

Člen 47

Sporazumni zaščitni ukrepi

1.  V primeru nastanka resnih motenj v čezalpskem pretoku prometa, ki posega v doseganje ciljev iz člena 30 tega sporazuma, se na zahtevo ene od pogodbenic sestane Skupni odbor, ki bo odločil o primernih ukrepih za urejanje razmer. Pogodbenica, ki zahteva sestanek, takoj obvesti prometno opazovalnico, ki v 14 dneh pošlje poročilo o razmerah in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

2.  Skupni odbor se sestane v 15 dneh od datuma vložitve zahteve. Odbor preuči razmere z upoštevanjem poročila prometne opazovalnice. V 60 dneh od prvega sestanka v zvezi z zadevo Skupni odbor odloči o sklepih, ki jih je treba sprejeti. Ta rok se lahko po skupnem dogovoru podaljša.

3.  Takšni zaščitni ukrepi imajo omejeno področje uporabe in omejeno trajanje na nujno potrebno za odpravljanje težav. Prednost imajo tiste možnosti, ki čim manj posegajo v delovanje sporazuma.

Člen 48

Krizni ukrepi

Če v čezalpskem prometnem toku nastanejo resne motnje, ki jih povzroči višja sila, na primer v primeru naravnih nesreč, pogodbenici na svojih ozemljih sprejmeta vse potrebne usklajene ukrepe, da normalizirata in ohranita pretok prometa. Prednost imajo občutljivi tovori, kot je pokvarljivo blago.

NASLOV V

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 49

Izvajanje sporazuma

1.  Pogodbenici sprejmeta vse primerne ukrepe, tako splošne kot podrobne, da zagotovita izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma.

2.  Izogibata se sprejemanju ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev iz tega sporazuma.

3.  Določbe iz tega sporazuma, ki se nanašajo na omejitve v zvezi z največjo dovoljeno maso za sestavljena vozila in vlačilce ter na sisteme zaračunavanja za cestni promet, se izvajajo v dveh stopnjah, od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2004 in od 1. januarja 2005.

Člen 50

Popravni ukrepi

Če ena pogodbenica ugotovi, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz tega sporazuma ali da ni izpolnila sklepa Skupnega odbora, lahko prizadeta pogodbenica po posvetu v Skupnem odboru sprejme primerne ukrepe, da ohrani ravnovesje tega sporazuma. Pogodbenici Skupnemu odboru pošljeta vse potrebne podatke, da mu omogočita temeljito preiskavo razmer.

Člen 51

Skupni odbor

1.  Ustanovi se Skupni odbor, imenovan „Odbor Skupnost-Švica za notranji promet“; sestavljajo ga predstavniki pogodbenic in je odgovoren za upravljanje in pravilno izvajanje tega sporazuma. V ta namen sestavi priporočila. Odbor sprejema odločitve o zadevah iz tega sporazuma; takšne odločitve izvajata pogodbenici v skladu z lastnimi pravilniki. Skupni odbor sprejema odločitve po skupnem dogovoru.

2.  Skupni odbor je zlasti odgovoren za nadzor in izvajanje določb iz tega sporazuma, zlasti pa členov 27(6), 33, 34, 35, 36, 39, 40, 42, 45, 46, 47 in 54. Odbor sprejme določbe o prilagajanju in spremembah iz členov 52 in 55.

3.  Da bi zagotovili zadovoljivo izvajanje tega sporazuma si pogodbenici redno izmenjavata podatke in se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v okviru Skupnega odbora. Pogodbenici si izmenjujeta podatke, ki jih zagotovijo organi, pristojni za izvajanje tega sporazuma in zlasti za izdajanje dovoljenj ter izvajanje pregledov. Takšni organi si dopisujejo neposredno.

4.  Skupni odbor s sklepom sprejme svoj poslovnik, ki med drugim vsebuje določbe o sklicevanju sestankov, imenovanju predsednika in določa njegov obseg pooblastil in obveznosti.

5.  Skupni odbor se sestaja po potrebi in najmanj enkrat na leto. Sklic sestanka lahko zahteva katera koli od pogodbenic.

6.  Skupni odbor se lahko odloči, da ustanovi delovne skupine ali skupine izvedencev, ki mu pomagajo pri opravljanju njegovih dolžnosti.

7.  Ta odbor opravlja tudi naloge, ki jih je prej opravljal Skupni odbor, imenovan „Odbor Skupnost-Švica za notranji promet“, ki je bil sestavljen na podlagi člena 18 Sporazuma iz leta 1992.

Člen 52

Razvijanje zakonodaje

1.  Ob upoštevanju skladnosti z načeli nediskriminacije in z določbami iz tega sporazuma, ta sporazum ne posega v pravico pogodbenice, da enostransko spremeni svojo domačo zakonodajo na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

2.  Takoj ko pogodbenica oblikuje novo zakonodajo na področju, ki je zajeto v ta sporazum, formalno zaprosi za mnenje izvedencev druge pogodbenice. V obdobju pred formalnim sprejetjem takšne nove zakonodaje, se pogodbenici po potrebi obveščata in posvetujeta. Na zahtevo ene pogodbenice si v okviru Skupnega odbora predhodno izmenjata stališča, zlasti kar zadeva vpliv takšne spremembe na delovanje sporazuma.

3.  Ob sprejemu spremenjene zakonodaje in najkasneje osem dni po njeni objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti ali v Uradni zbirki zveznih zakonov in uredb zadevna pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o besedilu takšnih novih določb. Na zahtevo ene pogodbenice se v okviru Skupnega odbora izvede izmenjava stališč o vplivu sprememb na delovanje tega sporazuma najkasneje v dveh mesecih od datuma izročitve zahteve.

