Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 5. septembra 2024(*)

„ Predhodno odločanje – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini – Uredba (EU) št. 833/2014 – Člen 5n(2) in (6) – Prepoved neposrednega ali posrednega zagotavljanja storitev pravnega svetovanja ruski vladi ali pravnim osebam, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji – Izvzetje za opravljanje storitev, ki so nujno potrebne za zagotovitev dostopa do sodnih, upravnih ali trgovinskih arbitražnih postopkov v državi članici – Notarska potrditev in izvršitev pogodbe o prodaji nepremičnine – Pomoč tolmača pri taki potrditvi “

V zadevi C‑109/23 [Jemerak](i),

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Landgericht Berlin (deželno sodišče v Berlinu, Nemčija) z odločbo z dne 16. januarja 2023, ki je na Sodišče prispela 23. februarja 2023, v postopku

GM,

proti

PR,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi A. Prechal, predsednica senata, F. Biltgen (poročevalec), N. Wahl, J. Passer, sodniki, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,

generalna pravobranilka: L. Medina,

sodna tajnica: A. Juhász-Tóth, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 25. januarja 2024,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

– za PR U. Karpenstein in R. Sangi, Rechtsanwälte,

– za nemško vlado J. Möller in N. Scheffel, agenta,

– za estonsko vlado, M. Kriisa, agentka,

– za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in M. H. S. Gijzen, agentki,

– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

– za finsko vlado H. Leppo, agentka,

– za Svet Evropske unije M. Bishop in T. Haas, agenta,

– za Evropsko komisijo M. Carpus Carcea, C. Georgieva in M. Kellerbauer, agenti,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 11. aprila 2024

izreka naslednjo

Sodbo

1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5n(2) Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2014, L 229, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) 2022/1904 z dne 6. oktobra 2022 (UL 2022, L 259 I, str. 3) (v nadaljevanju: Uredba št. 833/2014).

2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med GM in ON, kupcema stanovanja v Berlinu (Nemčija), ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, ter PR, notarjem, ki opravlja dejavnost v Nemčiji, ker je ta notar zavrnil potrditev in izvršitev prodajne pogodbe za to stanovanje, saj ni bilo mogoče izključiti, da je ta potrditev v nasprotju s členom 5n(2) Uredbe št. 833/2014, ki prepoveduje zagotavljanje storitev pravnega svetovanja pravnim osebam s sedežem v Rusiji.

Pravni okvir

Pravo Unije

Uredba (EU) št. 269/2014

3 V členu 2 Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 6), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 476/2014 z dne 12. maja 2014 (UL 2014, L 137, str. 1), je določeno:

„1. Zamrznejo se vsa finančna sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi ali z njimi povezane fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi s seznama iz Priloge I.

2. Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom ali z njimi povezanim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama iz Priloge I ne smejo biti neposredno ali posredno dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna finančna sredstva ali gospodarski viri.“

Uredba št. 833/2014

4 V uvodnih izjavah 1 in 2 Uredbe št. 833/2014 je navedeno:

„(1) Uredba [št. 269/2014] uveljavlja nekatere ukrepe, določene v Sklepu [Sveta] 2014/145/SZVP [z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 6)]. Navedeni ukrepi vključujejo zamrznitev sredstev in gospodarskih virov določenih fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, ter omejitve določenih naložb v odgovor na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola.

(2) Svet [Evropske unije] je 22. julija 2014 sklenil, da bo v primeru, da se Rusija ne bo odzvala na zahteve, izražene v sklepih Evropskega sveta z dne 27. junija 2014 in sklepih Sveta z dne 22. julija 2014, pripravljen nemudoma uvesti sveženj dodatnih znatnih omejevalnih ukrepov. Zato se zdi primerno, da se uvedejo dodatni omejevalni ukrepi za povečanje stroškov delovanja Rusije, ki spodkopava ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, ter dodatni omejevalni ukrepi za spodbujanje mirne rešitve krize. […]“

5 Člen 5aa(1) Uredbe št. 833/2014 določa:

„Prepovedano je neposredno ali posredno sodelovati v kakršni koli transakciji s:

(a) pravno osebo, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji, ki je pod javnim nadzorom ali je v več kot 50‑odstotni javni lasti ali pri katerem imajo Rusija, njena vlada ali centralna banka pravico do udeležbe pri dobičku ali imajo z njimi druge pomembne gospodarske odnose, kot je navedeno v Prilogi XIX;

(b) pravno osebo, subjektom ali organom s sedežem zunaj Unije, katerega več kot 50‑odstotni delež je v neposredni ali posredni lasti subjekta s seznama iz Priloge XIX; ali

(c) pravno osebo, subjektom ali organom, ki deluje v imenu ali po navodilih subjekta iz točke (a) ali (b) tega odstavka.“

6 Člen 5n(1), (2) in (6) te uredbe določa:

„1. Prepovedano je neposredno ali posredno zagotavljati računovodske ali revizijske storitve, vključno z obvezno revizijo, knjigovodske storitve ali davčne svetovalne storitve ali storitve poslovnega in podjetniškega svetovanja ali storitve v zvezi z odnosi z javnostmi:

(a) vladi Rusije ali

(b) pravnim osebam, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji.

