21.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 227/10


Obvestilo Nadzornega organa EFTA o sodelovanju v okviru mreže organov Efte, pristojnih za konkurenco

(2006/C 227/07)

A.

To obvestilo se izda na podlagi pravil Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“) in Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“).

B.

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu „Komisija“) je izdala obvestilo o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (1). Ta nezavezujoči akt vsebuje načela in pravila, po katerih se Komisija ravna na področju konkurence. Prav tako razlaga predvidene načine sodelovanja v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco, znotraj EU.

C.

Nadzorni organ EFTA meni, da zgoraj navedeni akt velja za EGP. Nadzorni organ EFTA sprejema to obvestilo skladno s pristojnostmi iz člena 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence in zagotovila enotna uporaba pravil konkurence EGP po vsem Evropskem gospodarskem prostoru. Nadzorni organ namerava pri uporabi ustreznih pravil EGP za posamezne zadeve upoštevati načela in pravila, določena v tem obvestilu (2).

D.

Namen tega obvestila je zlasti pojasniti, kako namerava Nadzorni organ EFTA sodelovati z organi, pristojnimi za konkurenco v državah Efte (3), pri uporabi členov 53 in 54 Sporazuma EGP za posamezne zadeve in kakšen je predviden način sodelovanja v mreži organov Efte, pristojnih za konkurenco.

E.

To obvestilo nadomesti obvestilo Nadzornega organa EFTA o sodelovanju med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in Nadzornim organom EFTA pri obravnavi zadev, ki sodijo v področje uporabe členov 53 in 54 Sporazuma EGP (4).

F.

To obvestilo se uporablja za primere, v katerih je Nadzorni organ pristojni nadzorni organ na podlagi člena 56 Sporazuma EGP.

1.   UVOD

1.

Poglavje II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču o splošnih postopkovnih pravilih za izvajanje členov 53 in 54 Sporazuma EGP (v nadaljnjem besedilu „poglavje II“) (5) vzpostavlja sistem, v katerem Nadzorni organ EFTA in organi, pristojni za konkurenco v državah Efte (v nadaljnjem besedilu „NOK“) (6), lahko uporabljajo člena 53 in 54 Sporazuma EGP. NOK in Nadzorni organ skupaj tvorijo mrežo javnih organov: delujejo v javnem interesu in tesno sodelujejo z namenom varstva konkurence. Mreža je forum za razprave in sodelovanje pri uporabi ter izvajanju konkurenčne politike EGP. Ponuja okvir za sodelovanje organov, pristojnih za konkurenco v državah Efte, v zadevah, za katere se uporabljata člena 53 in 54 Sporazuma EGP, in tvori osnovo za ustvarjanje in ohranjanje skupne kulture konkurence v državah Efte. Mreža se imenuje „mreža Efte za konkurenco“.

2.

Struktura NOK se med posameznimi državami Efte razlikuje. V nekaterih državah Efte en organ preiskuje zadeve in sprejema odločitve. V drugih državah Efte so naloge porazdeljene med dva organa, pri čemer je eden pristojen za preiskavo zadeve in drugi, ki je kolegij, odloča v zadevi. Poleg tega lahko določene sankcije v nekaterih nacionalnih sistemih naložijo samo sodišča. Ob upoštevanju splošnega načela učinkovitosti člen 40 poglavja II omogoča državam Efte, da izberejo organ ali organe, ki bodo imenovani za nacionalne organe, pristojne za konkurenco, in med njimi razporedijo naloge. V skladu s splošnimi načeli prava EGP in zlasti člena 3 Sporazuma EGP morajo države Efte vzpostaviti sistem sankcij, ki predvideva učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve prava EGP (7)  (8). Države Efte imajo različne sisteme izvrševanja pravil konkurence, vendar NOK Efte s podpisom izjave v obliki Priloge k temu obvestilu drug drugemu medsebojno priznavajo standarde sistemov kot osnovo za sodelovanje.

3.

Mreža, ki jo tvorijo organi, pristojni za konkurenco, mora zagotoviti učinkovito delitev dela in tudi učinkovito ter dosledno uporabo pravil konkurence EGP. Poglavje II določa glavna načela delovanja mreže. To obvestilo predstavlja podrobnosti sistema.

4.

Posvetovanja in izmenjave v okviru mreže zadevajo organe, pristojne za konkurenco, in v ničemer ne spreminjajo pravic ali obveznosti podjetij, ki izhajajo iz zakonodaje EGP ali nacionalne zakonodaje. Vsak organ, pristojen za konkurenco, je še naprej v celoti odgovoren za ustrezno izvajanje predpisanega postopka v zadevah, ki jih obravnava.

2.   DELITEV DELA V OKVIRU STEBRA EFTE

2.1.   Načela prevzema zadev

5.

Poglavje II temelji na sistemu, v okviru katerega so vsi organi, pristojni za konkurenco, pooblaščeni za uporabo členov 53 ali 54 Sporazuma EGP in odgovorni za učinkovito delitev dela znotraj stebra Efte v zvezi s tistimi zadevami, za katere velja, da je potrebna preiskava. Istočasno vsak član mreže v celoti ohranja pristojnost v odločanju, ali bo zadevo preiskal ali ne. V okviru tega sistema bodo zadeve obravnavali:

posamezen NOK, lahko s pomočjo drugega NOK Efte; ali

več NOK Efte, ki ukrepajo vzporedno; ali

Nadzorni organ EFTA.

6.

V večini primerov bo organ, ki prejme pritožbo ali začne postopek po uradni dolžnosti (9), ostal odgovoren za zadevo. Prenos zadeve se lahko predvidi le na samem začetku postopka (glej odstavek 18 spodaj), bodisi ko zadevni organ meni, da ni primeren za prevzem zadeve, ali ko drugi organi prav tako menijo, da so primerni za prevzem zadeve (glej odstavke 8 do14 spodaj).

7.

Kadar velja, da je za učinkovito varstvo konkurence in zaščito interesa EGP potreben prenos zadeve, si bodo člani mreže kolikor bo mogoče prizadevali za prenos zadeve enemu samemu primernemu organu, pristojnemu za konkurenco (10). V vsakem primeru mora prenos potekati hitro in učinkovito ter ne sme ovirati preiskav v teku.

8.