4.  Skupni odbor:

5.  Skupni odbor določi postopek za prilagajanje tega sporazuma ustreznim določbam prihodnjih sporazumov med Skupnostjo in Švico na eni strani ter tretjimi državami na drugi strani, kot je navedeno v členih 13 in 19.

6.  Da bi dosegli cilje iz tega sporazuma, pogodbenici v skladu s časovnim razporedom iz člena 49 sprejmeta vse potrebne ukrepe, da v medsebojnih odnosih zagotovita aktivno izvajanje pravic in obveznosti, enakovrednih tistim, ki jih vsebujejo pravni instrumenti Skupnosti, kot so našteti v Prilogi 1.

Člen 53

Zaupnost

Predstavniki, strokovnjaki in drugi uslužbenci pogodbenic tudi po izteku imenovanja ne smejo razkriti informacij, ki so jih pridobili v okviru tega sporazuma, in za katere zaradi njihove narave velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti.

Člen 54

Reševanje sporov

Vsaka pogodbenica lahko v Skupnem odboru sproži spor o posamezni zadevi v zvezi z razlaganjem ali uporabljanjem tega sporazuma, odbor pa si prizadeva zadevo rešiti. Skupnemu odboru se predložijo vsi pomembni podatki, ki bi lahko omogočili poglobljeno preučitev položaja z namenom, da se doseže sprejemljiva rešitev. Skupni odbor mora v ta namen upoštevati vse možnosti za ohranitev dobrega delovanja tega sporazuma.

Člen 55

Sprememba sporazuma

1.  Če želi ena od pogodbenic spremeniti določbe tega sporazuma, o tem obvesti Skupni odbor. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 začne spremenjena različica tega sporazuma veljati ob zaključku ustreznih notranjih postopkov.

2.  Priloge 1, 3, 4 in 7 se lahko spremenijo s sklepom Skupnega odbora v skladu s členom 51(1) tako, da bodo upoštevale razvoj zakonodaje Skupnosti na tem področju.

3.  Priloge 5, 6, 8 in 9 se lahko spremenijo s sklepom Skupnega odbora v skladu s členom 51(1).

Člen 56

Priloge

Priloge 1 do 10 so sestavni del tega sporazuma.

Člen 57

Območje veljavnosti

Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, ter na drugi strani na ozemlju Švice.

Člen 58

Končne določbe

1.  Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca po zadnjem obvestilu o deponiranju listine o ratifikaciji ali odobritvi vseh naslednjih sedmih sporazumov:

2.  Ta sporazum se sklene za začetno obdobje sedmih let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Skupnost ali Švica drugo pogodbenico pred iztekom začetnega obdobja obvesti o nasprotnem. Če je podano takšno obvestilo, se uporablja odstavek 4.

3.  Skupnost ali Švica lahko odpovesta ta sporazum, tako da o svoji odločitvi obvestita drugo pogodbenico. Če je podano takšno obvestilo, se uporablja odstavek 4.

4.  Sedem sporazumov iz odstavka 1 se preneha uporabljati šest mesecev po prejemu obvestila o nepodaljšanju iz odstavka 2 ali o prenehanju veljavnosti iz odstavka 3.

Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve, en doble ejemplar en lenguas alemana, danesa, española, finesa, francesa, griega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa y sueca, siendo cada uno de estos textos igualmente auténtico.

Udfærdiget i Luxembourg, den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems, i to eksemplarer på dansk, engelsk, finsk, fransk, græsk, italiensk, nederlandsk, portugisisk, spansk, svensk og tysk, idet hver af disse tekster har samme gyldighed.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig in zwei Urschriften in dänischer, deutscher, englischer, finnischer, französischer, griechischer, italienischer, niederländischer, portugiesischer, spanischer und schwedischer Sprache, wobei jeder dieser Wortlaute gleichermaßen verbindlich ist.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα, εις διπλούν στην αγγλική, γαλλική, γερμανική, δανική, ελληνική, ισπανική, ιταλική, ολλανδική, πορτογαλική, σουηδική, και φινλανδική γλώσσα, κάθε κείμενο από τα οποία είναι αυθεντικό.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand and ninety-nine, and drawn up in duplicate in the Danish, Dutch, English, Finnish, French, German, Greek, Italian, Portuguese, Spanish and Swedish languages, each text being equally authentic.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf, en double exemplaire en langues allemande, anglaise, danoise, espagnole, finnoise, française, grecque, italienne, néerlandaise, portugaise et suédoise, chacun de ces textes faisant également foi.

Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove, in duplice copia, in lingua danese, finlandese, francese, greca, inglese, italiana, olandese, portoghese, spagnola, svedese e tedesca, ciascun testo facente ugualmente fede.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig, in twee exemplaren in de Deense, de Duitse, de Engelse, de Finse, de Franse, de Griekse, de Italiaanse, de Nederlandse, de Portugese, de Spaanse en de Zweedse taal, zijnde alle teksten gelijkelijk authentiek.

Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove, em duplo exemplar nas línguas alemã, dinamarquesa, espanhola, finlandesa, francesa, grega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa e sueca, fazendo fé qualquer dos textos.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäusenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän kahtena kappaleena englannin, espanjan, hollannin, italian, kreikan, portugalin, ranskan, ruotsin, saksan, suomen ja tanskan kielellä, ja kaikki teksti ovat yhtä todistusvoimaiset.

Utfärdat i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio i två exemplar på det danska, engelska, finska, franska, grekiska, italienska, nederländska, portugisiska, spanska, svenska och tyska språket, vilka samtliga texter är lika giltiga.