2. Prepovedano je neposredno ali posredno zagotavljati arhitekturne in inženirske storitve, storitve pravnega svetovanja in svetovalne storitve IT:

(a) vladi Rusije ali

(b) pravnim osebam, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji.

[…]

6. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za zagotavljanje storitev, ki so nujno potrebne za zagotovitev dostopa do sodnih, upravnih ali trgovinskih arbitražnih postopkov v državi članici ter za priznanje ali izvršitev sodbe ali odločbe v postopku trgovinske arbitraže izdane v državi članici, pod pogojem, da je tako opravljanje storitev skladno s cilji te uredbe in [Uredbe št. 269/2014].“

Sklep (SZVP)2022/1909

7 V uvodnih izjavah 5 in od 8 do 10 Sklepa Sveta (SZVP) 2022/1909 z dne 6. oktobra 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL 2022, L 259 I, str. 122), je navedeno:

„(5) Evropski svet je v sklepih z dne 23. in 24. junija 2022 navedel, da se bo delo v zvezi s sankcijami nadaljevalo, tudi zato, da bi okrepili njihovo izvajanje in preprečili izogibanje tem sankcijam.

[…]

(8) Člani Evropskega sveta so 30. septembra 2022 sprejeli izjavo, v kateri so kategorično zavrnili in odločno obsodili nezakonito priključitev ukrajinskih regij Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje s strani Rusije. […] Člani Evropskega sveta so izjavili, da bodo zaostrili omejevalne ukrepe Unije proti nezakonitim dejanjem Rusije in še povečali pritisk na Rusijo, da konča vojno agresijo.

(9) Glede na resnost razmer je primerno uvesti nadaljnje omejevalne ukrepe.

(10) Zlasti je primerno razširiti prepoved sodelovanja v kakršni koli transakciji z nekaterimi pravnimi osebami, subjekti ali organi, ki so v ruski državni lasti ali so pod ruskim državnim nadzorom, vključno s prepovedjo za državljane Unije, da [zasedajo položaje v upravnih organih] teh pravnih oseb, subjektov ali organov. Primerno je tudi, da se na seznam subjektov, ki so v ruski državni lasti ali so pod ruskim državnim nadzorom, za katere velja navedena prepoved transakcij, doda Ruski ladijski register, ki je subjekt v 100‑odstotni državni lasti in opravlja dejavnosti, povezane s klasifikacijo in inšpekcijskimi pregledi, tudi na področju varnosti, ruskih in neruskih ladij in plovil. […]“

Uredba 2022/1904

8 V uvodnih izjavah 2, 19 in 22 Uredbe 2022/1904 je navedeno:

„(2) Z Uredbo [št. 833/2014] so začeli učinkovati nekateri ukrepi, določeni v Sklepu […] [2014/512].

[…]

(19) Sklep [2022/1909] […] razširja obstoječo prepoved zagotavljanja nekaterih storitev Ruski federaciji s prepovedjo zagotavljanja arhitekturnih in inženirskih storitev ter storitev svetovanja na področju IT in storitev pravnega svetovanja. […] Storitve pravnega svetovanja zajemajo zagotavljanje pravnega svetovanja strankam v nepravdnih zadevah, vključno s trgovinskimi posli, ki vključujejo uporabo ali razlago prava, sodelovanje s strankami ali v njihovem imenu v trgovinskih poslih, pogajanjih in drugih poslih s tretjimi osebami ter pripravo, izvrševanje in preverjanje pravnih dokumentov. Storitve pravnega svetovanja ne vključujejo zastopanja, svetovanja, priprave dokumentov ali preverjanja dokumentov v kontekstu storitev pravnega zastopanja, zlasti v zadevah ali postopkih pred upravnimi agencijami, sodišči ali drugimi pravilno ustanovljenimi uradnimi razsodišči ali v arbitražnih ali mediacijskih postopkih.

[…]

(22) Uredbo [št. 833/2014] bi bilo zato treba ustrezno spremeniti“.