Organ se šteje kot primeren za obravnavo zadeve, če so izpolnjeni trije kumulativni pogoji:

(1)

ima sporazum ali ravnanje na njegovem ozemlju znatne neposredne dejanske ali predvidljive učinke na konkurenco, če se na njegovem ozemlju izvaja ali se je na njegovem ozemlju začelo izvajati;

(2)

je organ sposoben učinkovito v celoti odpraviti kršitev, tj. lahko izda upravno odredbo o prepovedi, katere učinek bo zadostoval za odpravo kršitve, in lahko, kadar je to primerno, kršitev ustrezno sankcionira;

(3)

lahko organ, po možnosti s pomočjo drugih organov, zbere dokazna sredstva, potrebna za dokazovanje kršitve.

9.

Iz zgornjih meril izhaja, da mora med kršitvijo in ozemljem države Efte obstajati dejanska povezava, da se organ, pristojen za konkurenco v zadevni državi Efte, lahko šteje kot primeren za prevzem zadeve. Pričakovati je, da bodo v večini primerov organi iz tistih držav Efte, kjer je kršitev znatno vplivala na konkurenco, primerni, pod pogojem, da so bodisi s posamičnim ali vzporednim ukrepanjem zmožni učinkovito odpraviti kršitev, razen v primeru, da je Nadzorni organ EFTA primernejši za obravnavo zadeve (glej odstavek 15 spodaj).

10.

Iz tega sledi, da bo en sam NOK navadno primeren za obravnavo sporazumov ali ravnanj, ki znatno vplivajo na konkurenco predvsem na njegovem ozemlju.

Primer 1:

Podjetja s sedežem v državi Efte A so vpletena v kartelne dogovore o cenah za proizvode, ki se večinoma prodajajo v državi Efte A.

NOK v A je primeren za obravnavo zadeve.

11.

Nadalje je ukrepanje enega samega NOK prav tako lahko primerno, kadar tako ukrepanje zadostuje za odpravo kršitve v celoti, četudi se lahko več kakor en NOK štejejo kot primerni za obravnavo zadeve.

Primer 2:

Dve podjetji sta ustanovili skupno podjetje v državi Efte A. Skupno podjetje nudi storitve v državah Efte A in B ter povzroča težave v zvezi s konkurenco. Odredba o prepovedi se šteje kot zadostna za učinkovito obravnavo zadeve, ker lahko v celoti odpravi kršitev. Dokazna sredstva se večinoma hranijo na sedežu skupnega podjetja v državi Efte A.

NOK v A in B sta oba primerna za obravnavo zadeve, vendar bi posamično ukrepanje NOK v A zadostovalo in bi bilo učinkovitejše od posamičnega ukrepanja NOK v B ali vzporednega ukrepanja obeh NOK.

12.

Vzporedno ukrepanje več NOK je lahko primerno, kadar sporazum ali ravnanje bistveno vpliva na konkurenco predvsem na njihovih ozemljih in ukrepanje enega samega NOK ne bi zadostovalo za odpravo kršitve v celoti in/ali ustrezno sankcioniranje slednje.

Primer 3:

Dve podjetji skleneta sporazum o delitvi trga, pri čemer se poslovanje podjetja iz države Efte A omeji na državo Efte A in poslovanje podjetja iz države Efte B na državo Efte B.

NOK v A in B sta primerna za vzporedno obravnavo zadeve, vsak za svoje ozemlje.

13.

Organa, ki obravnavata zadevo v okviru vzporednega ukrepanja, si bosta prizadevala v največji možni meri uskladiti svoje delovanje. V ta namen se jima lahko zdi koristno določiti enega izmed njiju kot vodilni organ in temu organu dodeliti naloge, kot je na primer usklajevanje preiskovalnih ukrepov, medtem ko je vsak od organov še naprej odgovoren za izvajanje svojih postopkov.

14.

Nadzorni organ EFTA je prav tako primeren za obravnavo zadeve, kadar en(o) ali več sporazumov ali ravnanj, vključno z mrežami podobnih sporazumov ali ravnanj, vpliva(jo) na konkurenco v dveh ali več državah Efte (čezmejni trgi, ki obsegajo dve ali več držav Efte ali več nacionalnih trgov).

15.

Poleg tega je Nadzorni organ EFTA zlasti primeren za obravnavo zadeve, kadar je ta v tesni povezavi z drugimi določbami EGP, ki jih Nadzorni organ lahko izključno ali učinkoviteje uporablja, ali če interes EGP zahteva sprejetje odločbe Nadzornega organa z namenom nadaljnjega razvoja konkurenčne politike EGP v primeru, da se na področju konkurence pojavijo nova vprašanja, ali za zagotovitev učinkovitega izvajanja.

2.2.   Mehanizmi sodelovanja za prevzem zadev in pomoč

2.2.1.   Obveščanje na začetku postopka (člen 11 poglavja II)

16.

Da se odkrijejo postopki, ki o isti zadevi tečejo pred več organi, in zagotovi obravnava zadev s strani primernih organov, pristojnih za konkurenco, morajo biti člani mreže že v zgodnji fazi obveščeni o zadevah v postopku pred različnimi organi, pristojnimi za konkurenco (11). Če se mora zadeva prenesti, je v interesu mreže in tudi zadevnih podjetij, da se prenos opravi hitro.

17.

Poglavje II vzpostavlja mehanizem, ki organom, pristojnim za konkurenco, omogoča medsebojno obveščanje z namenom zagotovitve učinkovitega in hitrega prenosa zadev. V skladu s členom 11(3) poglavja II morajo NOK, kadar ukrepajo po členu 53 ali 54 Sporazuma EGP, o tem obvestiti Nadzorni organ EFTA pred začetkom prvega formalnega preiskovalnega dejanja ali nemudoma po njem (12). Prav tako navedeni člen navaja, da je ta informacija lahko na voljo drugim NOK. NOK prav tako nameravajo informacije, izmenjane v skladu s členom 11, dati na voljo in jih narediti lahko dostopne za vse člane mreže. Osnovno načelo člena 11(3) poglavja II je, da se mreži omogoči odkriti postopke, ki o isti zadevi tečejo pred več organi, in obravnavati vprašanja v zvezi z možnim prenosom zadev takoj, ko organ začne s preiskavo zadeve. NOK in Nadzorni organ morajo zato biti obveščeni pred ali nemudoma po vsakem ukrepu, podobnem preiskovalnim dejanjem, ki jih lahko opravi Nadzorni organ v skladu s členi 18 do 21 poglavja II. Nadzorni organ ima v skladu s členom 11(2) poglavja II enakovredno obveznost glede obveščanja NOK. Člani mreže se o tekočih zadevah med seboj obveščajo na podlagi standardnega obrazca, ki vsebuje omejene podrobnosti zadeve, kot so organ, ki zadevo obravnava, zadevni izdelek, ozemlja in stranke, domnevna kršitev, domnevno trajanje kršitve in dejansko stanje zadeve. Prav tako se med seboj obveščajo o pomembnih spremembah.