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Por la Confederación Suiza

For Det Schweiziske Edsforbund

Für der Schweizerischen Eidgenossenschaft

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

Pela Confederação Suíça

Sveitsin valaliiton puolesta

På Schweiziska Edsförbundets vägnar

SEZNAM PRILOG

▼M9

PRILOGA 1

Veljavne določbe

V skladu s členom 52(6) tega sporazuma Švica uporablja pravne določbe, ki so enakovredne spodaj navedenim določbam:

Ustrezne določbe prava Unije

ODDELEK 1 — DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

ODDELEK 2 — SOCIALNI STANDARDI

Oddelek 3 — ehnični standardi

Motorna vozila

Prevoz nevarnega blaga

1.    Cestni prevoz

Odstopanja za Švico v skladu s členom 6(2)(a) Direktive 2008/68/ES z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga

RO - a - CH - 1

Zadeva: transport dizelskega goriva in kurilnega olja s številko UN 1202 v cisternah zabojnikih.

Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k navedeni direktivi: točki 1.1.3.6 in 6.8.

Vsebina Priloge k Direktivi: izvzetja glede količin, ki se prevažajo, na prevozno enoto, predpisi glede izdelave cistern.

Vsebina nacionalne zakonodaje: cisterne zabojniki, ki niso izdelani v skladu z odstavkom 6.8, ampak v skladu z nacionalno zakonodajo, s prostornino največ 1 210 l in ki se uporabljajo za prevoz kurilnega olja ali dizelskega goriva s številko UN 1202, lahko izkoristijo izvzetja iz 1.1.3.6 ADR.

Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: odstavka 1.1.3.6.3(b) in 6.14 dodatka 1 odloka z dne 29. novembra 2002 o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621).

Datum izteka: 1. januar 2023.

RO - a - CH - 2

Zadeva: izjema od zahteve po posedovanju prevozne listine za nekatere količine nevarnega blaga, kakor je opredeljeno v odstavku 1.1.3.6.

Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k navedeni direktivi: točki 1.1.3.6 in 5.4.1.

Vsebina Priloge k Direktivi: treba je imeti prevozno listino.

Vsebina nacionalne zakonodaje: za prevoz neočiščenih praznih zabojnikov, ki spadajo pod prevozno skupino 4, in napolnjenih ali praznih plinskih jeklenk za dihalne aparate, ki jih uporabljajo reševalne službe ali se uporabljajo kot potapljaška oprema, ki količinsko ne presegajo mej, določenih v 1.1.3.6, ne velja obveznost, da je treba imeti prevozno listino iz 5.4.1.

Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: točki 1.1.3.6.3(c) dodatka 1 k Odloku z dne 29. novembra 2002 o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621).

Datum izteka: 1. januar 2023.

RO - a - CH - 3

Zadeva: prevoz neočiščenih praznih cistern, ki ga izvajajo družbe, ki servisirajo skladišča za tekočine, ki ogrožajo vodo

Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k navedeni direktivi: točki 6.5, 6.8, 8.2 in 9.

Vsebina Priloge k Direktivi: izdelava, oprema in pregled cistern in vozil, usposabljanje voznikov.

Vsebina nacionalne zakonodaje: za vozila in neočiščene prazne cisterne/zabojnike, ki jih uporabljajo družbe, ki servisirajo skladišča za tekočine, ki ogrožajo vodo, da vsebujejo tekočine, medtem ko se servisirajo nepremične cisterne, ne veljajo predpisi glede izdelave, opreme in pregleda ali predpisi glede etiketiranja in označevanja z oranžno tablico, ki jih določi ADR. Za njih veljajo posebni predpisi glede etiketiranja in identifikacije in vozniku vozila se ni treba udeležiti usposabljanja, opisanega v točki 8.2.

Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: točka 1.1.3.6.3.10 dodatka 1 k Odloku z dne 29. novembra 2002 o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621).

Datum izteka: 1. januar 2023.

Odstopanja za Švico v skladu s členom 6(2)(b)(i) Direktive 2008/68/ES z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga

RO - bi - CH - 1

Zadeva: prevoz domačih odpadkov, ki vsebujejo nevarno blago, v obrate za odstranjevanje odpadkov

Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k navedeni direktivi: točke 2, 4.1.10, 5.2 in 5.4.

Vsebina Priloge k Direktivi: razvrščanje, kombinirano pakiranje, označevanje in etiketiranje, dokumentiranje.

Vsebina nacionalne zakonodaje: pravila vsebujejo določbe za poenostavljeno klasifikacijo domačih odpadkov, ki vsebujejo (domače) nevarno blago, s strani strokovnjaka, ki ga prizna ustrezni organ, ter določbe za uporabo ustreznih posod in usposabljanje voznikov. Domači odpadki, ki jih strokovnjak ne more klasificirati, se lahko prepeljejo v center za obdelavo, in sicer v majhnih količinah, identificiranih po paketu in prevozni enoti.

Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: točka 1.1.3.7 dodatka 1 k Odloku z dne 29. novembra 2002 o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621).

Opomba: ta pravila se lahko uporabljajo samo za prevoz domačih odpadkov, ki vsebujejo nevarno blago, med javnimi mesti za obdelavo in obrati za odstranjevanje odpadkov.

Datum izteka: 1. januar 2023.

RO - bi - CH - 2

Zadeva: povratni prevoz pirotehničnih izdelkov.

Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k navedeni direktivi: točki 2.1.2, 5.4.

Vsebina Priloge k Direktivi: klasifikacija in dokumentacija.

Vsebina nacionalne zakonodaje: da bi se olajšal povratni prevoz pirotehničnih izdelkov s številkami UN 0335, 0336 in 0337 od trgovcev na drobno do dobaviteljev, so v prevozni listini predvidena izvzetja glede navedbe neto mase in klasifikacije proizvodov.

Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: točka 1.1.3.8 dodatka 1 k Odloku z dne 29. novembra 2002 o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621).

Opomba: podrobno preverjanje natančnih vsebin posamezne postavke neprodanega proizvoda v vsakem paketu je praktično nemogoče za proizvode, namenjene za trgovino na drobno.

Datum izteka: 1. januar 2023.