Nemško pravo

BGB

9 Člen 311b(1), prvi stavek, Bürgerliches Gesetzbuch (civilni zakonik) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: BGB), določa, da mora pogodbo o prodaji nepremičnine potrditi notar.

10 V skladu s členom 873(1) BGB je za prenos lastninske pravice na nepremičnini potrebno soglasje obeh strank o tem prenosu in njegov vpis v zemljiško knjigo.

11 Iz člena 925(1) BGB izhaja, da je treba takšno soglasje načeloma izjaviti pred notarjem.

12 V skladu s členom 925a BGB lahko notar soglasje o prenosu lastninske pravice sprejme le, če se mu predloži prodajna pogodba.

Zakon o potrjevanju dokumentov

13 V skladu s členom 4 Beurkundungsgesetz (zakon o potrjevanju dokumentov) z dne 28. avgusta 1969 (BGBl. 1969 I, str. 1513), kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 15. julija 2022 (BGBl. 2022 I, str. 1146), mora notar potrditev akta zavrniti, če ni združljiva z dolžnostmi, povezanimi z njegovo funkcijo, in zlasti če se potrditev zahteva za akte, katerih cilj je očitno protipraven ali nepošten.

14 Na podlagi člena 17(1) zakona o potrjevanju dokumentov, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 15. julija 2022, mora notar stranke poučiti o pravnih posledicah zadevnega akta.

BNotO

15 Glede na člen 1 Bundesnotarordnung (zvezni zakonik o notariatu) z dne 24. februarja 1961 (BGBl. 1961 I, str. 97), kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 15. julija 2022 (BGBl. 2022 I, str. 1146) (v nadaljevanju: BNotO), je notar imenovan kot neodvisni nosilec javne funkcije za potrjevanje pravnih poslov in opravljanje drugih nalog na področju preventivnega delovanja pravosodja.

16 Člen 14(1) BNotO določa, da notar ni zastopnik nobene od strank, temveč je neodvisen in nepristranski svetovalec vseh strank. V skladu z odstavkom 2 tega člena 14 se mora notar odpovedati izvrševanju svojih nalog, če jih ni mogoče uskladiti z dolžnostmi, ki iz njih izhajajo.

17 Člen 15 BNotO v odstavku 1 določa, da notar ne sme zavrniti potrditve listine brez zadostnega razloga, v odstavku 2 pa, da je zoper notarjevo zavrnitev potrditve listine mogoče vložiti pravno sredstvo.

Zakon o zemljiški knjigi

18 V skladu s členom 29(1) Grundbuchordnung (zakon o zemljiški knjigi) z dne 26. maja 1994 (BGBl. 1994 I, str. 1114) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, se vpis v zemljiško knjigo lahko opravi le, če so pravni posli, za katere je potreben vpis, dokazani z uradnimi dokumenti ali javno potrjenimi listinami.

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

19 GM in ON, nemška državljana, sta se pripravljala na nakup stanovanja v stavbi v etažni lastnini v Berlinu. To stanovanje je vpisano v zemljiško knjigo Berlin-Schöneberg (Nemčija), ki jo vodi Amtsgericht Schöneberg (okrajno sodišče v Schönebergu, Nemčija). V skladu s to zemljiško knjigo je od leta 2013 lastnik navedenega stanovanja Visit-Moscow Ltd, družba, ki je registrirana v Rusiji in ima sedež v Moskvi (Rusija).

20 Za namene te transakcije so se GM, ON in družba Visit-Moscow obrnile na PR, notarja v Berlinu, in ga prosile za notarsko potrditev kupoprodajne pogodbe glede na njihove podatke o predmetu nakupa, kupnini in drugih pogodbenih določilih. Prosili so ga tudi, naj tako potrjeno pogodbo izvrši, kar zahteva zlasti, da se v zemljiško knjigo vpiše prenos lastninske pravice na zadevnem stanovanju na GM in ON, da se doseže izbris obstoječih bremen na tem stanovanju ter da se zagotovi hramba sredstev od prodaje na skrbniškem računu in njihovo nakazilo družbi Visit-Moscow.

21 Notar PR je z dopisom z dne 15. decembra 2022 GM, ON in družbo Visit-Moscow obvestil, da je začasno zavrnil potrditev navedene pogodbe, ker ni mogel izključiti, da je njena potrditev v nasprotju s prepovedjo iz člena 5n(2)(b) Uredbe št. 833/2014, da se pravnim osebam s sedežem v Rusiji zagotavljajo storitve pravnega svetovanja.

22 Notar PR ni ugodil zahtevi za ponovno preučitev te zavrnitve, ki so jo GM, ON in družba Visit-Moscow podali v tožbi zoper navedeno zavrnitev, in je v skladu z veljavnimi pravili to tožbo posredoval Landgericht Berlin (deželno sodišče v Berlinu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.