18.

Kadar se pojavijo vprašanja v zvezi s prenosom zadeve, jih je treba hitro rešiti, navadno v dveh mesecih od dneva, ko je bila mreži poslana prva informacija v skladu s členom 11 poglavja II. V tem času si bodo organi, pristojni za konkurenco, prizadevali sporazumeti se o možnem prenosu zadeve in, kadar je to ustrezno, o načinih za vzporedno ukrepanje.

19.

Organ ali organi, pristojni za konkurenco, ki obravnava(jo) zadevo ob izteku obdobja za prenos, bodo praviloma nadaljevali z obravnavo zadeve, dokler postopek ni zaključen. Prenos zadeve po začetnem obdobju dveh mesecev za prevzem se lahko zgodi le, kadar se dejstva, ki so znana o zadevi, tekom postopka pomembno spremenijo.

2.2.2.   Začasna prekinitev ali ustavitev postopkov (člen 13 poglavja II)

20.

Kadar se obravnava o istem sporazumu ali ravnanju začne pri več organih, pristojnih za konkurenco, bodisi ker so ti prejeli pritožbo, bodisi ker so začeli postopek po uradni dolžnosti, člen 13 poglavja II daje pravno podlago za začasno prekinitev postopka ali zavržbo pritožbe z utemeljitvijo, da zadevo že obravnava ali jo je obravnaval drug organ. V členu 13 poglavja II besedna zveza „obravnava primer“ ne pomeni zgolj, da je bila pritožba vložena pri drugem organu. Pomeni, da drugi organ preiskuje ali je preiskal zadevo v svojem imenu.

21.

Člen 13 poglavja II se uporablja, če je drug organ že obravnaval ali obravnava zadevo s področja konkurence, ki jo je sprožil pritožnik, čeprav je zadevni organ ukrepal ali ukrepa na podlagi pritožbe, ki jo je vložil drug pritožnik, ali na podlagi postopka, ki ga je začel po uradni dolžnosti. To pomeni, da je možno sklicevanje na člen 13 poglavja II v primeru, ko sporazum ali ravnanje vključuje isto(-e) kršitev(-ve) na istih upoštevnih geografskih in proizvodnih trgih.

22.

NOK lahko začasno prekine ali ustavi svoj postopek, vendar k temu ni obvezan. Člen 13 poglavja II omogoča, da se upoštevajo posebnosti vsake posamezne zadeve. Ta prožnost je pomembna: če je organ pritožbo po proučitvi vsebine zadeve zavrnil, drug organ morda ne bo želel ponovno proučiti zadeve. Po drugi strani bi v primeru, da bi bila pritožba zavrnjena iz drugih razlogov (npr. organu ne bi uspelo zbrati dokaznih sredstev, potrebnih za dokazovanje kršitve), drug organ lahko želel izvesti lastno preiskavo in obravnavati zadevo. Ta prožnost se prav tako odraža v možnosti, ki je dana vsakemu NOK, da se v tekočih zadevah odloči za ustavitev ali začasno prekinitev svojega postopka. Organ morda ne bo pripravljen zaključiti zadeve, preden je znan izid postopka drugega organa. Možnost začasne prekinitve postopka omogoča organu, da se pozneje odloči, ali bo svoj postopek ustavil ali ne. Taka prožnost tudi olajšuje dosledno uporabo pravil.

23.

Kadar organ ustavi ali začasno prekine postopek zaradi tega, ker zadevo že obravnava drug organ, lahko – v skladu s členom 12 poglavja II – podatke, ki jih je predložil pritožnik, prenese organu, ki bo obravnaval zadevo.

24.

Člen 13 poglavja II se lahko uporablja tudi za del pritožbe ali del postopka v zadevi. Lahko se zgodi, da se pritožba ali postopek, začet po uradni dolžnosti, le v delu prekriva z zadevo, ki jo je že obravnaval ali jo obravnava drug organ, pristojen za konkurenco. V tem primeru lahko organ, pristojen za konkurenco, pri katerem je pritožba vložena, zavrže del pritožbe na podlagi člena 13 poglavja II in ustrezno obravnava preostali del pritožbe. Isto načelo se uporablja za ustavitev postopka.

25.

Člen 13 poglavja II ni edina pravna podlaga za začasno prekinitev ali ustavitev postopka, začetega po uradni dolžnosti, ali zavrnitev pritožbe. NOK lahko to storijo tudi na podlagi svojega nacionalnega procesnega prava. Nadzorni organ EFTA lahko prav tako zavrže pritožbo na podlagi pomanjkanja dovolj močnega interesa v okviru Sporazuma EGP ali iz drugih razlogov, povezanih z naravo pritožbe (13).

2.2.3.   Izmenjava in uporaba zaupnih informacij (člen 12 poglavja II)

26.

Ključni element delovanja mreže je pooblastilo, ki ga imajo vsi organi, pristojni za konkurenco, da si izmenjajo in uporabljajo informacije (vključno z dokumenti, izjavami in digitalnimi informacijami), ki so jih sami zbrali za namen uporabe členov 53 ali 54 Sporazuma EGP. To pooblastilo je osnovni pogoj za učinkovit in uspešen prevzem in obravnavo zadev.

27.

Člen 12 poglavja II navaja, da so za namen uporabe členov 53 in 54 Sporazuma EGP Nadzorni organ EFTA in organi, pristojni za konkurenco v državah Efte, pooblaščeni, da drug drugemu priskrbijo in tudi uporabljajo kot dokazno sredstvo vse dejanske ali pravne okoliščine, vključno z zaupnimi podatki. To pomeni, da izmenjava informacij lahko poteka ne le med NOK in Nadzornim organom, temveč tudi med samimi NOK. Člen 12 poglavja II mora imeti prednost pred vsakim nacionalnim predpisom države Efte, ki ima nasprotni učinek. Vprašanje glede tega, ali je organ pošiljatelj informacije zbral na zakonit način, se ureja na podlagi zakonodaje, ki velja za ta organ. Pri pošiljanju informacij lahko organ pošiljatelj obvesti organ prejemnik o tem, ali je bilo zbiranje informacij izpodbijano ali pa bi se ga še vedno lahko izpodbijalo.

28.