RO - bi - CH - 3

Zadeva: potrdilo ADR o usposabljanju za vožnje, namenjene prevozu vozil, ki so se pokvarila, vožnje, povezane s popravili, vožnje, namenjene pregledu cistern, in vožnje cistern, ki jih izvedejo strokovnjaki, odgovorni za pregled zadevnega vozila

Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k navedeni direktivi: točka 8.2.1.

Vsebina Priloge k Direktivi: vozniki vozil morajo opraviti tečaje za usposabljanje.

Vsebina nacionalne zakonodaje: potrdilo ADR o usposabljanju in spričevala niso potrebni za vožnje, namenjene prevozu vozil, ki so se pokvarila, vožnje, povezane s popravili, vožnje, namenjene pregledu cistern, in vožnje cistern, ki jih izvedejo strokovnjaki, odgovorni za pregled cistern.

Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: navodila z dne 30. septembra 2008 Zveznega oddelka za okolje, promet, energijo in komunikacijo (DETEC) o cestnem prevozu nevarnega blaga.

Opomba: v nekaterih primerih vozila, ki so se pokvarila ali so v popravilu, ter cisterne, ki se pripravljajo za tehnični pregled ali se pregledujejo, v času pregleda še vedno vsebujejo nevarno blago.

Zahteve iz odstavkov 1.3 in 8.2.3 se še naprej uporabljajo.

Datum izteka: 1. januar 2023.

2.    Železniški promet

Odstopanja za Švico v skladu s členom 6(2)(a) Direktive 2008/68/ES z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga

RA - a - CH - 1

Zadeva: transport dizelskega goriva in kurilnega olja s številko UN 1202 v cisternah zabojnikih.

Sklicevanje na oddelek II.1 Priloge II k navedeni direktivi: točka 6.8.

Vsebina Priloge k Direktivi: predpisi glede izdelave cistern.

Vsebina nacionalne zakonodaje: cisterne zabojniki, ki niso izdelani v skladu z odstavkom 6.8, ampak v skladu z nacionalno zakonodajo, s prostornino največ 1 210 l, in ki se uporabljajo za prevoz kurilnega olja ali dizelskega goriva s številko UN 1202, so dovoljeni.

Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: Priloga k Odloku DETEC z dne 3. decembra 1996 o železniškem prevozu nevarnega blaga in prevozu tega blaga z žičniškimi napravami (RSD; RS 742.401.6) in poglavje 6.14 Priloge 1 k Odloku z dne 29. novembra 2002 o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621)

Datum izteka: 1. januar 2023.

RA - a - CH - 2

Zadeva: prevozna listina.

Sklicevanje na oddelek II.1 Priloge II k navedeni direktivi: točka 5.4.1.1.1.

Vsebina Priloge k Direktivi: splošni podatki, zahtevani v prevozni listini.

Vsebina nacionalne zakonodaje: V prevozni listini lahko uporabimo skupni izraz, če ji je priložen seznam, ki vsebuje predpisane informacije, kot je določeno zgoraj.

Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: Priloga k Odloku DETEC z dne 3. decembra 1996 o železniškem prevozu nevarnega blaga in prevozu tega blaga z žičniškimi napravami (RSD; RS 742.401.6).

Datum izteka: 1. januar 2023.

ODDELEK 4 — PRAVICE DOSTOPA DO ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN TRANZITA PO NJEJ

Oddelek 5 — Druga področja

▼B

PRILOGA 2

PRAVILA ZA UPORABO DAJATEV IZ ČLENA 8

▼M5

PRILOGA 3

EVROPSKA SKUPNOST

(a)   (Svetlo modra barva Pantone 290 ali njej čim bolj podobna barva, format DIN A4, celulozni papir, 100 g/m2 ali več)

(Prva stran licence)

(Besedilo v uradnem jeziku (enem od uradnih jezikov) države članice, ki izdaja licenco)

LICENCA št. …

ali

OVERJENA KOPIJA št. …

za mednarodni cestni prevoz blaga za najem ali plačilo

Ta licenca daje pravico ( 1 ) …

…

…

do opravljanja mednarodnega cestnega prevoza blaga za najem ali plačilo na vsaki progi, za vožnje ali dele voženj, ki se opravljajo za najem ali plačilo na ozemlju Skupnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga in ob upoštevanju splošnih določb te licence.

(b)   (Druga stran licence)

(Besedilo v uradnem jeziku (enem od uradnih jezikov) države članice, ki izdaja licenco)

SPLOŠNE DOLOČBE

Ta licenca se izdaja na podlagi Uredbe (ES) št. 1072/2009.

Imetniku daje pravico, da opravlja mednarodni cestni prevoz blaga za najem ali plačilo na vsaki progi za vožnje ali dele voženj na ozemlju Skupnosti in, kjer je to primerno, ob izpolnjevanju pogojev iz teh določb:

in prazne vožnje v zvezi s takim prevozom.

Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno ta licenca velja za tisti del vožnje, ki se izvaja na ozemlju Skupnosti. V državi članici nakladanja ali razkladanja velja le po sklenitvi potrebnega sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo v skladu z Uredbo (ES) št. 1072/2009.

Licenca se izda na ime imetnika in ni prenosljiva.

Pristojni organ države članice, ki je izdal licenco, lahko imetniku licenco odvzame predvsem:

Izvirnik licence mora hraniti prevozno podjetje.

Overjeno kopijo licence je treba hraniti v vozilu ( 2 ). Kadar gre za spojeno kombinacijo vozil, je treba licenco hraniti v motornem vozilu. Licenca velja za spojeno kombinacijo vozil celo takrat, kadar priklopnik ali polpriklopnik ni registriran ali nima dovoljenja za uporabo cest v imenu imetnika licence ali če je registriran ali ima dovoljenje za uporabo cest v drugi državi.