23 Na prvem mestu, to sodišče meni, da je treba ugotoviti, ali je notarska potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine v nasprotju s prepovedjo iz člena 5n(2)(b) Uredbe št. 833/2014, kadar je prodajalec pravna oseba s sedežem v Rusiji.

24 V zvezi s tem navedeno sodišče ugotavlja, prvič, da več preudarkov nasprotuje temu, da bi za tako potrditev veljala ta prepoved.

25 Natančneje, notar naj ne bi zagotavljal storitev, temveč naj bi opravljal uradne naloge. Imel naj bi status neodvisnega nosilca javne funkcije za potrjevanje pravnih poslov in opravljanje drugih nalog na področju preventivnega delovanja pravosodja. Pri opravljanju svojih nalog naj notar ne bi bil zastopnik nobene od strank, temveč neodvisen in nepristranski svetovalec vseh strank. Opravljal naj bi naloge javne službe, ki mu jih je zaupala država in ki bi jih morala država brez tega pooblastila opravljati prek svojih organov. Zato naj notar ne bi bil ponudnik storitev, ki bi svoje storitve zagotavljal na pogodbeni podlagi, ki jo ureja civilno pravo, ampak javni uslužbenec, ki na zahtevo strank opravlja naloge, kot so nepristransko obveščanje pogodbenih strank o pravnih posledicah zadevnega akta, ki temeljijo na javnem pravu. Prerogative javne oblasti, ki izhajajo iz notarske funkcije, naj bi se izrazile, kadar notar iz razloga, določenega z zakonom, zavrne potrditev pogodbe.

26 Drugič, tudi če naj bi bilo treba notarske dejavnosti opredeliti kot „storitve“ v smislu člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014, naj bi morale biti tiste od teh dejavnosti, ki so potrebne za vpis v zemljiško knjigo, izvzete iz prepovedi zagotavljanja storitev pravnega svetovanja pravnim osebam s sedežem v Rusiji na podlagi člena 5n(6) te uredbe, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, ki so nujno potrebne za zagotovitev dostopa do sodnih, upravnih ali trgovinskih arbitražnih postopkov v državi članici. Po nemškem pravu naj bi bil namreč vpis v zemljiško knjigo konstitutiven za nastanek in pridobitev pravice na nepremičnini. Vodenje zemljiške knjige, ki je zaupano posebnim oddelkom okrajnih sodišč in urejeno s pravili o sodnem postopku, naj bi bilo sodni postopek ali vsaj upravni postopek, v okviru katerega imajo notarji osrednjo vlogo. Zahteva za vpis v zemljiško knjigo naj bi bila namreč veljavna le, če je zadevni pravni posel dokazan z uradnimi dokumenti ali javno potrjenimi listinami. To naj bi pomenilo, da je za vpis v zemljiško knjigo praviloma potrebno sodelovanje notarja.

27 Poleg tega, ker naj osebam iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014 ne bi bilo prepovedano razpolagati z nepremičninami ali jih gospodarsko izkoriščati, naj ne bi bilo v nasprotju s ciljem te določbe, da se tem osebam še naprej omogoča dostop do postopka vpisa v zemljiško knjigo.

28 Tretjič, tudi če bi bilo treba šteti, da notarska dejavnost vključuje storitev pravnega svetovanja, za katero velja prepoved iz tega člena 5n(2), ne da bi jo bilo mogoče izvzeti iz te prepovedi na podlagi navedenega člena 5n(6), naj bi obstajali pomembni indici, da navedena prepoved ne zajema sodelovanja notarja pri sklepanju pogodb o prodaji nepremičnin.

29 Za prenos lastninske pravice na nepremičnini v Nemčiji naj bi namreč nemško pravo poleg vpisa identitete kupca v zemljiško knjigo zahtevalo soglasje obeh strank o prenosu lastninske pravice, ki ga je treba načeloma izjaviti pred notarjem. Pogodbo o prodaji nepremičnine naj bi moral potrditi notar. Zato naj bi bile pravne osebe s sedežem v Rusiji v primeru, da bi se prepoved iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014 uporabljala za potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, pravno in dejansko prikrajšane za vsakršno možnost razpolaganja s svojim premoženjem, saj je sodelovanje notarja pri prodaji nepremičnine nujno. To pa naj bi pomenilo resno kršitev temeljne pravice do lastnine teh oseb.