Izmenjava in uporaba informacij vsebujeta zlasti naslednje zaščitne ukrepe za podjetja in fizične osebe:

(a)

Najprej člen 28 poglavja II navaja, da „Nadzorni organ EFTA in organi, pristojni za konkurenco v državah Efte, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov (…) ne razkrivajo informacij, ki jih pridobivajo ali izmenjujejo med seboj v skladu s Protokolom 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču ali členom 58 Sporazuma EGP in Protokola 23 k Sporazumu,“ za katere „velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti“. Vendar ta legitimen interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti ne sme vplivati na razkritje informacij, potrebnih za dokazovanje kršitve členov 53 in 54 Sporazuma EGP. Izraz „poslovna skrivnost“ iz člena 28 poglavja II je koncept prava EGP in vključuje zlasti poslovne tajnosti in druge zaupne informacije. S tem se bo vzpostavila skupna minimalna raven zaščite po vsem EGP (14).

(b)

Drugi zaščitni ukrep za podjetja je povezan z uporabo informacij, ki so bile izmenjane v okviru mreže. V skladu s členom 12(2) poglavja II se tako izmenjane informacije lahko uporabljajo samo kot dokazno sredstvo za uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP in v zvezi s predmetom, za katerega so bile zbrane (15). V skladu s členom 12(2) poglavja II se lahko po izmenjanih informacijah poseže tudi za vzporedno uporabo nacionalne zakonodaje o konkurenci v isti zadevi. Vendar je to možno le, kadar uporaba nacionalne zakonodaje ne privede do rezultatov glede ugotavljanja kršitve, ki se razlikujejo od tistih v skladu s členoma 53 in 54 Sporazuma EGP.

(c)

Tretji zaščitni ukrep, ki ga predvideva poglavje II, zadeva sankcije za fizične osebe na podlagi informacij, izmenjanih v skladu s členom 12(1). Poglavje II predvideva samo sankcije za podjetja zaradi kršitve členov 53 in 54 Sporazuma EGP. Nekatere nacionalne zakonodaje predvidevajo tudi sankcije za fizične osebe v zvezi s kršitvami členov 53 in 54 Sporazuma EGP. Fizične osebe navadno uživajo večje pravice do obrambe (npr. pravico do molka, medtem ko podjetja lahko le zavrnejo odgovarjati na vprašanja, kadar bi jih to privedlo do priznanja, da so storila kršitev (16)). Člen 12(3) poglavja II zagotavlja, da se informacij, ki so bile pridobljene od podjetij, ne more uporabiti na način, ki bi zaobšel višjo raven varstva fizičnih oseb. Ta določba izključuje odreditev sankcij zoper fizične osebe na podlagi informacij, izmenjanih v skladu s poglavjem II, kadar pravo organa pošiljatelja in pravo organa prejemnika ne predvidevata podobnih sankcij v zvezi s fizičnimi osebami, razen če organ pošiljatelj spoštuje pravice zadevne fizične osebe v zvezi z zbiranjem dokaznih sredstev na enaki ravni, kot jih zagotavlja organ prejemnik. Opredelitev sankcij po nacionalnem pravu („upravne“ ali „kazenske“) ni relevantna pri uporabi člena 12(3) poglavja II. Poglavje II namerava ustvariti razliko med sankcijami, ki privedejo do odvzema prostosti, in drugimi vrstami sankcij, kot so denarne kazni za fizične osebe in druge osebne sankcije. Če pravni sistem organa pošiljatelja in tudi organa prejemnika določata podobne sankcije (npr. v obeh državah Efte je mogoče naložiti globe članu osebja v podjetju, ki je bilo vpleteno v kršitev člena 53 ali 54 Sporazuma EGP), lahko organ prejemnik uporabi informacije, izmenjane v skladu s členom 12 poglavja II. V tem primeru se šteje, da so postopkovni zaščitni ukrepi v obeh sistemih enakovredni. Če po drugi strani oba sistema ne predvidevata podobnih sankcij, se informacije lahko uporabijo samo, če je v zadevnem primeru zagotovljena enaka raven varstva pravic fizičnih oseb (glej člen 12(3) poglavja II). Vendar se v slednjem primeru zaporna kazen lahko odredi le, kadar sta organ pošiljatelj in organ prejemnik oba pristojna za odreditev take sankcije.

2.2.4.   Preiskave (člen 22 poglavja II)

29.

Poglavje II predvideva možnost, da NOK zaprosi drug NOK za pomoč pri zbiranju informacij v njegovem imenu. NOK lahko prosi drug NOK, da slednji v njegovem imenu izpelje ukrepe za ugotavljanje dejstev. Člen 12 poglavja II pooblašča NOK, ki nudi pomoč, da informacije, ki jih je zbral, pošlje NOK prosilcu. Vsaka izmenjava informacij med NOK in uporaba takih informacij kot dokazno sredstvo s strani NOK prosilca se izvaja v skladu s členom 12 poglavja II. Kadar NOK ukrepa v imenu drugega NOK, ukrepa v skladu s svojimi postopkovnimi pravili in v okviru svojih pooblastil za preiskovanje.

30.

Na podlagi člena 22(2) poglavja II lahko Nadzorni organ EFTA prosi NOK, da slednji opravi pregled v njegovem imenu. Nadzorni organ lahko izda odločbo v skladu s členom 20(4) poglavja II ali preprosto naslovi zaprosilo na NOK. Uradniki NOK izvajajo svoje pristojnosti v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Predstavniki Nadzornega organa lahko NOK med pregledom nudijo pomoč.

2.3.   Položaj podjetij

2.3.1.   Splošno

31.

Vsi člani mreže si bodo prizadevali za to, da bo prevzem zadeve potekal hitro in učinkovito. Glede na to, da je poglavje II vzpostavilo sistem, v katerem so Nadzorni organ EFTA in tudi NOK Efte pooblaščeni za uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP, pomeni prevzem zadev med člani mreže zgolj delitev dela, pri čemer se nekateri organi vzdržijo ukrepanja. Prevzem zadev zato ne ustvarja posameznih pravic za družbe, ki so vpletene v kršitev ali slednja na njih vpliva, do tega, da zadevo obravnava določen organ.

32.

Če se zadeva prenese danemu organu, pristojnemu za konkurenco, je to zaradi tega, ker je uporaba zgornjih meril za prevzem privedla do zaključka, da je ta organ primeren za obravnavo zadeve s posamičnim ali vzporednim ukrepanjem. Organ, pristojen za konkurenco, kateremu se prenese zadeva, bi zoper kršitev v vsakem primeru lahko začel postopek po uradni dolžnosti.

33.

Poleg tega vsi organi, pristojni za konkurenco, uporabljajo zakonodajo EGP o konkurenci in poglavje II določa mehanizme, ki zagotavljajo dosledno uporabo pravil.

34.

Kadar se zadeva prenese v okviru mreže, vpleteni organi, pristojni za konkurenco, o tem čim prej obvestijo zadevna podjetja in pritožnika(-e).