Licenco je treba predložiti na zahtevo pooblaščenega inšpektorja.

Na ozemlju države članice mora imetnik izpolnjevati zakone in druge predpise, ki veljajo v tej državi, zlasti v zvezi s prevozom in prometom.

PRILOGA 4

VRSTE PREVOZA IN PRAZNE VOŽNJE, OPRAVLJENE V POVEZAVI S TEMI PREVOZI, KI SO OPROŠČENE UPORABE SISTEMOV LICENC IN PREVOZNIH DOVOLJENJ

▼B

PRILOGA 5

SEZNAM DOLOČB, KI JIH VSEBUJEJO DVOSTRANSKI SPORAZUMI O CESTNEM PROMETU, SKLENJENI MED ŠVICO IN RAZLIČNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI SKUPNOSTI, KI SE NANAŠAJO NA PREVOZ BLAGA ZA TRETJO DRŽAVO

PRILOGA 6

IZJEME OD OMEJITVE TEŽE IN OD PREPOVEDI NOČNE VOŽNJE TER VOŽNJE OB NEDELJAH

I.   Izjeme od omejitve teže v obdobju, ki se izteče 31. decembra 2004

Za vožnje, ki se začenjajo v tujini in zaključijo na švicarskem obmejnem območju ( 4 ) (in obratno), so izjeme dovoljene brez dajatev za blago do največ 40 ton in za zabojnike ISO, velikosti 12,192 m, v kombiniranem prevozu do skupne teže 44 ton. Zaradi značilnosti cest nekatere carinarnice uporabljajo nižje omejitve.

II.   Druge izjeme od omejitve teže

Za vožnje, ki se začenjajo v tujini in zaključijo preko Švicarskega obmejnega območja ( 5 ) (in obratno), in za tranzit preko Švice se lahko dovoli višja dejanska skupna masa vozila, kakor je najvišja dovoljena masa v Švici, tudi za vrste prevoza, ki niso navedene v členu 8:

III.   Izjeme od prepovedi nočne vožnje in vožnje ob nedeljah

Načrtovane so naslednje izjeme od prepovedi nočne vožnje in vožnje ob nedeljah:

Za olajšanje postopkov za odobritev je mogoče izdati dovoljenja, veljavna do 12 mesecev za katero koli število voženj, če so vse vožnje iste vrste.

▼M5

PRILOGA 7

MEDNARODNI AVTOBUSNI PREVOZ POTNIKOV

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega sporazuma se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.    Linijski prevozi

2.    Občasni prevozi

3.    Prevoz za lastne potrebe

Prevoz za lastne potrebe je prevoz, ki ga za nekomercialne in neprofitne namene opravljajo fizične ali pravne osebe, kadar:

Oddelek I

LINIJSKI PREVOZI, ZA KATERE SE ZAHTEVA DOVOLJENJE

Člen 2

Vrsta dovoljenja

1.  Dovoljenje se izda na ime prevoznika in ni prenosljivo. Vendar lahko prevoznik, ki je prejel dovoljenje s soglasjem organa iz člena 3(1) te priloge, opravi prevoz prek podizvajalca. V tem primeru se na dovoljenju navede ime tega prevoznika in dejstvo, da je podizvajalec. Podizvajalec mora izpolnjevati pogoje iz člena 17 Sporazuma.

Podjetjem, ki so se povezala, da bi opravljala linijski prevoz, se dovoljenje izda na imena vseh podjetij. Prejme ga podjetje, ki vodi prevoz, vsa ostala podjetja pa prejmejo kopije. V dovoljenju so navedena imena vseh izvajalcev.

2.  Dovoljenje je veljavno največ pet let.

3.  V dovoljenju je opredeljeno naslednje:

4.  Dovoljenje je skladno z vzorcem iz Uredbe Komisije (EU) št. 361/2014 ( 6 ).

5.  Dovoljenje daje imetniku pravico do opravljanja linijskih prevozov na ozemlju pogodbenic.

6.  Izvajalec linijskega prevoza lahko začasno in v izjemnih primerih uporablja dodatna vozila.

V tem primeru zagotovi, da so v vozilu naslednji dokumenti:

Člen 3

Oddajanje vlog za dovoljenje

1.  Prevozniki iz Evropske unije oddajo vloge za dovoljenje v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), švicarski prevozniki pa jih oddajo v skladu z določbami poglavja 3 odloka z dne 4. novembra 2009 o prevozu potnikov (OTV) ( 8 ). Za prevoze, za katere v Švici ni potrebno dovoljenje, je pa dovoljenje zanje potrebno v Evropski uniji, švicarski prevozniki oddajo vloge za dovoljenje pri pristojnih švicarskih organih, če je odhodni kraj teh prevozov v Švici.

2.  Vloge so skladne z vzorcem iz Uredbe (EU) št. 361/2014.

3.  Osebe, ki zaprosijo za dovoljenje, navedejo vse dodatne podatke, za katere menijo, da so primerni, ali tiste, ki jih zahteva izdajatelj organ, ki izda dovoljenje, zlasti vozni red, ki omogoča preverjanje skladnosti z zakonodajo o trajanju vožnje in počitkov, poleg tega prevozniki iz Evropske unije priložijo tudi kopijo licence Skupnosti za mednarodni cestni javni potniški prevoz, švicarski prevozniki pa kopijo podobne švicarske licence, izdane izvajalcu linijskega prevoza.

Člen 4

Postopek za izdajo dovoljenj

1.  Dovoljenje se izda v soglasju s pristojnimi organi pogodbenic, na ozemlju katerih potniki vstopajo in izstopajo. Izdajatelj dovoljenja takim organom – in prav tako tudi pristojnim organom držav članic Evropske unije, prek katerih poteka prevoz, ne da bi potniki vstopali ali izstopali – pošlje svojo oceno skupaj s kopijami vloge in drugih ustreznih dokumentov.

