18.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 43/1

—

Sporočilo Komisije o učinkovitejšem izvajanju evropske zaposlovalne strategije

—

Predlog sklepa Sveta o smernicah za zaposlovalno politične ukrepe držav članic

—

Priporočilo za priporočilo Sveta za izvajanje zaposlovalne politike držav članic

1.1

zastopa stališče, da naj bi se izvajanje Lizbonske strategije primarno osredotočilo na izboljšanje zaposlovanja in konkurenčnosti. Uvajali naj ne bi nikakršnih novih procesov oz. zastavljali novih ciljev; več pozornosti bi bilo treba posvetiti učinkovitejšemu izvajanju že sprejetih sklepov.

1.2

ocenjuje kot pomembno, da izhodiščni točki Lizbonske strategije predstavljata zdrava makroekonomija, ki temelji na trajnosti javnih proračunov in trajnostna rast gospodarske politike.

1.3

poudarja, da se gospodarska, zaposlovalna, socialna in okoljska, pa tudi izobraževalna in raziskovalna politika v Lizbonski strategiji obravnavajo kot dopolnilni elementi, ki krepijo konkurenčnost, realno gospodarsko rast ter socialno povezanost. Potrebno je še naprej poglabljati skupno delovanje socialne zaščite, gospodarsko političnih smernic in procesa zaposlovanja.

1.4

se zavzema za to, da so strukturne reforme, podpiranje raziskovalne in inovacijske dejavnosti, spodbujanje podjetniškega duha ter nadaljnji razvoj splošnega in poklicnega izobraževanja osrednji dejavniki za izboljšanje konkurenčnosti EU; to pa pospešuje naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest.

1.5

v procesu staranja prebivalstva vidi velik izziv za trajnost javnih financ in razvoj storitev, ki zahtevajo učinkovite ukrepe za razvoj trga dela in za spodbujanje ljudi, naj ostanejo zaposleni.

1.6

zastopa stališče, da regionalne in lokalne skupnosti igrajo pomembno vlogo, prav tako pa imajo konkretno nalogo pri izvajanju oz. pri učinkovitem organiziranju za izvajanje Lizbonske strategije. Ta potencial pa doslej ni bil dovolj izkoriščen.

2.1

ocenjuje kot nujno potrebno, da se pri izvajanju Lizbonske strategije posveča več pozornosti medsebojnim vplivom različnih ravni izvajanja in razvoju upravnih mehanizmov, tako da je omogočeno vzpostavljanje partnerstev in učinkovito sodelovanje regionalnih in lokalnih skupnosti pri izvajanju strategije.

2.2

pozdravlja cilje za srednjeročno oceno Lizbonske strategije, ki jih je zastavil Evropski svet na spomladanskem zasedanju. Odbor predlaga, da se v okviru preverjanja poda tudi kritično oceno uresničevanja vodenja in oceno dodatnih koristi, ki jih je za izvajanje strategije prinesla decentralizacija uprave.

2.3

zahteva decentraliziran dostop pri uporabi metode odprtega usklajevanja, pri čemer pa je regionalnim in lokalnim skupnostim potrebno dati konkretno možnost za razvoj lokalnih in regionalnih strategij. Te strategije morajo biti del nacionalnih strategij. Nacionalni akcijski načrti držav članic naj bi vsebovali konkretne podatke o tem, kako naj bi bile lokalne in regionalne skupnosti vključene v izdelavo načrtov in kako naj bi sodelovale pri njihovem izvajanju.

2.4

kaže na to, da naj bi metode odprtega usklajevanja poenostavili tako, da bi bil manjši poudarek na podrobno zastavljenih ciljih in njihovih indikatorjih, večji pa na strateško zastavljenih ciljih, usmerjenih v prihodnost ter na konkretnem in učinkovitem izvajanju.

2.5

meni, da je pomembno, da se nov finančni okvir Unije in dejavnost strukturnih skladov z izvajanjem Lizbonske strategije povežeta tesneje kot doslej.

2.6

se strinja z mnenjem Komisije, da smernic ni potrebno spreminjati, ampak da se je potrebno osredotočiti na učinkovito izvajanje že obstoječih smernic.

2.7

meni, da je v določenih primerih smotrno, da se državam članicam k nacionalno specifičnim priporočilom - v skladu s predlogi Projektne skupine Wima Koka - doda tudi splošna priporočila. V takšnih primerih je potrebno razjasniti povezavo med splošnimi priporočili in splošnimi cilji, zastavljenimi leta 2003.

2.8

meni, da smernice, sprejete leta 2003 skupaj z zahtevami, ki jih vsebujejo smernice glede podpore pri udeležbi regionalnih in lokalnih skupnosti v razvoju in izvajanju smernic, niso bile uresničene v zadostni meri.

2.9

ocenjuje kot nujno potrebno, da se v okviru zaposlovalne strategije upravi priznava večji pomen in da se kritično oceni njeno izvajanje v skupnem poročilu o zaposlovanju leta 2005.

2.10

se strinja s priporočili Komisije na temo „aktivno staranje“, a kljub temu zastopa stališče, da se mora zaposlovalna politika bolj osredotočiti na izboljšanje ponudbe delovne sile, pri čemer je posebno pozornost potrebno med drugim nameniti ženskam, starejšim državljanom, mladim, invalidom pa tudi priseljencem; treba je izboljšati opravilno sposobnost in zdravje celotnega prebivalstva.

2.11

meni, da naj bi strukturne reforme na trgu dela pa tudi nadaljnji razvoj davčnih sistemov in sistemov socialne zaščite zasnovali tako, da bi se izplačalo delati in dlje časa ostati na trgu dela.

2.12

ocenjuje kot pomembno, pomagati novim državam članicam pri razvoju njihovih trgov dela, med drugim s pomočjo krepitve opravilne sposobnosti regionalnih in lokalnih uprav in v starih in novih državah članicah spodbujati medsebojno sodelovanje ter izmenjavo izkušenj na lokalni in regionalni ravni.