2.3.2.   Položaj pritožnikov

35.

Če se pritožba vloži pri Nadzornem organu EFTA v skladu s členom 7 poglavja II in če Nadzorni organ ne preišče pritožbe ali prepove sporazuma ali ravnanja, na katerega se nanaša pritožba, ima pritožnik pravico pridobiti odločbo o zavrnitvi njegove pritožbe. To ne posega v člen 7(3) poglavja III Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (17). Pravice pritožnikov, ki vložijo pritožbo pri NOK, ureja veljavna nacionalna zakonodaja.

36.

Poleg tega člen 13 poglavja II omogoča vsem NOK, da začasno prekinejo ali zavržejo pritožbo z utemeljitvijo, da drug organ, pristojen za konkurenco, obravnava ali je obravnaval isto zadevo. V skladu z navedeno določbo lahko tudi Nadzorni organ EFTA zavrže pritožbo na podlagi dejstva, da organ, pristojen za konkurenco v državi Efte, že obravnava ali je obravnaval zadevo. Člen 12 poglavja II dopušča prenos informacij v okviru mreže med organi, pristojnimi za konkurenco, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, določenih v navedenem členu (glej odstavek 27 zgoraj).

2.3.3.   Položaj prosilcev iz programa za prizanesljivost

37.

Po mnenju Nadzornega organa EFTA (18) je v interesu EGP, da se odobri ugodna obravnava podjetjem, ki z Nadzornim organom sodelujejo v preiskavi kršitev kartelov. Dve državi Efte sta prav tako uvedli programe za prizanesljivost (19) v zvezi s preiskavami o kartelih. Cilj teh programov za prizanesljivost je olajšati organom, pristojnim za konkurenco, odkrivanje dejavnosti kartelov in s tem tudi odvračati od sodelovanja v nezakonitih kartelih.

38.

Ker ni sistema v celoti usklajenih programov za prizanesljivost, ki bi veljal v vsem EGP, se prošnja za prizanesljivost pri posameznem organu ne šteje kot prošnja za prizanesljivost pri katerem koli drugem organu. Zato je v interesu prosilca, da zaprosi za prizanesljivost pri vseh organih, pristojnih za konkurenco, ki so pooblaščeni za uporabo člena 53 Sporazuma EGP na ozemlju, na katerega vpliva kršitev, in ki se lahko štejejo kot primerni za ukrepanje zoper zadevno kršitev (20). Ker je čas vložitve prošnje v večini obstoječih programov za prizanesljivost pomemben, morajo prosilci prav tako premisliti, ali bi bilo morda primerno istočasno zaprositi za prizanesljivost pri vseh ustreznih organih. Prosilec mora storiti vse, kar meni, da je primerno, da zaščiti svoj položaj v zvezi z možnimi postopki teh organov.

39.

Uporabo in pošiljanje informacij, pridobljenih v okviru programa za prizanesljivost, ureja člen 11 B poglavja II. Člani mreže bodo prosilce za prizanesljivost spodbujali k temu, da privolijo v pošiljanje drugemu organu informacij, ki jih je prostovoljno predložil prosilec za prizanesljivost, ter drugih informacij, navedenih v členu 11 B(2) poglavja II, zlasti kar zadeva razkritje organom, na podlagi katerega bi se prosilcu lahko odobrila prizanesljiva obravnava.

3.   DOSLEDNA UPORABA PRAVIL KONKURENCE EGP (21)

3.1.   Mehanizem sodelovanja (člena 11(4) in (5) poglavja II)

40.

Cilj poglavja II je zagotoviti dosledno uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP po vsem EGP. V tej zvezi bodo NOK upoštevali konvergenčno pravilo iz člena 3(2) poglavja II. V skladu s členom 16(2) ne morejo – kadar na podlagi člena 53 ali 54 Sporazuma EGP odločajo o sporazumih, sklepih in ravnanjih, ki so že predmet odločbe Nadzornega organa EFTA – sprejeti odločitve, ki bi bila v nasprotju z odločbo, ki jo je sprejel Nadzorni organ. Nadzorni organ ima največjo (22) vendar ne izključno odgovornost za razvijanje politike in zagotavljanje dosledne uporabe zakonodaje EGP o konkurenci.

41.

V skladu s členom 11(4) poglavja II NOK obvestijo Nadzorni organ EFTA najpozneje 30 dni pred sprejetjem odločitve na podlagi člena 53 ali 54 Sporazuma EGP, s katero se zahteva prenehanje kršitve, odločitve o sprejetju obveznosti ali odločitve o odvzemu ugodnosti uredbe o skupinski izjemi. Najpozneje 30 dni pred sprejetjem odločitve morajo Nadzornemu organu poslati povzetek zadeve, predvideno odločitev ali, če te ni, kateri koli drug dokument, v katerem je naveden predlagani potek ukrepanja.

42.

Kot je določeno v členu 11(3) poglavja II, je Nadzorni organ EFTA obvezno treba obvestiti, vendar lahko NOK, ki obvešča Nadzorni organ, izmenja informacije z drugimi člani mreže.

43.

Če je NOK obvestil Nadzorni organ EFTA v skladu s členom 11(4) poglavja II in je rok 30 dni potekel, se odločitev lahko sprejme pod pogojem, da Nadzorni organ še ni začel postopka. Nadzorni organ lahko da pisne pripombe o zadevi, preden NOK sprejme odločitev. NOK in Nadzorni organ bosta storila vse, kar je potrebno, da se zagotovi dosledna uporaba zakonodaje EGP (glej odstavek 3 zgoraj).

44.

Če posebne okoliščine zahtevajo, da se nacionalna odločitev sprejme v manj kot 30 dneh po pošiljanju informacij v skladu s členom 11(4) poglavja II, lahko zadevni NOK prosi Nadzorni organ EFTA za hitrejši odgovor. Nadzorni organ se bo trudil čim prej odgovoriti.

45.

Druge vrste odločitev, tj. odločitve o zavrnitvi ali zavržbi pritožb, odločitve o ustavitvi postopka, ki je bil začet po uradni dolžnosti, ali odločitve o začasnih ukrepih, so z vidika konkurenčne politike prav tako lahko pomembne in članom mreže je lahko v interesu, da se o njih med seboj obveščajo in morda o njih razpravljajo. Zato lahko NOK na podlagi člena 11(5) poglavja II Nadzorni organ EFTA, in s tem mrežo, obvestijo o vseh drugih zadevah, kjer se uporablja zakonodaja EGP o konkurenci.

46.