30 Ob tem naj bi službe Evropske komisije objavile dokument z naslovom „Provision of Services – Frequently asked questions concerning sanctions adopted following Russia’s military aggression against Ukraine and Belarus’ involvement in it (Opravljanje storitev – Pogosto zastavljena vprašanja v zvezi s sankcijami, sprejetimi po vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini in vpletenosti Belorusije vanjo), v različici z dne 21. decembra 2022. V tem dokumentu naj bi se za te storitve štelo, da se člen 5n(2) Uredbe št. 833/2014 uporablja za notarsko dejavnost za račun pravnih oseb s sedežem v Rusiji. Čeprav naj navedeni dokument ne bi bil zavezujoč, pa naj bi povzročal negotovost glede pravilne razlage te določbe.

31 Na drugem mestu, če bi se štelo, da notarska potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, ne krši prepovedi iz člena 5n(2)(b) Uredbe št. 833/2014, se predložitveno sodišče sprašuje, ali storitve tolmača, ki mora po zakonu zagotoviti prevod v nemški jezik za stranko, ki tega jezika ne obvlada, ob tej potrditvi kršijo prepoved iz te določbe, če se te storitve opravljajo za zastopnike take pravne osebe.

32 Na tretjem in zadnjem mestu, v primeru, kot je naveden v prejšnji točki, to sodišče dvomi o tem, ali pomožne naloge, ki jih notar običajno opravlja za zagotovitev izvršitve take prodajne pogodbe po njeni potrditvi, kršijo prepoved iz člena 5n(2)(b) Uredbe št. 833/2014, kadar je prodajalec pravna oseba s sedežem v Rusiji.

33 V teh okoliščinah je Landgericht Berlin (deželno sodišče v Berlinu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1. Ali nemški notar krši prepoved neposrednega ali posrednega zagotavljanja storitev pravnega svetovanja pravni osebi s sedežem v Rusiji, če potrdi pogodbo o prodaji stanovanja med to osebo kot prodajalko in državljanom države članice [Unije]?

2. Ali tolmač ravna v nasprotju s prepovedjo neposrednega ali posrednega zagotavljanja storitev pravnega svetovanja, če ga notar za potrditev prodajne pogodbe povabi, da bi zastopniku pravne osebe s sedežem v Rusiji, ki nima zadostnega znanja nemškega jezika, prevedel vsebino postopka potrditve pogodbe?

3. Ali notar krši prepoved neposrednega ali posrednega zagotavljanja storitev pravnega svetovanja, če prevzame in opravi zakonsko določena notarska dejanja za izvršitev prodajne pogodbe (na primer urejanje plačila kupnine prek skrbniškega računa, ki ga vodi notar, zahteva dokumentov za izbris hipotek in drugih bremen na predmetu prodaje, predložitev dokumentov, potrebnih za prenos lastninske pravice, organu, ki vodi zemljiško knjigo)?“

Vprašanja za predhodno odločanje

34 Predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5n(2)(b) Uredbe št. 833/2014 razlagati tako, da so

– potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, ki se nahaja na ozemlju te države članice in ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, s strani notarja države članice;

– dejanja izvršitve take potrjene pogodbe, ki jih opravi ta notar za izbris bremen na tej nepremičnini, plačilo prodajne cene prodajalcu in vpis prenosa lastništva v zemljiško knjigo; in/ali

– storitve prevajanja, ki jih pri taki potrditvi opravi tolmač, da pomaga zastopniku te pravne osebe, ki ne obvlada jezika postopka potrditve,

zajeti s prepovedjo zagotavljanja storitev pravnega svetovanja taki pravni osebi iz te določbe.

35 Na prvem mestu, glede potrditve pogodbe o prodaji nepremičnine, ki se nahaja na ozemlju te države članice in je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, s strani notarja države članice iz člena 5n(2)(b) Uredbe št. 833/2014 izhaja, da je „[p]repovedano […] neposredno ali posredno zagotavljati […] storitve pravnega svetovanja […] pravnim osebam, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji“.

36 Prvič, pojem „storitve pravnega svetovanja“ iz te določbe ni opredeljen niti v navedeni določbi niti v nobeni drugi določbi Uredbe št. 833/2014.

37 Kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse, je treba pomen in obseg izrazov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje, določiti glede na njihov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, ob upoštevanju konteksta, v katerem se uporabljajo, in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del so (glej v tem smislu sodbo z dne 30. aprila 2024, Trade Express-L in DEVNIA TSIMENT, C‑395/22 in C‑428/22, EU:C:2024:374, točka 65 in navedena sodna praksa).