2.  Pristojni organi Švice in držav članic Evropske unije, od katerih se je zahtevalo soglasje, o svoji odločitvi v dveh mesecih obvestijo izdajatelja dovoljenja. Ta rok se šteje od datuma prejema zahteve za soglasje, ki je naveden na potrdilu o prejemu. Če v tem času izdajatelj dovoljenja odgovora ne prejme, se šteje, da organi, s katerimi so potekala posvetovanja, soglašajo, in izdajatelj dodeli dovoljenje. Če je odločitev pristojnih organov pogodbenic, od katerih se je zahtevalo soglasje, negativna, se v njej navedejo ustrezni razlogi.

3.  Ob upoštevanju odstavkov 7 in 8 izdajatelj dovoljenja o vlogi odloči v štirih mesecih od datuma, ko prevoznik odda vlogo.

4.  Dovoljenje se dodeli, razen če:

Pristojni organ pogodbenice lahko v soglasju s Skupnim odborom, če obstoječi mednarodni avtobusni prevoz resno ogroža obstoj primerljivega prevoza na zadevnih direktnih odsekih, ki je v skladu s pravom pogodbenice zajet z eno ali več pogodbami o opravljanju javne službe, zaradi izjemnih okoliščin, ki jih ob izdaji dovoljenja ni bilo mogoče predvideti, začasno prekine ali odvzame dovoljenje za opravljanje mednarodnih avtobusnih prevozov, potem ko prevoznika obvesti šest mesecev vnaprej.

Dejstvo, da prevoznik ponuja nižje cene od drugih cestnih prevoznikov ali da na zadevni povezavi že vozijo drugi cestni prevozniki, samo po sebi ne sme biti razlog za zavrnitev vloge.

5.  Izdajatelj dovoljenja lahko vlogo zavrne samo iz razlogov, ki so skladni s tem sporazumom.

6.  Če postopek za doseganje soglasja iz odstavka 1 ne privede do soglasja, se lahko zadeva predloži Skupnemu odboru.

7.  Skupni odbor čim prej sprejme odločitev, ki začne veljati v 30 dneh od datuma, ko so o njej obveščene Švica in zadevne države članice Evropske unije.

8.  Ko je postopek iz tega člena končan, izdajatelj dovoljenja o tem obvesti vse organe iz odstavka 1 in jim po potrebi pošlje kopijo dovoljenja.

Člen 5

Izdaja in podaljšanje dovoljenja

1.  Ko je postopek iz člena 4 te priloge končan, izdajatelj dovoljenja dodeli dovoljenje ali vlogo uradno zavrne.

2.  Zavrnitev vloge mora biti obrazložena. Pogodbenici zagotovita prevoznikom možnost, da v primeru zavrnitve vloge uveljavljajo svoje pravice.

3.  Člen 4 te priloge se smiselno uporablja pri vlogah za podaljšanje dovoljenj ali za spremembo pogojev, pod katerimi je treba opravljati prevoze, za katere se zahteva dovoljenje.

V primeru manjših sprememb obratovalnih pogojev, zlasti prilagajanja časovnih presledkov, voznin in voznih redov, zadostuje, da izdajatelj dovoljenj pošlje zadevne podatke pristojnim organom druge pogodbenice.

Člen 6

Iztek veljavnosti dovoljenja

Postopek v primeru izteka veljavnosti dovoljenja je naveden v členu 10 Uredbe (ES) št. 1073/2009 in v členu 46 OTV.

Člen 7

Obveznosti prevoznikov

1.  Razen v primeru višje sile izvajalec linijskega prevoza do izteka veljavnosti dovoljenja sprejme vse ukrepe za zagotavljanje prevozne storitve, ki izpolnjuje standarde glede stalnosti, rednosti in zmogljivosti ter druge pogoje, ki jih določi pristojni organ v skladu s členom 2(3) te priloge.

2.  Prevoznik objavi prevozno pot, postajališča, vozni red, voznine in druge pogoje prevoza na tak način, da so ti podatki vsem uporabnikom zlahka na voljo.

3.  Švica in zadevne države članice Evropske unije lahko sporazumno in v soglasju z imetnikom dovoljenja spremenijo obratovalne pogoje, s katerimi je urejen linijski prevoz.

Oddelek II

OBČASNI PREVOZI IN DRUGI PREVOZI, ZA KATERE DOVOLJENJE NI POTREBNO

Člen 8

Kontrolni dokument

1.  Prevozi iz člena 18(1) Sporazuma se opravljajo na podlagi kontrolne listine (potniška spremnica).

2.  Prevozniki, ki opravljajo občasne prevoze, morajo pred vsako vožnjo izpolniti potniško spremnico.

3.  Knjige potniških spremnic priskrbijo pristojni organi Švice in države članice Evropske unije, v kateri je prevoznik registriran, ali telesa, ki jih ti organi imenujejo.

4.  Vzorec kontrolnega dokumenta in način njegove uporabe sta določena v Uredbi (EU) št. 361/2014.

5.  Pri prevozih iz člena 18(2) Sporazuma se lahko kot kontrolni dokument uporablja pogodba ali overjena kopija pogodbe.

Člen 9

Certifikat

Certifikat iz člena 18(6) Sporazuma izda pristojni organ Švice ali države članice Evropske unije, v kateri je vozilo registrirano.

Certifikat je skladen z vzorcem iz Uredbe (EU) št. 361/2014.