Vsi člani mreže se morajo med seboj obveščati o zaključku postopkov, o katerih je bila mreža obveščena v skladu s členoma 11(2) in (3) poglavja II.

3.2.   Začetek postopkov s strani Nadzornega organa EFTA v skladu s členom 11(6) poglavja II

47.

Nadzorni organ EFTA je na podlagi člena 55(1) Sporazuma EGP pooblaščen za zagotavljanje uporabe načel, določenih v členih 53 in 54 Sporazuma EGP, in je odgovoren za določanje in izvajanje usmeritev konkurenčne politike EGP (23)  (24). Ob upoštevanju člena 56 Sporazuma EGP lahko kadar koli sprejme posamične odločitve v skladu s členoma 53 in 54 Sporazuma EGP.

48.

Člen 11(6) poglavja II določa, da se s tem, ko Nadzorni organ EFTA začne postopek za sprejetje odločbe v skladu s poglavjem II, vsi NOK razbremenijo svoje pristojnosti za uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP. To pomeni, da ko Nadzorni organ začne postopek, NOK ne smejo ukrepati v skladu z isto pravno podlago zoper isti(-e) sporazum(e) ali ravnanje(-a) istega/istih podjetja(-ij) na istem upoštevnem geografskem in proizvodnem trgu.

49.

Začetek postopka s strani Nadzornega organa EFTA je formalno dejanje (25), s katerim Nadzorni organ naznani svojo namero o sprejetju odločbe iz oddelka III poglavja II. To se lahko zgodi v kateri koli fazi preiskave, ki jo o zadevi vodi Nadzorni organ EFTA. Zgolj dejstvo, da je Nadzorni organ prejel pritožbo, samo po sebi ne zadostuje, da se NOK razbremeni njihove pristojnosti.

50.

Nastopita lahko dve vrsti okoliščin. Najprej, kadar je Nadzorni organ EFTA prvi organ, pristojen za konkurenco, ki začne postopek v zadevi za sprejetje odločbe v skladu s poglavjem II, nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ne smejo več obravnavati zadeve. Člen 11(6) poglavja II določa, da po tem, ko Nadzorni organ začne postopek, NOK ne smejo več začeti svojih lastnih postopkov z namenom uporabe členov 53 in 54 Sporazuma EGP za isti(-e) sporazum(e) ali ravnanje(-a) v zvezi z istim(i) podjetjem(-i) na istem upoštevnem geografskem in proizvodnem trgu.

51.

Druga vrsta okoliščin nastopi, ko je eden ali več NOK v skladu s členom 11(3) poglavja II obvestilo mrežo, da ukrepajo zoper dano zadevo. Med začetnim obdobjem za prevzem (okvirno obdobje dveh mesecev, glej odstavek 18 zgoraj), lahko Nadzorni organ EFTA začne postopek z učinki člena 11(6) poglavja II, po tem ko se je posvetoval z zadevnimi organi. Po fazi prevzema bo Nadzorni organ načeloma uporabljal člen 11(6) poglavja II le, če nastopi katera koli izmed naslednjih okoliščin:

(a)

člani mreže za isto zadevo predvidevajo nasprotujoče si odločitve;

(b)

člani mreže predvidevajo odločitev, ki je očitno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso; standardi, ki jih določajo sodbe sodišč Skupnosti in Sodišča EFTA ter predhodne odločbe Nadzornega organa EFTA (26) in uredbe Komisije, kot so bile vključene v Sporazum EGP, pri tem služijo kot merilo; kar zadeva presojo dejstev (npr. opredelitev trga), bo le precejšnje razhajanje mnenj sprožilo posredovanje Nadzornega organa;

(c)

član(i) mreže neupravičeno podaljšuje(jo) postopek v zadevi;

(d)

obstaja potreba po odločbi Nadzornega organa EFTA z namenom določitve načel zakonodaje EGP o konkurenci, zlasti ko se podobno vprašanje s področja konkurence pojavi v več državah Efte, ali z namenom zagotovitve učinkovitega izvajanja;

(e)

zadevni NOK temu ne nasprotuje(jo).

52.

Če NOK zadevo že obravnava, Nadzorni organ EFTA zadevnemu NOK in drugim članom mreže v pisni obliki pojasni razloge za uporabo člena 11(6) poglavja II.

53.

Nadzorni organ EFTA pravočasno napove mreži svojo namero o uporabi člena 11(6) poglavja II, tako da imajo členi mreže možnost zahtevati sestanek Svetovalnega odbora glede zadeve, preden Nadzorni organ začne postopek.

54.

Nadzorni organ EFTA običajno – in v kolikor ne gre za interes EGP – ne sprejme odločbe, ki bi bila v nasprotju z odločitvijo NOK, po tem ko je bil ustrezno obveščen v skladu s členoma 11(3) in (4) poglavja II in ni uporabil člena 11(6) poglavja II.

4.   VLOGA IN DELOVANJE SVETOVALNEGA ODBORA V NOVEM SISTEMU

55.

Svetovalni odbor je forum, v katerem strokovnjaki iz različnih organov, pristojnih za konkurenco, razpravljajo o posameznih zadevah in splošnih vprašanjih v zvezi z zakonodajo EGP o konkurenci (27).

4.1.   Področje uporabe posvetovanja

4.1.1.   Odločbe Nadzornega organa EFTA

56.

Nadzorni organ EFTA se posvetuje s Svetovalnim odborom, preden sprejme katero koli odločbo na podlagi členov 7, 8, 9, 10, 23, 24(2) ali 29(1) poglavja II. Nadzorni organ mora kar najbolj upoštevati mnenje Svetovalnega odbora in Odbor obvestiti o tem, na kakšen način je bilo njegovo mnenje upoštevano.

57.

Pri odločbah o začasnih ukrepih se Nadzorni organ EFTA posvetuje s Svetovalnim odborom po hitrejšem in preprostejšem postopku na podlagi kratkega pojasnila in izreka odločbe.

4.1.2.   Odločitve NOK

58.

Mreži je v interesu, da se o pomembnih zadevah, ki jih v skladu s členoma 53 in 54 Sporazuma EGP obravnavajo NOK, lahko razpravlja v Svetovalnem odboru. Poglavje II omogoča Nadzornemu organu EFTA, da posamezno zadevo, ki jo obravnava NOK, uvrsti na dnevni red zasedanja Svetovalnega odbora. Obravnavo lahko zahteva Nadzorni organ ali katera koli država Efte. V obeh primerih Nadzorni organ zadevo uvrsti na dnevni red po tem, ko je obvestil zadevni(-e) NOK. Ta razprava v Svetovalnem odboru ne privede do formalnega mnenja.