38 Glede na običajni pomen v vsakdanjem jeziku pa se izraz „pravno svetovanje“ na splošno uporablja za mnenje o pravnem vprašanju. Izraz „pravno svetovanje“ iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014, ki se uporablja v povezavi z izrazom „storitve“, se nanaša na opravljanje gospodarske dejavnosti, ki temelji na razmerju med ponudnikom in njegovo stranko ter katere predmet je dajanje pravnih nasvetov, pri čemer ponudnik osebam, ki ga za to prosijo, svetuje o pravnih vprašanjih.

39 To razumevanje izraza „storitve pravnega svetovanja“ je potrjeno z uvodno izjavo 19 Uredbe 2022/1904, v kateri je navedeno, da te storitve vključujejo „zagotavljanje pravnega svetovanja strankam v nepravdnih zadevah, vključno s trgovinskimi posli, ki vključujejo uporabo ali razlago prava“, „sodelovanje s strankami ali v njihovem imenu v trgovinskih poslih, pogajanjih in drugih poslih s tretjimi osebami“ ter „pripravo, izvrševanje in preverjanje pravnih dokumentov“.

40 Prvi dve vrsti dejavnosti, navedeni v tej uvodni izjavi, se namreč nanašata na razmerje med ponudnikom in njegovo „stranko“ ter kažeta na vlogo tega ponudnika, ki tej stranki pomaga in ji v njenem interesu svetuje glede pravnih vidikov njenih transakcij s tretjimi osebami. Tretja vrsta dejavnosti, navedenih v tej uvodni izjavi, ki vključujejo „pripravo, izvrševanje in preverjanje pravnih dokumentov“, pa zadeva pomožne dejavnosti v zvezi s prvima dvema vrstama dejavnosti.

41 Dejavnosti, na katere se tako nanaša pojem „storitve pravnega svetovanja“ v smislu člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014, pa se jasno razlikujejo od dejavnosti, ki jih lahko izvajajo javni organi ali kateri koli drug subjekt, ki ga je država pooblastila za opravljanje nalog v splošnem interesu pod nadzorom teh organov in ki ima za to določena pooblastila, zavezujoča za državljane. Naloga navedenih organov namreč ni zagotavljanje storitev, ki vključujejo dajanje mnenj osebam o pravnih vprašanjih, da bi podpirali ali branili posebne interese teh oseb.

42 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da je po nemškem pravu za dodelitev statusa javne listine pogodbi o prodaji nepremičnine, ki se nahaja v Nemčiji, nujno potrebno sodelovanje notarja kot neodvisnega nosilca javne funkcije. S to potrditvijo notar potrdi zakonitost navedene pogodbe tako, da nanjo pritrdi uradni pečat z grbom dežele, ki ga je imenovala. Tako sodelovanje, ki se izvaja na predlog pogodbenih strank, spada med naloge javne službe, ki jih je država zaupala notarjem in ki bi jih morala brez tega pooblastila opravljati prek svojih organov. V okviru izvajanja te naloge so notarjem podeljena zavezujoča pooblastila, saj lahko iz zakonsko določenega razloga zavrnejo potrditev take prodajne pogodbe.

43 Poleg tega se zdi, kot je poudarila tudi generalna pravobranilka v točkah 43 in 44 sklepnih predlogov, da je sodelovanje notarja omejeno na potrditev zadevne prodajne pogodbe ali, odvisno od primera, na zavrnitev potrditve te pogodbe, da bi neodvisno in nepristransko izpolnil pravno obveznost, ki mu je naložena, ne da bi poleg te potrditve zagotavljal pravno svetovanje, namenjeno podpiranju posebnih interesov strank.

44 Zato se zdi, da notar v okviru take potrditve ne deluje z namenom spodbujanja posebnih interesov ene, druge ali obeh zadevnih strank, temveč deluje nepristransko in enakopravno v razmerju do teh strank in njihovih interesov, izključno v interesu prava in pravne varnosti. Glede na posebna pravila postopka notarske potrditve listin in pravnih učinkov potrjenih listin v nemškem pravnem redu, ki so navedena v točkah 42 in 43 te sodbe, ta potrditev očitno ne ustreza dejavnostim iz točke 38 te sodbe.

45 Iz tega izhaja, kot je generalna pravobranilka v bistvu poudarila v točkah 35, od 37 do 39, od 41 do 43 in 47 sklepnih predlogov in kar mora preveriti predložitveno sodišče, da potrditev notarja, kakršna je ta iz točk 42 in 43 te sodbe, pogodbe o prodaji nepremičnine, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, ne spada pod pojem „storitve pravnega svetovanja“ iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014 in posledično na področje uporabe prepovedi zagotavljanja takih storitev za tako pravno osebo, določene v točki (b) te določbe.

46 Drugič, tako dobesedno razlago člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014 potrjuje normativni okvir, v katerega sta umeščeni ta določba in ta uredba.