Oddelek III

NADZOR IN KAZNI

Člen 10

Vozovnice

1.  Prevozniki, ki opravljajo linijski prevoz, z izjemo posebnih linijskih prevozov, izdajajo posamične ali skupne vozovnice, na katerih so navedeni:

2.  Vozovnico iz odstavka 1 je treba na zahtevo pokazati pooblaščenemu inšpektorju.

Člen 11

Pregledi na cesti in v podjetjih

1.  Prevozniki, ki opravljajo javni prevoz, morajo imeti v vozilu naslednje dokumente in jih predložiti v pregled na zahtevo pristojnega inšpektorja: overjeno kopijo licence Skupnosti za prevoznike iz Evropske unije ali podobne švicarske licence za švicarske prevoznike in, glede na vrsto prevoza, dovoljenje (ali overjeno kopijo dovoljenja) ali potniško spremnico.

Prevoznik, ki opravlja prevoz za lastne potrebe, mora v vozilu imeti potrdilo (ali overjeno kopijo potrdila) in ga predložiti v pregled na zahtevo pristojnega inšpektorja.

2.  Prevozniki v mednarodnem avtobusnem potniškem prometu omogočijo preglede, ki so namenjeni zagotavljanju pravilnega izvajanja prevozov, zlasti kar zadeva trajanje vožnje in počitka.

Člen 12

Medsebojna pomoč in kazni

1.  Pristojni organi pogodbenic si medsebojno pomagajo pri zagotavljanju izvajanja in nadzora nad izvajanjem določb te priloge. Informacije si izmenjujejo prek nacionalnih kontaktnih točk, vzpostavljenih na podlagi člena 18 Uredbe (ES) št. 1071/2009 ( 9 ).

2.  Pristojni organi pogodbenice, v kateri ima prevoznik sedež, odvzamejo licenco Skupnosti prevoznikom iz Evropske unije ali podobno švicarsko licenco švicarskim prevoznikom:

3.  Izdajatelj dovoljenje odvzame, če imetnik ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano na podlagi tega sporazuma, zlasti če tak odvzem zahtevajo pristojni organi pogodbenice, v kateri je prevoznik registriran. O odvzemu nemudoma obvesti pristojne organe druge pogodbenice.

4.  V primeru hujše kršitve prometnih predpisov in predpisov o varnosti v cestnem prometu, zlasti predpisov, ki se nanašajo na vozila, čas trajanja vožnje in počitka za voznike ter na nepooblaščeno opravljanje vzporednega ali začasnega prevoza iz člena 1(2.1), lahko pristojni organi pogodbenice, v kateri je prevoznik, ki je storil kršitev, registriran, med drugim odvzamejo licenco Skupnosti prevoznikom iz Evropske unije ali podobno švicarsko licenco švicarskim prevoznikom oziroma začasno in/ali delno odvzamejo overjene kopije licence Skupnosti prevoznikom iz Evropske unije ali podobne švicarske licence švicarskim prevoznikom.

Take kazni se določijo ob upoštevanju resnosti kršitve, ki jo je storil imetnik licence Skupnosti v primeru prevoznikov iz Evropske unije ali švicarske licence v primeru švicarskih prevoznikov, in skupnega števila overjenih kopij licence, ki jih ima za mednarodni prevoz.

Pristojni organi pogodbenice, v kateri je prevoznik registriran, pristojnim organom pogodbenice, na ozemlju katere so bile ugotovljene kršitve, čim prej in najpozneje v šestih tednih po končni odločitvi o zadevi sporočijo, ali so bile naložene zgoraj navedene kazni. Če take kazni niso bile naložene, pristojni organi pogodbenice, v kateri je prevoznik registriran, navedejo razloge za to.

5.  Če pristojni organi pogodbenice ugotovijo resno kršitev te priloge ali zakonodaje o cestnem prometu, ki jo je mogoče pripisati prevozniku nerezidentu, pogodbenica, na ozemlju katere je bila kršitev ugotovljena, pristojnim organom pogodbenice, v kateri je prevoznik registriran, čim prej in najpozneje v šestih tednih po sprejetju končne odločitve predloži naslednje informacije:

Pristojni organi pogodbenice gostiteljice lahko od pristojnih organov pogodbenice, v kateri je prevoznik registriran, zahtevajo naložitev upravnih kazni v skladu z odstavkom 4.

6.  Pogodbenice prevoznikom zagotovijo pravico do pravnega sredstva zoper vsako upravno kazen, ki jim je bila naložena na podlagi tega člena.

Člen 13

Vnos v nacionalne elektronske registre

Pogodbenice zagotovijo, da se resne kršitve zakonodaje o cestnem prometu, ki jih je mogoče pripisati prevoznikom registriranim na njihovem ozemlju in za katere so pristojni organi države članice Evropske unije ali Švice naložili kazen, ter vsi začasni ali trajni odvzemi licence Skupnosti prevoznikom iz Evropske unije ali podobne švicarske licence švicarskim prevoznikom oziroma overjene kopije licence Skupnosti ali podobne švicarske licence vnesejo v nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza. Vnosi v register, ki zadevajo začasni ali trajni odvzem licence Skupnosti prevoznikom iz Evropske unije ali podobne švicarske licence švicarskim prevoznikom, se v zbirki podatkov hranijo vsaj dve leti po preteku obdobja odvzema licence pri začasnem odvzemu in od dneva odvzema licence pri trajnem odvzemu.

▼B

PRILOGA 8

SEZNAM DOLOČB, KI JIH VSEBUJEJO DVOSTRANSKI SPORAZUMI O CESTNEM PROMETU, SKLENJENI MED ŠVICO IN RAZLIČNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI SKUPNOSTI, KI SE NANAŠAJO NA DODELITEV DOVOLJENJ ZA POTNIŠKI PREVOZ ZA TRETJO DRŽAVO

PRILOGA 9

KAKOVOST PREVOZOV V ŽELEZNIŠKEM PROMETU IN KOMBINIRANIH PREVOZOV

Če bi Švica želela sprejeti zaščitne ukrepe iz člena 46 tega sporazuma, se uporabljajo naslednji pogoji.