59.

Pri pomembnih zadevah lahko Svetovalni odbor služi tudi kot forum za razpravo o prevzemu zadeve. Zlasti, ko namerava Nadzorni organ EFTA uporabiti člen 11(6) poglavja II po začetnem obdobju za prevzem, se lahko o zadevi razpravlja v Svetovalnem odboru, preden Nadzorni organ začne postopek. Svetovalni odbor lahko izda neformalno izjavo glede zadeve.

4.1.3.   Izvedbeni ukrepi, priporočila, smernice in druga obvestila (člen 33 poglavja II)

60.

Svetovalni odbor se zaprosi za mnenje glede osnutkov priporočil Nadzornega organa EFTA o neuporabi aktov za uporabo člena 53(3) Sporazuma EGP, kakor je določeno v Prilogi XIV k Sporazumu EGP (28).

61.

Poleg priporočil lahko Nadzorni organ EFTA sprejme tudi obvestila in smernice. Ta prožnejša orodja so zelo koristna za pojasnjevanje in napovedovanje politike Nadzornega organa in za pojasnjevanje njegove razlage pravil o konkurenci. Svetovalni odbor se prav tako zaprosi za mnenje glede teh obvestil in smernic.

4.2.   Postopek

4.2.1.   Običajni postopek

62.

Svetovalni odbor z namenom posvetovanja o osnutkih odločb Nadzornega organa EFTA ne zaseda prej kot v 14 dneh po tem, ko je Nadzorni organ poslal vabila na zasedanje. Nadzorni organ vabilu priloži povzetek zadeve, seznam najpomembnejših dokumentov, tj. dokumentov, potrebnih za presojo zadeve, in osnutek odločbe. Svetovalni odbor da mnenje o osnutku odločbe Nadzornega organa. Na zahtevo enega ali več članov je treba mnenje utemeljiti.

63.

Poglavje II dopušča možnost, da se države Efte dogovorijo o krajšem času med pošiljanjem vabila in zasedanjem.

4.2.2.   Pisni postopek

64.

Poglavje II predvideva možnost pisnega postopka posvetovanja. Če nobena od držav Efte temu ne nasprotuje, se lahko Nadzorni organ EFTA posvetuje z državami Efte tako, da jim pošlje dokumente in določi rok, do katerega lahko predložijo svoje pripombe v zvezi z osnutkom. Ta rok navadno ni krajši od 14 dni, razen pri odločbah, s katerimi se odredijo začasni ukrepi v skladu s členom 8 poglavja II. Nadzorni organ EFTA skliče zasedanje, če država Efte za to zaprosi.

4.3.   Objava mnenja Svetovalnega odbora

65.

Svetovalni odbor lahko predlaga objavo svojega mnenja. V tem primeru bo Nadzorni organ EFTA objavil mnenje istočasno z odločbo, pri čemer bo upošteval legitimen interes podjetij pri varstvu njihovih poslovnih skrivnosti.

5.   KONČNE PRIPOMBE

66.

To obvestilo ne posega v nobeno razlago veljavnega Sporazuma EGP in uredbenih določb s strani sodišč Skupnosti in Sodišča EFTA.

67.

To obvestilo bo predmet rednih skupnih pregledov NOK in Nadzornega organa EFTA. Na podlagi pridobljenih izkušenj bo ponovno pregledano najpozneje ob koncu tretjega leta po sprejetju.

68.

To obvestilo nadomesti obvestilo Nadzornega organa EFTA o sodelovanju med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in Nadzornim organom EFTA pri obravnavi zadev, ki sodijo v področje uporabe členov 53 in 54 Sporazuma EGP, objavljeno leta 2000 (29).

6.   IZJAVA DRUGIH ČLANOV MREŽE

69.

Načela iz tega obvestila bodo spoštovali tudi tisti organi, pristojni za konkurenco v državah Efte, ki so podpisali izjavo v obliki priloge k temu obvestilu. V tej izjavi priznavajo načela tega obvestila in izjavljajo, da jih bodo spoštovali. Seznam teh organov je objavljen na spletni strani Nadzornega organa EFTA. Po potrebi bo posodobljen.


(1)  UL C 101, 27.4.2004, str. 43.

(2)  Pristojnost za obravnavo posameznih zadev, ki sodijo v področje uporabe členov 53 in 54 Sporazuma EGP, je razdeljena med Nadzorni organ EFTA in Komisijo v skladu s pravili iz člena 56 Sporazuma EGP. Za obravnavo katere koli dane zadeve je pristojen samo eden od nadzornih organov.

(3)  Opozoriti je treba, da v skladu s členom 41 poglavja II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču Lihtenštajn ni obvezan imenovati organa, pristojnega za konkurenco. Dokler Lihtenštajn ne sprejme odločitve o pooblastitvi nacionalnega organa za uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP, v mreži Efte za konkurenco sodeluje lihtenštajnski urad za državno gospodarstvo. Ta urad ni pooblaščen za uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP in ne more pomagati drugim NOK Efte pri zbiranju informacij v njihovem imenu ali za njih izpeljati ukrepov za ugotavljanje dejstev.

(4)  UL C 307, 26.10.2000, str. 6, in Dopolnilo EGP k UL št. 61, 21.12.2000, str. 5.

(5)  Z začetkom veljavnosti Sporazuma, ki spreminja Protokol 4 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča z dne 24. septembra 2004, se poglavje II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču v veliki meri odraža v stebru Efte Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(6)  V tem obvestilu se za Nadzorni organ EFTA in NOK skupaj uporablja poimenovanje „organi, pristojni za konkurenco“.

(7)  Glej SES zadeva 68/88 Komisija proti Grčiji [1989] Recueil 2965 (uvodne izjave 23–25). Člen 6 Sporazuma EGP določa, da se brez vpliva na prihodnji razvoj sodne prakse določbe Sporazuma EGP, kolikor so po vsebini enake ustreznim pravilom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter aktov, sprejetih za uporabo teh dveh pogodb, pri njihovem izvajanju in uporabi razlagajo v skladu z ustreznimi odločitvami Sodišča Evropskih skupnosti, sprejetimi pred datumom podpisa Sporazuma EGP. Kar zadeva ustrezne odločitve Sodišča, sprejete po datumu podpisa Sporazuma EGP, iz člena 3(2) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izhaja, da Nadzorni organ EFTA in Sodišče EFTA ustrezno upoštevata načela, določena s temi odločitvami.

(8)  Kot je omenjeno v opombi 3, Lihtenštajn ni obvezan imenovati organa, pristojnega za konkurenco.