47 Kot je namreč generalna pravobranilka poudarila v točkah od 53 do 55 in od 60 do 64 sklepnih predlogov, na eni strani člen 5aa(1) Uredbe št. 833/2014 določa prepoved neposrednega ali posrednega sodelovanja v kakršni koli transakciji s pravnimi osebami, ki izpolnjujejo nekatera merila, med katerimi so tudi merila, da imajo sedež v Rusiji ali zunaj Unije, da so uvrščene na seznam ruskih državnih družb iz Priloge XIX k tej uredbi, da so pod državnim nadzorom ali da so v več kot 50‑odstotni lasti ruske države ali da so tesno povezane s to državo ali s subjekti iz te priloge. Vendar niti ta določba niti nobena druga določba te uredbe ne določa splošne prepovedi sodelovanja pri transakciji s pravno osebo zgolj zato, ker ima ta pravna oseba sedež v Rusiji, ali prepovedi prenosa nepremičnin na ozemlju Unije, ki so v lasti take osebe.

48 Drugič, čeprav Uredba št. 269/2014 določa omejevalne ukrepe proti osebam, odgovornim za dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, ter z njimi povezanim osebam in subjektom, se zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ter prepoved dajanja sredstev in gospodarskih virov na razpolago, ki ju določa njen člen 2, uporabljata le za nekatere fizične ali pravne osebe, subjekte ali organe, ki so taksativno našteti v Prilogi I k tej uredbi.

49 Če pa bi bilo treba člen 5n(2) Uredbe št. 833/2014 razlagati tako, da prepoved iz tega člena velja za potrditev, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, bi to, kot je generalna pravobranilka poudarila v točkah 59 in 64 sklepnih predlogov, vodilo v nedoslednosti, na eni strani, pri uporabi te uredbe ter, na drugi strani, med navedeno uredbo in Uredbo št. 269/2014.

50 Medtem ko so namreč transakcije z nepremičninami na ozemlju Unije, ki so v lasti pravnih oseb s sedežem v Rusiji, na podlagi Uredbe št. 833/2014 še naprej dovoljene, bi bile lahko te transakcije v praksi ovirane v nekaterih državah članicah, kot je Zvezna republika Nemčija, v katerih je notarska potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine bistveni pogoj za odsvojitev take nepremičnine, in to ne glede na to, ali za te pravne osebe velja prepoved razpolaganja z njihovim premoženjem v skladu z Uredbo št. 269/2014 ali ne.

51 Zakonodajalec Unije pa ni mogel stremeti k temu, da bi se učinki prepovedi iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014 od ene države članice do druge tako razlikovali in bili odvisni od veljavnega notarskega sistema.

52 Tretjič, v nasprotju s tem, kar so estonska, nizozemska in poljska vlada nakazale v pisnih stališčih ali na obravnavi, razlaga iz točke 45 te sodbe ni v nasprotju niti z namenom Uredbe št. 833/2014 niti z namenom Uredbe št. 269/2014.

53 Najprej, kot je razvidno iz uvodne izjave 8 Sklepa 2022/1909 in uvodne izjave 2 Uredbe št. 833/2014, nadaljnji omejevalni ukrepi, med katerimi je prepoved zagotavljanja storitev pravnega svetovanja, so bili uvedeni „proti nezakonitim dejanjem Rusije“ in da bi se „povečal pritisk na Rusijo, da konča vojno agresijo“ ter „za povečanje stroškov delovanja Rusije, ki spodkopava ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, ter […] za spodbujanje mirne rešitve krize“. Vendar niti iz tega sklepa niti iz te uredbe ali Uredbe 2022/1904 ne izhaja, da bi Svet, avtor teh aktov, z uvedbo te prepovedi želel zagotoviti, da zaradi te prepovedi pravne osebe s sedežem v Rusiji v nekaterih državah članicah ne bi mogle razpolagati s svojim nepremičnim premoženjem.

54 Dalje, Svet na obravnavi ni le zanikal, da je nameraval pravnim osebam s sedežem v Rusiji naložiti prepoved odtujitve njihovih nepremičnin na ozemlju Unije, ampak je v odgovor na vprašanje Sodišča pojasnil, da je cilj prepovedi zagotavljanja storitev pravnega svetovanja iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014, da se ruskim pravnim osebam, ki poslujejo na ozemlju Unije, oteži nadaljevanje njihovih poslovnih dejavnosti na tem ozemlju, in s tem vplivati na rusko gospodarstvo. Za notarsko potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, kot je ta, ki jo ureja nemško pravo, pa ni mogoče šteti, da je v nasprotju s tem ciljem.