PRILOGA 10

PRAVILA ZA UPORABO DAJATEV IZ ČLENA 40

Ob upoštevanju določb iz člena 40(3.(b)) in (5), se dajatve iz člena 40 uporabljajo kot sledi:

SKLEPNA LISTINA

Zabeležile so tudi naslednje izjave, ki so kot priloga dodane tej Sklepni listini:

Hecho en Luxemburgo, el ventiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve.

Udfærdiget i Luxembourg den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf.

Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig.

Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän.

Som skedde i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio.

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Por la Confederación Suiza

For Det Schweiziske Edsforbund

Für der Schweizerischen Eidgenossenschaft

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

Pela Confederação Suíça

Sveitsin valaliiton puolesta

På Schweiziska Edsförbundets vägnar

SKUPNA IZJAVA

o členu 38(6)

Pogodbenici izjavljata, da določbe iz člena 38(6) ne posegajo v uporabo instrumentov zveznega finančnega izravnalnega sistema v švicarskem zveznem sistemu.

SKUPNA IZJAVA

o nadaljnjih pogajanjih

Evropska skupnost in Švicarska konfederacija izjavljata, da nameravata začeti pogajanja za sklenitev sporazumov na področjih v skupnem interesu, kot so posodobitev Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972 in švicarsko sodelovanje v nekaterih programih Skupnosti s področja usposabljanja, mladine, medijev, statistike in okolja. Po zaključku sedanjih dvostranskih pogajanj je treba hitro začeti s pripravljalnim delom za ta pogajanja.

IZJAVA

o švicarski udeležbi v odborih

Svet se strinja, da se lahko švicarski predstavniki, če jih zadevajo obravnavane vsebine, kot opazovalci udeležujejo zasedanj naslednjih odborov in strokovnih delovnih skupin:

Švicarski predstavniki niso prisotni pri glasovanju v teh odborih.

V primeru drugih odborov, ki se ukvarjajo s področji, zajetimi v teh sporazumih, na katerih je Švica sprejela pravni red Skupnosti ali enakovredne ukrepe, se Komisija posvetuje s švicarskimi strokovnjaki po postopku iz člena 100 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

IZJAVA ŠVICE

o uporabi carinskih kvot (40 t)

Švica izjavlja, da bo največ 50 % kvot iz člena 8 Sporazuma za švicarska vozila, katerih dejanska skupna masa vozila ne presega 40 t, uporabljenih za uvoz, izvoz in prevoz v tranzitu.

IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI

o uporabi carinskih kvot (40 t)

Skupnost izjavlja, da v skladu s trenutnimi ocenami pričakuje, da bo približno 50 % njenih kvot iz člena 8 uporabljenih za dvostranske prevoze.

IZJAVA ŠVICE

o členu 40(4)

Švica v zvezi z uporabo dajatev iz člena 40(4) Sporazuma izjavlja, da bo določila dejanske dajatve, ki se uporabljajo do odprtja prvega osnovnega predora ali do 1. januarja 2008, kar nastopi prej, na raven, ki je nižja o najvišjega dovoljenega zneska, ki ga dopušča ta določba. Švica na podlagi sedanjih načrtov namerava določiti raven leta 2005, 2006 in 2007 na povprečno 292,50 CHF in največ 350 CHF.

IZJAVA ŠVICE

o olajšanju carinskih postopkov (člen 43(1))

Da bi olajšala postopke na cestnih mejnih prehodih med Evropsko unijo in Švico, se Švica strinja z naslednjimi ukrepi, ki bodo v letu 1999 prednostno sprejeti v Skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi Sporazuma iz leta 1992:

Informacije v zvezi z začetkom veljavnosti semih sporazumov s Švicarsko konfederacijo na področju prostega pretoka oseb, zračnega in kopenskega prevoza, javnih naročil, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, medsebojnega priznavanja v zvezi z ugotavljanjem skladnosti in trgovine kmetijskimi proizvodi

Končno obvestilo o dokončanju postopkov, ki so potrebni za začetek veljavnosti sedmih sporazumov na področju prostega pretoka oseb zračnega in kopenskega prevoza, javnih maročil, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, medsebojnega priznavanja v zvezi z ugotavljanjem skladnosti in trgovine s kmetijskimi proizvodi, sklenjenih med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi, podpisanih v Luksemburgu dne 21. junija 1999, je bilo podano 17. aprila 2002, zato navedeni sporazumi začnejo hkrati veljati 1. junija 2002

( 1 ) Ime cestnega prevoznika ali ime njegovega podjetja in polni naslov.

( 2 ) „Vozilo“ pomeni motorno vozilo, ki je registrirano v državi članici, ali spojeno kombinacijo vozil, od katerih je vsaj motorno vozilo registrirano v državi članici, in se uporablja izključno za prevoz blaga.

( 3 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/1/ES z dne 18. januarja 2006 o uporabi vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz blaga (UL L 33, 4.2.2006, str. 82).

( 4 ) Švicarsko obmejno območje je opredeljeno v Prilogi 4 k zapisniku petega srečanja Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma iz leta 1992, ki je bilo v Bruslju dne 2. aprila 1998. Na splošno je to območje, ki sega 10 kilometrov od carinarnice.

( 5 ) Švicarsko obmejno območje je opredeljeno v Prilogi 4 k zapisniku petega srečanja Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma iz leta 1992, ki je bilo v Bruslju dne 2. aprila 1998. Na splošno je to območje, ki sega 10 kilometrov od carinarnice.

( 6 ) Uredba Komisije (EU) št. 361/2014 z dne 9. aprila 2014 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov za mednarodni avtobusni prevoz potnikov in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2121/98 (UL L 107, 10.4.2014, str. 39).

( 7 ) Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L 300, 14.11.2009, str. 88).

( 8 ) RS/SR/745.11.

( 9 ) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).