1.

Ali je treba šteti, da se za pogodbe, v katerih sta obe stranki državljana Združenega kraljestva, uporabljata Rimska konvencija iz leta 1980 o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (1), in Uredba št. 593/2008 (2) o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

2.

Ali je treba šteti, da se Uredba št. 593/2008 v skladu z njenim členom 24 uporablja za pogodbe, sklenjene pred njenim začetkom veljavnosti? Če je odgovor nikalen, ali je treba šteti, da pogodba o časovnem zakupu nepremičnin v obliki članarine v višini klubskih točk spada na področje uporabe člena 4(3) ali člena 5 Rimske konvencije iz leta 1980, tudi kadar je potrošnik tisti, ki kot pravo, ki se uporablja, izbere pravo druge države, kot je država njegovega običajnega prebivališča? In če je odgovor, da bi takšna pogodba lahko spadala na obe področji uporabe, katera ureditev bi imela prednost?

3.

Ne glede na odgovor na drugo vprašanje, ali je treba pogodbo o časovnem zakupu nepremičnin v obliki članarine v višini klubskih točk šteti za pogodbo, na podlagi katere se pridobijo stvarne pravice na nepremičninah ali povezovalne osebnostne pravice?

4.

Ali je v vseh zgoraj navedenih primerih treba za določbe o pravu, ki se uporablja, iz Rimske konvencije iz leta 1980 in iz Uredbe št. 593/2008, šteti, da je nacionalna zakonodaja, ki določa: „[z]a vse pogodbe, ki se nanašajo na pravice v zvezi z uporabo ene ali več nepremičnin v Španiji za določeno ali določljivo obdobje v posameznem letu, veljajo določbe tega zakona, ne glede na kraj in datum njihove sklenitve“, združljiva z njimi?