55 Nazadnje, ker je treba prepoved iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014 razumeti tako, da se z njo uresničuje cilj iz uvodne izjave 5 Sklepa 2022/1909, in sicer preprečiti izogibanje tako sprejetim sankcijam, je treba navesti, kot je to storila generalna pravobranilka v točki 74 sklepnih predlogov, da ker za trgovinske posle s pravnimi osebami s sedežem v Rusiji ne velja splošna prepoved iz te uredbe, ni razvidno, kako bi lahko notarska potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, kot je urejena z nemških pravom, a priori in na splošno prispevala k izogibanju sprejetim omejevalnim ukrepom.

56 Iz vsega navedenega izhaja, da potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine v Nemčiji, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, ne spada na področje uporabe prepovedi zagotavljanja storitev pravnega svetovanja iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014.

57 Na drugem mestu, dvomi predložitvenega sodišča se nanašajo na vprašanje, ali za naloge, določene z nemško zakonodajo, ki jih notar opravi, da bi zagotovil izvršitev potrjene pogodbe o prodaji nepremičnine v Nemčiji, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, velja ta prepoved.

58 V skladu s predložitveno odločbo so te naloge zlasti hranjenje sredstev od prodaje na skrbniškem računu in njihovo nakazilo prodajalcu, izbris obstoječih bremen na tej nepremičnini in vpis prenosa lastninske pravice na njej v zemljiško knjigo.

59 Predložitveno sodišče bo moralo za vsako od navedenih nalog presoditi, ali vključujejo notarjevo pravno svetovanje strankam v smislu razlage pojma „storitve pravnega svetovanja“ iz točke 38 te sodbe.

60 V zvezi s tem in tudi ob upoštevanju končne presoje predložitvenega sodišča ni razvidno, da bi zadevne naloge vključevale kakršno koli pravno svetovanje notarja strankam pogodbe o prodaji nepremičnine.

61 Na tretjem mestu in zadnjič, vprašanja predložitvenega sodišča se nanašajo na storitve prevajanja, ki jih pri potrjevanju pogodbe o prodaji nepremičnine v Nemčiji, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, opravlja tolmač, da bi pomagal zastopniku te pravne osebe, ki ne obvlada jezika postopka potrditve.

62 Ker poklic tolmača ni pravne narave, storitve prevajanja, ki jih opravlja tolmač pri potrjevanju akta, ne morejo imeti elementa „pravnega svetovanja“, kot se razume v skladu z običajnim pomenom teh izrazov, navedenim v točki 38 te sodbe, tudi če gre pri zadevni storitvi za pomoč pravnemu strokovnjaku, ki deluje na pravnem področju. Poleg tega, kot izhaja iz točke 56 te sodbe, potrditev listine o prodaji nepremičnine, ki jo opravi nemški notar, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ne spada na področje uporabe prepovedi zagotavljanja storitev pravnega svetovanja iz člena 5n(2) Uredbe št. 833/2014. Iz tega sledi, da tolmač s tem, da v okviru postopka notarske potrditve take listine zagotavlja storitve prevajanja, da bi pomagal zastopniku take pravne osebe, ki ne obvlada jezika postopka potrjevanja, tej pravni osebi ne zagotavlja „storitev pravnega svetovanja“ v smislu te določbe. Zato za te zadnjenavedene storitve ne velja prepoved iz navedene določbe.

63 Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 5n(2)(b) Uredbe št. 833/2014 razlagati tako, da

– ne potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, ki je na ozemlju te države članice in je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, s strani notarja države članice,

– ne dejanja za izvršitev take potrjene pogodbe, ki jih je ta notar opravil za izbris obstoječih bremen na tej nepremičnini, za plačilo prodajne cene prodajalcu in za vknjižbo prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi,

– ne storitve prevajanja, ki jih pri taki potrditvi opravi tolmač, da pomaga zastopniku te pravne osebe, ki ne obvlada jezika postopka potrditve,

niso zajeti s prepovedjo zagotavljanja storitev pravnega svetovanja taki pravni osebi iz te določbe.

Stroški

64 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Člen 5n(2)(b) Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) 2022/1904 z dne 6. oktobra 2022,

je treba razlagati tako, da

– ne potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, ki je na ozemlju te države članice in je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, s strani notarja države članice,

– ne storitve prevajanja, ki jih pri taki potrditvi opravi tolmač, da pomaga zastopniku te pravne osebe, ki ne obvlada jezika postopka potrditve,

niso zajeti s prepovedjo zagotavljanja storitev pravnega svetovanja taki pravni osebi iz te določbe.

Podpisi

* Jezik postopka: nemščina.

i Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.