(9)  V tem obvestilu se izraz „postopek“ uporablja za preiskave in/ali formalne postopke za sprejetje odločb v skladu s poglavjem II, ki jih vodijo NOK ali Nadzorni organ EFTA, odvisno od primera.

(10)  Uvodna izjava 18 Uredbe št. 1/2003 navaja: „Da se zagotovi optimalna obravnava primerov pri najustreznejših organih znotraj omrežja, je treba predpisati splošno določbo, ki dovoljuje organu, pristojnemu za konkurenco, da primer prekine ali zaključi, kadar ga obravnava ali ga je obravnaval drug organ, zato da vsak posamezen primer obravnava le en organ. Ta določba ne sme onemogočiti Komisiji, da zavrne pritožbo zaradi premajhnega interesa Skupnosti, ker ji je to priznala sodna praksa Sodišča tudi, če noben drug organ, pristojen za konkurenco, ne kaže zanimanja za obravnavo tega primera.“ Poglavje II podobno kot Uredba št. 1/2003 omogoča organu, pristojnemu za konkurenco, da zadevo prekine ali zaključi z utemeljitvijo, da drug organ obravnava ali je že obravnaval isto zadevo. Skladno z uvodno izjavo 18 Uredbe št. 1/2003, kot je navedena zgoraj, Nadzorni organ EFTA meni, da lahko zavrne pritožbo zaradi nezadostnega interesa v okviru Sporazuma EGP in da je to možno, tudi če noben drug organ ni pokazal namere za obravnavo zadeve.

(11)  Za zadeve, sprožene na podlagi prošnje za prizanesljivost, glej odstavek 37 et subseq.

(12)  Informacije, ki so bile predložene v skladu s členom 11(3) poglavja II, se posredujejo tudi Komisiji skladno z obveznostmi Nadzornega organa po členu 2(2) Protokola 23 k Sporazumu EGP.

(13)  Glej obvestilo Nadzornega organa EFTA o pritožbah, še neobjavljeno.

(14)  Člen 10(2) Protokola 23 k Sporazumu EGP zagotavlja, da za informacije, izmenjane v skladu z navedenim protokolom, prav tako velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

(15)  Glej zadevo 85/87 Dow Benelux, [1989] Recueil 3137 (uvodne izjave 17–20).

(16)  Glej zadevo 374/87 Orkem [1989] Recueil 3283 in zadevo T-112/98 Mannesmannröhren-Werke AG, [2001] Recueil II-729.

(17)  Z začetkom veljavnosti dne 1. julija 2005 Sporazuma, ki spreminja Protokol 4 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča z dne 3. decembra 2004, poglavje III Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču odraža Uredbo Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004, UL L 123, 27.4.2004, str. 18–24.

(18)  UL C 10, 16.1.2003, str. 13, in Dopolnilo EGP k UL št. 3, 16.1.2003, str. 1 (Obvestilo o imuniteti pred globami in znižanju glob v zadevah o kartelih).

(19)  V tem obvestilu se izraz „program za prizanesljivost“ uporablja za opis vseh programov (vključno s programom Nadzornega organa EFTA), na podlagi katerih se lahko odobri bodisi popolna imuniteta ali znatno znižanje kazni, ki bi bila sicer naložena udeležencu kartela, v zameno za prostovoljno razkritje informacij o kartelu, pred ali med fazo preiskave primera, ki izpolnjujejo posebna merila. Izraz ne vključuje znižanja kazni, ki se odobri iz drugih razlogov. Nadzorni organ EFTA bo na svoji spletni strani objavil seznam vseh tistih organov, ki izvajajo program za prizanesljivost.

(20)  Glej odstavke 8 do 15 zgoraj.

(21)  Člen 15 poglavja II pooblašča NOK in Nadzorni organ EFTA, da predložijo pisne pripombe in, z dovoljenjem Sodišča, dajo ustne pripombe v sodnih postopkih za uporabo členov 53 in 54 Sporazuma EGP. To je zelo pomembno orodje za zagotavljanje dosledne uporabe pravil EGP. NOK in Nadzorni organ bodo tesno sodelovali pri izvajanju teh pristojnosti.

(22)  Ta največja odgovornost za razvijanje politike in zagotavljanje dosledne uporabe zakonodaje EGP o konkurenci se deli s Komisijo v skladu s pravili za dodelitev pristojnosti iz člena 56 Sporazuma EGP.

(23)  Te naloge se delijo s Komisijo v skladu s pravili o pristojnosti iz člena 56 Sporazuma EGP.

(24)  Glej zadevo C-344/98 Masterfoods Ltd, [2000] Recueil I-11369.

(25)  Sodišče Evropskih skupnosti je navedeni koncept opredelilo v zadevi 48/72 – SA Brasserie de Haecht, [1973] Recueil 77: „začetek postopka v smislu člena 9 Uredbe št. 17 pomeni oblastno dejanje Komisije, iz katerega izhaja njen namen, da sprejme odločitev.“

(26)  Organi, pristojni za konkurenco, morajo upoštevati tudi predhodne odločbe Komisije.

(27)  V skladu s členom 14(2) poglavja II lahko v razpravi glede horizontalnih vprašanj, kot so smernice in priporočila, države Efte imenujejo dodatnega predstavnika, ki je pristojen v zadevah v zvezi s konkurenco in ki ne pripada nujno organu, pristojnemu za konkurenco.

(28)  Glej npr. točki 2 in 4b Priloge XIV k Sporazumu EGP, kakor je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 29/2004, UL L 127, 29.4.2004, str. 137, Dopolnilo EGP št. 22, 29.4.2004, str. 16. (Sprememba Priloge XIV (Konkurenca) k Sporazumu EGP – Dodatek k spremembam Uredbe Komisije (ES) št. 2790/1999 in Uredbe Komisije (ES) št. 1400/2002).

(29)  UL C 307, 26.10.2000, str. 6, in Dopolnilo EGP k UL št. 61, 21.12.2000, str. 5.


PRILOGA

IZJAVA GLEDE OBVESTILA NADZORNEGA ORGANA EFTA O SODELOVANJU V OKVIRU MREŽE ORGANOV, PRISTOJNIH ZA KONKURENCO

Z namenom tesnega sodelovanja za zagotovitev varstva konkurence v EGP v korist potrošnikov spodaj podpisani organ, pristojen za konkurenco:

(1)

prizna načela iz Obvestila Nadzornega organa EFTA o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco; ter

(2)

izjavlja, da bo spoštoval ta načela v vseh primerih, kjer ukrepa ali lahko ukrepa in za katere ta načela veljajo.

 

(kraj),

 

(datum)